(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Letopis Matice slovenske"

ii ii 

lil 



Digitized by the Internet Archive 

in 2011 with funding from 

University of Toronto 



http://www.archive.org/details/letopismaticeslo82v83slov 



LETOPIS 

ATiei SLOTIHSE;' 



ZA LETO 

1882. in 1883. 



IJREDiL 

ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA 

MATICA SLOVENSKA. 






v LJUBLJANI. 

NATISNILA „NARODNA TISKARNA' 

1883. 



,#^ 



Predgovor. 



m 
^ 



-letošnji Letopis Matice Slovenske se razlikuje od Matičinih 
l'^':-^^ Letopisov drugih tečajev osobito v tem, da čestiti go- 
Wjj spodje matičnjaki v njem ne čitajo niti prevodov, 
niti leposlovnih spisov, ampak da jim podaje samo 
izvirne znanstvene razprave; kajti podpisani urednik je bil 
te misli, da knjiga, kakeršna je Letopis Matice Slovenske, prvega 
književnega zavoda našega, kaži in pričaj omikanemu svetu, ko- 
liko morejo pisatelji slovenski svojega, izvirnega ustvariti 
v raznovrstnih strokah človeškega znanja. 

A vrhu tega je pri uredovanji pazil posebno na to, da je v 
knjigo uvrstil kolikor moči take razprave, ki so v ozki dotiki in 
tesni zvezi z narodom našim ; saj nam lepa naša domovina in vrli 
narod, ki stanuje po njej, v svojih prirodinih krasotah in tajnostih, 
v svoji književni in politični zgodovini, v svojem jeziku in v vseh 
svojstvih svojih sama ponujata toliko neobdelanega gradiva, da vsak 
pisatelj in učenjak slovenski lehko najde doma mnogo ozbiljnega, 
tudi lepega in hvaležnega dela po svoji volji in svojem ukusu. 

Tako uredovan Letopis bi nam z jedne strani nadomestoval 
slovenski znanstveni časopis, katerega si že mnogo let 
želi razumništvo slovensko . dasi zaradi malega števila našega 
'takemu podjetju nimamo dovoljnih niti materijalnih, niti duševnih 
močij ; a z druge strani bi pospeševal idealne težnje naše po 
splošnem napredku in vsestranskem razvoji književnosti 
slovenske ter ž njo vnemal in hranil sveti plamen domovinske 
ljubezni in narodne zavednosti naše, katerih nobena stvar ne vzbuja 
in ne vzdržuje tako, kakor proučevanje domačega jezika , domače 
zgodovine in občno spoznavanje samega sebe. 

Prevode in leposlovne spise, kateri imajo v vsaki 
literaturi svojo stalno vrednost in imenitno nalogo, pa misli Ma- 
tica Slovenska odslej izdavati v posebni zabavni knjižnici, katero 
je letos pričela s Turgeiievljimi Lovce vimi zapiski. 



v formalnem ozira je želel podpisani doseči doslednost 
v pisavi ; da je ni dosegel , uzrok je največ to , ker so nekateri 
čestiti gospodje pisatelji sami opravljali tiskovno korekturo ter 
pisali razne oblike po svojem osobnem ukusu. 

Vse čestite gg. pisatelje, ki so ta Letopis in sploh Matico 
Slovensko letos podpirali s svojimi spisi, prosim, da bi jej tudi 
v prihodnje ostali verni sotrudniki, katerim naj bi se vsako leto 
pridružilo vedno večje in širše kolo no vih, del a v ni h pisateljskih 
močij : a svojima sourednikoma g. prof. And. Senekoviču m 
g. prof. M. Pleteršniku, kakor tudi g. prof. S. Rutarju, ki so 
pregledali nekoliko tej knjigi namenjenih rokopisov, izrekam na 
njih trudu presrčno zahvalo. 



V Ljubljani, na svetega Martina dan 188.3. 

Fr. Levee. 



'^S' 



VSEBINA. 



Na strani 

1. Fr. Leveč: Predgovor I. 

2. Anton Trstenjak: Fr. Ks, vitez Miklošič (s podobo) . . 2 — 54. 

3. M. ValjaAeo: Droben spisek Trubarjev 55 — 63. 

4. Janko Babnik: Sledovi slovenskega prava 64 — 95. 

5. Fr. AViestlialer: Prvi pastirski list slovenski 96 — 122. 

6. Andrej Senekovio: Vpliv gozdov na podnebje ..... 123 — 135. 

7. Evgen Lali: Kranjske Planine 136—^162, 

8. Andrej Fekonja : O začetkih kristjanstva na Slovenski 

zemlji, I. del 163—194. 

/9. Fran Erjavec : Iz potne torbe 195—351. 

•^10, Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slovenske zgodovine devetega 

stoletja 352—370. 

.11. Jakob Znidaršič: Pregovori in reki 371 — 373. 

J^12. Ivan Vrliovec: Zgodovinski pregled kranjskega trgovstva 

in obrta do francoske okupacije 374 — 408. 

J 13. Dr. Fr. Kos: Nekateri ljubljanski, kranjski in kamniški 

meščanje pod Friderikom Tirolskim 408 — 416. 

14. Ivan Tomšič: Bibliografija Slovenska 415 — 431. 

15. Fr. Orešec: Letopis Matice Slovenske: 

I. Poročilo o delovanji Matice Slovenske .... 432 — 477. 

Računski sklep in Proračun 478 — 481. 

II. Odbor Matice Slovenske . 482—483. 

III. Imenik udov Matice Slovenske 484 — 520. 

IV. Knjižnica Matice Slovenske 521 — 523. 




-.<?.-<v-<^,.;^<?^'ri 




Franc Ks. vitez Miklošič. 

(3 podobo,) 

Spisal Anton Trstenjak. 
I. 

sa učena Evropa slavi in cesti najučenejšega slavista — dvor- 
nega svetovalca viteza Fr. Miklošiča. On sam je povzdignil 
slovansko vedo na tisti vrhunec cesti in slave, do katere še 
niso dospeli mnogi narodi evropski. Osnoval je slavistiki znanstveno 
podstavo ter nam podal najlepšo in najobsežnejšo znanstveno od- 
gojo : Miklošič ima po vsem svetu učencev. V korenitosti in uče- 
nosti se je vzpel tako visoko, da je vsemu svetu zvezda voditeljica 
v znanstvenem premišljevanji. 

Kar so storili za slavistiko Miklošičevi predniki, bili so ne- 
znatni početki, katerih je treba pojasniti zlasti zdaj, ako hočemo 
umeti vednostno ceno Miklošičevega delovanja. 

Že Leibnitz je nagovarjal ruskega cesarja Petra Velikega, 
naj bi se popisali vsi jeziki v ruskem cesarstvu. Toda Peter Ve- 
liki je imel premalo časa in razuma za jezikoslovje. Vender Leib- 
nitzova ideja ni zaspala. Katarina II. je osnovala 1783. rusko 
akademijo, kateri je bil namen : razvijati, bogatiti in čistiti ruski 
jezik. Zato je ta akademija nabirala gradiva slovarju, ki je prišel 
na svetlo od 1787—89. leta. 

Taka in jednaka literarna podjetja so bila samo početek ali 
podstava najnovejši in najmlajši znanosti, katero imenujemo kom- 
parativno filologijo ali primerjajoče jezikoslovje. Z njo se je pečal 
v Slovanih prvi J. Dobrovsky (1753—1829), izdavši 1. 1822. 
staroslovensko slovnico, v kateri je nakopičeno gradivo brez kri- 
tike. Njemu še niso bili znani najstarejši staroslovenski spomeniki 
in imenitnpst glasoslovja. 

Vender so ti početki krčili pot strogi znanosti. Na osnovi 
tega začetnega razvijanja spisal je Rus Aleksander V o s t o k o v 

1 



a A. Trstenjak: Fr. vitez MiklošiC. 

(1781 — 1 SG4) svojo najimenitnejšo knj ig( > : R a z s u ž d o n i e ( 1 i^2Uj, 
v kateri nam podaje kritični nauk o staroslovenskem jeziku. 

Poleg Dobrovskega in Vostokova si je za slovansko znanost 
pridobil preimenitnih zaslug učeni Kopitar, osobito z objavljenjera 
Kločevega zbornika (18o()) in s svojo hipotezo o panonski domo- 
vini stare slovenščine, z naukom o panonstvu. 

Kar so ti možje storili za vedo, bila je pot do primerjanja. 
Prava komparativna filologija je oživela, ko je zvedela Evropa po 
misijonarjih za najbogatejši jezik, za staroindijski jezik — sanskrit. 
Prvi mož, kateri je spisal sanskritsko slovnico, bilje Slovan Ivan 
Filip Vez din, z redovniškim imenom Paulinus a Bartholomaeo. 
Izdal je v Rimu svojo slovnico 1. 1790. A njegovo delo je izgubilo 
vso vrednost, ko so Angleži Evropo seznanili z Indijo in sanskri- 
tom v vsem znanstvenem obsegu. 

Sanskrit je primerjajoči jezikoslovni znanosti največja prido- 
bitev. S pomočjo tega jezika je dokazal Fr. Bopp sorodnost latin- 
skega in grškega jezika, učeč nas, da se je v sestavi indoevropskih 
jezikov ohranilo spominov na nekdanjo prvotno zajednico. 

Na polji komparativne filologije so začeli preiskovati ' v Slo- 
vanih P. J. Šafafik, J. J. Sreznevskij in drugi. 

Za zdaj opuščamo opisovanje imenitnih zaslug in delovanja 
drugih Slovanov, ker bi že radi zrli v veličastno zvezdo, katera je 
prisvetila evropski znanosti, vedi slovanski, z juga, z južnoslovan- 
.skega neba, iz neznatnega kraja .slovenske naše domovine, ter je 
z divno svojo svetlobo obsijala vse obzorje. Ta sijajna zvezda je Mi- 
klošič, najimenitnejši delavec in najkorenitejši pospešnik slavistike. 

Za slavista je v prvi vrsti potreba, da nima samo v popolni 
oblasti vseh slovanskih jezikov, ampak tudi druge slovanščini so- 
rodne in nesorodne jezike. Tako obsežnega znanja ni imel nikdo 
prejšnjih slavistov. Poglejmo samo Miklošičeva dela in čudili se 
bodemo ogromnemu gradivu, številu različnih jezikov, katere bistro- 
umno primerja in razlaga. 

Utrdivši načelo, da sorodnost jezikov določujejo dokazi, ka- 
terih je iskati v slovniškem ustroji, pojasnil je Miklošič organizem 
slovanskih jezikov; ne samo njih vnanje oblike, ampak tudi tisto 
skrivno, notranje, duševno, oživljajoče načelo, kakor je V. HumboMt 
imenuje; načelo tedaj, katero živi v slovanskih jezikih ; tisti duli, 



A. Trsteiijak : Fr. vitez Miklošič. H 

kateri stvarja v jeziku, v vsakem posebe, odkar so se ločili drug 
od drugega, odkar so se individuvalizovali. 

Slovani pred Miklošičem so imeli samo nakopičeno gradivo : 
slovarje in slovnice brez zisteme in kritike. Slovnice starosloven- 
skemn jeziku, kateri je znanstvena podstava slavistiki, niso mogli 
ustanoviti, ker so jim delali preglavico razni literarni spomeniki, 
o katerih se niso mogli odločiti, ali bi jih pri.števali temu ali 
onemu narodu. Miklo.šič je prvi kritično ločil slovanske jezike ; 
vzel je za podstavo znanstvenega preiskovanja staro slovenščino, 
katera ima najstarejši in najbogatejši slovniški ustroj, učeč nas,' 
da ima slovensko deblo štiri veje: staroslovensko, novoslovensko, 
dacijskoslovensko in bolgarskoslovensko ; tem jezikom so bližnji 
jeziki srbski in hrvatski. Miklošič je kritično razločil slovanske 
spomenike: posnel je s korenito in vse obsežno učenostjo iz orga- 
nizma slovanskih jezikov tiste zakone, kateri določujejo raznim 
jezikom razne značaje. Zavrgel je stari nauk, da bi bil staroslo- 
venski jezik oče vsem slovanskim jezikom ter je dokazal, da se slo- 
vanski jeziki ne razločujejo od včeraj, ampak da je razloček med 
bolgarščino in srbščino z jedne strani, in med ruščino, poljščino 
novoslovenščino in češčino z druge strani bil že pred devetim 
stoletjem. 

Mddošič je prvi označil panonske spomenike, literarno osta- 
lino slovanskih pisateljev, kateri so prevajali cerkvene knjige v 
staroslovenski jezik. Ustanovil je, kateri spomeniki so panonski, 
kateri bolgarski, srbski, hrvatski in ruski. Pojasnil nam je, v 
katerih značajnih posebnostih se ti jeziki razločujejo drug od dru- 
zega, učeč nas, da ni smeti po zakonih jednega jezika ustanav- 
ljati zakonov za druzega; vsak jezik je treba preiskavati v nje- 
govem posebnem življenji in še le iz rezultatov teh posamičnih 
preiskovanj najdemo zakonov, kateri oblastujejo vsem slovanskim 
jezikom. 

Te znanstvene pridobitve, katere so podstava slavistiki, pa 
je dosegel Miklošič, ker so mu znani organizmi vseh jezikov, s 
katerimi se peča primerjajoča znanost in ker je proučil in tudi 
sam ustanovil filozofijo jezikov, to najnovejšo znanost, katera raz- 
laga m pojasnjuje notranje zakone razvijajočih se jezikov. Za tega 
delj njegova dela ne obsezajo samo slovanskih jezikov, ampak vse 
evropske; ker je zasledil s pomočjo slovanskega elementa dokaj 

1* 



A. Trstenjak : Fr. vitez Miklošič. 



prikaznij v drugih elementih. To delovanje Miklošičevo je tako 
ohčno in razsežno, kakor pri nobenem drugemu učenjaku v Evropi. 

Slavistika je stara kakih sedemdeset let; torej je nje boljša po- 
lovica sad Miklošičeve učenosti. Vse, kar je do danes pridobila 
slavistika, pridobila je od Miklošiča, on je pravi osnovatelj in oče 
te znanosti, kateri je za vselej odkazal pot daljšega razvijanja. 
Zatorej ^si je zaslužil prvo mesto v slovanskih literaturah in naj- 
častnejše mesto v drugih literaturah evropskih, katerim je po- 
spešnik. Ker pa je znanost največje pospešilo prave kulture, ka- 
tero prinašajo narodom veliki možje, goječ in učeč večne resnice 
v raznih dobah in o raznih prilikah, smemo biti ponosni, da je Mi- 
klošič sam dosegel z mirnim delovanjem za znanost in kulturo slo- 
vansko več, nego razni drugi veliki duhovi v različnih dobah. 

Kdor hoče spoznati znanstveno ceno in delovanje tako veli- 
kih mož, mora se učiti iz njihovih del : samo iz njih je moči po- 
sneti pravo podobo in prav pomen njih učenj aške velikosti, kar naj 
podaje v kratkih črticah ta životopis naj odličnejšega Slovana in ro- 
jaka našega, kateri je vse svoje moči in življenje posvetil znanosti, 
kakor je sam dejal v prvem svojem spisu: „samo v prid znanosti 
in iz ljubezni do materinega jezika". 

II. 

V ,,8tajarskem raji", v ljutomerskih goricah, tri četrt ure 
hoda od trga Ljutomera, belijo se lepe hiše po vinski gori Kado- 
merščaku (Pichelberg), a pod goro se razprostira dolina Radomerje. 
Tu v Radomerščaku se je porodil 18. aprila 1789. leta Jurij Miklo- 
šič, kateri je podedoval od svojih roditeljev vinograd in hišo v Ra- 
domerščaku. Ko je Jurij še mlad vinogradnik prevzel gospodarstvo, 
oženil se je z Marijo Zobovičevo iz sosedne župnije sv. Miklavža. 
Roditelji Jurijeve žene so bili doma z Vinskega Vrha pri sv. Mi- 
klavži, kjer so imeli lepo posestvo in vinograd. Toda Zoboviče- 
vega rodu ni več na Vinskem Vrhu ; Zoboviči so sicer doživeli ve- 
liko starost, bili so na glasu dobri gospodarji, a Zobovičevi otroci 
so zdaj že vsi mrtvi. Na lepem posestvu, kjer so živeli Zobovi- 
čevi, gospodari zdaj vrli kmet Kelemina. 

Jurij in žena mu Marija sta pridno gospodarila; imela sta 
res raj v štajar.skem raji, kjer Radomer.ščanje pojo od zore do 
mraka, v tem lepem kraji, od katerega ni lepšega na tem svetu, 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



kakor poje Stanko Vraz, bližnji sosed Radomerščanom. Tu v Rado- 
merščaku se je porodil 20. novembra 1813. leta Fran Miklošič. 

V rojstvenem kraji je živel mladi Fran samo malo časa, tako 
da mu je ostalo gotovo malo spominov na prvo otročjo dobo, ker 
žel. 1817. so se preselili oče z rodovino v Ljutomer. Ko je Fran 
ponarastel, hodil je v šolo v Ljutomeru, kjer ga je učil abc uči- 
telj Fr. Reholec.*) Mladi učenec je bil tako bistre glave, daje bil v 
šoli vedno prvi. Njegovi vrstniki in sošolci, zdaj stari kmetje v 
Ijutomer.ski župniji, spominajo se še nekdanjega tovariša, kateri 
je že takrat kazal izvrstne zmožnosti in talente in tako živ duh v 
mladem telesu, da je Fran oživljal in razveseljeval v.so mlado šolsko 
družbo. 

Ker je učenec napredoval izvrstno, veselili so se ga zlasti 
oče in zato se je kmalu vnela želja v očetovem in materinem 
srci, naj bi še dalje dala šolat pridnega otroka, da bi postal kdaj 
na čast in veselje rojstvenemu kraju. Svojo željo so razodeli 
oče bratu, župniku v Središči, kateri so jih v sklepu potrdili ter 
tudi pomoči obljubili. In takrat je še bila občna navada, da so 
Stajarci pošiljali otroke v latinske šole v Varaždin, ne pa v Maribor. 

Bilo je jeseni 1. 1824., ko .so šli oče s sinom v Varaždin 
in ga zapisali v latinske šole, ali kakor so oni dejali v „ di- 
jaške" šole, izročivši ga skrbi gospoda Kerna v kolegiji, v tistem 
velikem poslopji tik Pavlinske cerkve, od koder je imel novi ^dijak" 
v šolo samo kakih petdeset korakov. Po vladinem ukazu bi se bili 
morali dijaki učiti tudi madjarskega jezika ; a učil se ga ni nobeden. 

Vsi spomini, katere ima Miklošič na domače kraje, so iz 
mladostne dobe, ko je še dijak hodil iz Varaždina domov v Lju- 
tomer čez Središče, potem pa čez sv. Miklavž ali pa čez Gomilo. 
To so tista prijetna in klasična potovanja, katerih se veseli vsako 
dijaško srce; skoro jedina potovanja po „svetu". ker drugi niso 
prišli tako daleč, razven vojakov, kateri so videli še več sveta. 
Domov hodeč se je mudil Miklošič nekaj časa v Središči, pri svo- 
jem jako gostoljubnem strijci Miklošiči, kateri so bili res dobra 
duša. Sedeli so navadno po leti na klopi pred hišo ter gledali 
na veliko cesto, katera drži ravno po Središči. Ako je šel po- 



*j Ta gospod, porojen 8. junija 1801. 1. pri Št. liu v Slovenskili CToricali, 
bil je pozneje za učitelja pri sv. Antonu in še živi v Mariboru. 



R A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

potnik po cesti, <lali so mu znamenje z roko, naj pride k njim, 
da se pogovorita in spoznata. Bili so tedaj dober mož, in tudi 
mladi Fran se je vselej pri njili mudil po nekaj dnij na potu iz 
Varaždina domov v Ljutomer. 

Toda Miklošič ni hodil dolgo po teb krajib. Blagi strijc 
so želeli, naj bi mladega Frana poslali v mariborske latinske šole. 
Tako je dovršil Miklošič v Varaždinu samo prvo in drugo latinsko 
šolo. Jeseni 1. 182G. se napotijo oče s sinom v Maribor, kjer je 
Fran dovršil vso gimnazijo, t. j. od tretjega do šestega razreda. ; 
"V latinskih šolah je bil zmerom na prvem mestu. Klasične jezike 
je znal tako korenito, da je mnogokrat popravljal svojega i)rofe- 
sorja. In kako korenito se je Miklošič učil latinskega jezika, ka- 
žejo poznejša dela, pisana v vzorni latinščini. 

Zdajci so se zanj predrugačili časi. Miklošič je že zgodaj 
posvetil ves čas učenju. Sam je skrbel zase in svojo odgojo. 

O počitnicah je redno hodil domov v Ljutomer k svojim. rodi- 
teljem, kakor vsak dijak. V teh domačih krajih so se spominali 
še dolgo pozneje stari znanci, kako jih je nekdaj obiskaval Mik- 
lošič dijak, kateri je postal pozneje tako slaven mož. Zadnjikrat 
je bil doma Miklošič 1. 1844, to je po smrti svoje matere, katero 
je ljubil iz vsega srca. Oče so mu umrli 16. novembra 1879. v t)l. 
letu svoje starosti. Bratje še živijo vsi, a dve sestri sta že mrtvi. 
Po dovr.šenih latinskih šolah odide Miklošič jeseni 1. 1880. 
v Gradec učit se filozofije. Y Štajarski prestolnici se je začelo zanj 
pravo življenje; tu so se učili na vseučilišči dijaki iz vseh krajev 
slovenske domovine ; tu so se vnemali mladi rojaki za znanost in 
sveti poklic ; kar je tlelo tukaj v mladih srcih, pokazalo se je po- 
zneje v javnem življenji: kar je tu klilo, zacvelo in dozorelo je v po- 
znejši dobi — v literarnem delovanji. Stanka Vraza je poznal Miklo- 
šič še iz mariborskih latinskih šol, kjer sta si bila sošolca. Ž njim, z 
Murkom in Kvasom je Miklošič največ občeval v Gradci, po tem 
pa z Jakobom Košarjem in Klajžerjem : jako mnogo se je družil 
Miklošič v Gradci z internovanimi Poljaki: z grofoma Vladislavom 
in Tadejem Ostrow.skim, Kamieiiskim in Pokrzywnickim. Ali rad 
se je shajal tudi v zgovorjenih urah ob nedeljah in praznikih s svo- 
jimi nekdanjimi sošolci, kateri so bili takrat rokodelci. 

Že v tem času si je svoje življenje lepo uredil: vse šolsko 
leto se je učil, a ko so bile počitnice, potoval je v tiste slovenske 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



kiaje, kjer ga še ni bilo, da bi jih videl. V ta namen krene 
1. 1S8]. z Murkom v kranjsko deželo, naj^jrej v belo Ljubljano, 
kjer se je seznanil in občeval s Čopom, Kastelcem in Preširnom, 
katerim se je jako prikupil, da se ga zlasti Preširen prijazno spo- 
mina v Vrazovih jiismili. Iz Ljubljane odrineta z Murkom v Celovec. 
Se jedenkrat o drugi priliki je videl svoje ljubljanske znance, 
ko se je vračal s potovanja čez Ljubljano na Dunaj, ali tedaj je 
že Preširnu pojemalo zdravje. 

Po dovršenih filozofskih naukih je postal Miklošič doktor 
filozofije jeseni 1. 1837. Vrhu tega pa se je že prej učil na graš- 
kem vseučilišči pravoznanstva štiri leta. V tistem času je preda- 
val o filozofiji na graškera vseučilišči prof. Likavec, kateri pa je moral 
zapustiti to stolico konec 1. LS3(i. zaradi svobodomiselnih nazorov. 
Na Likavčevo mesto je prišel dr. Polsterer jeseni 1836., kateri 
pa je kmalu umrl. Po njegovi smrti je dobil filozofijsko stolico 
]\Iiklošič meseca januvarja 1837. V tem času ni še bil Miklošič 
doktor filozofije, a izvolili so ga za učitelja filozofije samo zaradi 
njegovega sijajno prebitega prvega rigoroza. Miklošič je predaval 
o filozofiji skoro dve leti od januvarja 1837. in do konca istega 
semestra in od jeseni 1837. do konca julija 1838., in sicer o teo- 
retični in moralni filozofiji in o zgodovini filozofije; o zadnjem 
predmetu ,,nach eigenen Heften", kakor je zapisano v vseučiliškem 
poročilu. 

Poleg njega sta učila na vseučilišči njegova tovariša : K. Kvas 
je h\\ redni učitelj slovenskega jezika („der windischen Sprache"); 
predaval je po Danjkovi knjigi „Lehrbuch der windischen Sprache". 
in je imel še zraven službo v neki advokaturski pisarni ; Murko, 
jako nadarjen mož, bil je teologijski adjunkt. 

A ker mu ni ugajala tedanja oblika naučnega predavanja, 
odločil se je postati advokat. Poslovi se tedaj od vseučilišča in 
prijateljev, izmed katerih so tudi Murko, Košar, Vraz in drugi za- 
pustili Gradec, ter se napoti jeseni 183S. na dunajsko vseučilišče, 
kjer je žel. Ls4<). postal doktor pravoznanstva, dobivši službo pri 
advokatu dr. Mih. Bachu, očetu poznejšega ministra Alek. Bacha. 
Pri-šedši na Dunaj izroči Miklošič Kopitarju priporočilni list 
poljskega grofa Vladislava Ostrowskega in tako se seznani rojak 
z rojakom. Oba se nagloma sprijateljita. Kopitar se je prepričal 
o obilnih vednostnih sposobnostih svojega rojaka, zato ga je pre- 



A. TrsieDJak: Fran vitez Miklošič. 



govarjal, naj popusti odvetništvo in naj se posveti po ])olnem filo- 
logiji. Koi)itaT je ta svoj namen z lahka dosegel, ker Miklošič 
se je že prej poprijel korenito slovnice; prišedši na Dunaj imel 
je že potrebnih pojmov o filologiji, a vrhu tega je znal francoski, 
italijanski in angleški jezik. Vender bi se ne bil tako nemudoma 
})0svetil zdanjemu poklicu, ako bi se ne bil seznanil s Kopitarjem. 

Miklošič je občeval s Kopitarjem vsak dan redno po več ur. 
Oba sta bila srečna: Miklošič, da je imel za prijatelja tako uče- 
nega moža, a Kopitar, da si je našel novega, vernega prijatelja, 
kakeršnega si je želel. Kopitar je vzpodbadal Miklošiča, naj se 
posveti filologiji sami. Kdor je mogel občevati s tako učenim 
možem, kakor je bil Kopitar in se pogovarjati ž njim o znanosti, 
moral je biti sam učen mož. Ta prijateljska zveza, katera je bila 
obema jednako sveta, bila je najlepši dokaz tiste idejalne ljubezni, 
katera veže in utrjuje jednakomisleče može v jednakem hrepenenji. 
Se ve da je Miklošič mogel pridobiti mnogokaj od Kopitarja, zato 
je sam izrekel pred vsem svetom, da mu je bil Kopitar ,,im ge- 
wissen Sinne mein Lehrer", kateremu je toliko hvale dolžan. Ako 
je tedaj Miklošič kaj trdil, a Kopitar dejal pri tej priči : „Das kann 
nicht sein", to so ga vzpodbadale te besede, da je stvar premišljeval 
še bolj natanko, kar mu je bilo na veliko korist. 

Naj tedaj nihče ne misli, da je bil Kopitar Miklošiču učenik, 
kateri bi ga poučeval, kakor navadno uči učenik učenca, po dolo- 
čeni zistemi. Kopitar je bil sila učen mož in zlasti zgodovinar, 
kateri je zbiral gradivo, a ni bil slavist v zdanjem pomenu besede. 
Miklošič in Kopitar sta bila peripatetika ; pogovarjala sta se na 
sprehodih in shodih buli o znanosti in tiprijateljski pogovori so 
koristili Miklošiču, kateri se je razvijal sam iz sebe. In tega ra- 
zvoja se je presrčno veselil Kopitar. 

Kopitar je pregovarjal Miklošiča, naj prestopi v službo v ce- 
sarski dvorni knjižnici, v kateri je obilo gradiva za slovansko filo- 
logijo. Knjižnica naj bi mu bila samo pot do večjega, obsežnejšega 
delovanja; kajti Kopitar se je že mnogo let potezal za to, da bi 
Dunaj postal središče slovanske znanosti, kjer naj bi se zbirali 
mladi Slovani iz vseh krajev avstrijskega cesarstva ; trudil se je 
na vso moč, da bi se na Dunaji osnovala stolica : „linguae slavi- 
cae antiquissimae communis et ecclesiasticae". 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



Prvo željo je doživel Kopitar. Primerilo se je 1. 1844., da 
je bilo v dvorni knjižnici jedno mesto prazno. Kopitar pošlje 
svojemu ljubljencu brez zamude pismo ter ga pregovarja, naj })re- 
stopi v znanstveno svetišče. Tako je dobil Miklošič službo naj- 
mlajšega uradnika v dvorni knjižnici ; popustivši mastno odvet- 
ništvo, posveti se povse slavistiki. Tu je bil .skriptor od 1. 1844. 
do 18G2.; tega leta namreč se je zahvalil za čast skripto rja dvorne 
knjižnice. 

Ali v toliki sreči je pobrala še istega leta (1844.) nemila 
smrt drago mater in nepozabnega mu roj;dva Kopitarja. To je bila 
velika, nepopisna izguba za Miklošiča. 

Zdaj je bil Miklošič sam, gotovo sam, ker je izgubil tako 
iskrenega prijatelja, o katerem govori v svojih delih s svetim spo- 
štovanjem, kar nam priča o nekdanji prijateljski zvezi. Po Kopi- 
tarjevi smrti je bil Miklošič cenzor slovanskim, novogrškim in ru- 
munskim spisom. Poleg tega pa se je korenito poprijel san.skrita, 
da bi se stanovitno utrdil v svojem poklici. 

In kaj je dosegel Miklošič že dotlej v znanstvenem premišlje- 
vanji ; v koliki oblasti je že tedaj imel slovanske jezike in sans- 
krit, kakor še nobeden tedanjih slavistov, vidimo iz njegovega pr- 
vega spisa, s katerim je stopil pred učeni svet 1. 1844. Ta prvi 
spis je kritika Boppovega dela : Vergleichende Grammatik 
d e s S a n s k r i t . Z e n d, G r i e c h i s c h e n, L a t e i n i s c h e n, L i t- 
thauischen, Gothischen und Deutschen. V tem delu 
razlaga Bopp staroslovenščino in druge jezike slovanske. V kritiki 
(Jahrbiicher, 1844., Bd. 105) priznava Miklošič, da mora biti Boppu 
hvaležen vsak Slovan, kateri ljubi svoj jezik. Miklošič uči Boppa 
deklinacijo in konjugacijo staroslovenskega jezika; razlaga sufikse, 
besede i. t. d. Kritika nam razodeva veliki razloček med Boppom 
in Miklošičem, med njim in učenim Boppom, kateri je oče kom- 
parativni filologiji. Kritiko je spisal Miklošič nenavadno bistroumno; 
za tega delj so slutiU učenjaki, kako velik pomen bode še imelo 
kritikovo ime v slavistiki. Ze s tem spisom in v tej dobi je bil 
Miklošič avtoriteta v slovanskem jezikoznanstvu; v kritiki je podal 
svoj prvi načrt, kako je mislil })Ospeševati in razvijati slavistiko. 

In ta svoj načrt je bistro pokazal s prvim samostalnim delom, 
katero je izdal 1. 184.5. v Lipsku z naslovom: Radices linguae 
s 1 o v e n i C a e v e t e r i s d i a 1 e c t i. To delo je samo nadaljevanje 



10 A. Trstenjak: Fr, vitez Miklošič. 

Boppove kritike. Miklošič tu podaje besedne korenike. od kod jih 
je izvajati, in tudi tiste, katerih ni moči uganiti. Kakor se vidi, pod- 
stava dehi je IG raznih rokopisov in 2 bibliji (od l.")81. in 181(i). Te 
literarne spomenike starosloven.skega jezika je prvi kritično pre- 
iskaval in sad tega znanstvenega preiskavanja so Radices, in 
poznejši Lexicon (1850), dve knjigi, s katerima je neizmerno 
pospešfval razvijanje slavistike. Radices so etimologijski slovar, 
dopolnitev in poprava tedanjili etimologijskih zbirek starosloven- 
skega jezika. 

P. J. Šafafik je prvi pozdravil Miklošičevo delo Radices še 
istega leta v češkega muzeja časopisu, poudarjaj e, da knjiga mnogo 
več podaje, nego skromni naslov obeta. 

Šafai-ik in Miklošič sta si bila dobra prijatelja; tudi je znano, 
da je Miklošič Šafai-ika spoštoval. Ali Miklošič se je gotovo motil 
tudi v Šafai-iku, ker Šafafik je pisal veliko pisem Pogodinu iz 
katerih se vidi, da je Šafafik bil drugačen, nego se je .kazal 
]\liklošiču. Ta pisma so značajna za Šafafika in za vso tisto 
dobo, ko so si nekateri učenjaki na tihem v pismih podtikali 
napačna mnenja. Tako je zlasti Hanka raztrosil izmišljeno vest 
med učeni svet, zlasti v Ruse, da Radices niso Miklošičevo 
delo, temveč Kopitarjevo, torej plagijat.. Na taka obrekovanja ni 
mogel molčati Miklošič; zato je odgovoril Hanki v zborniku: „Sla- 
vische Bibliothek", katerega je jel izdajati na Dunaji 1. 1851. 
v ta namen, da bi bil skupno glasilo filologiji in zgodovini raznih 
slovanskih plemen. Takega glasila je bilo potreba, ker so 1. 1848. 
in 1849. nehali izhajati perijodični časopisi dunajski, kateri so tudi 
prinašali razprave o slovanski filologiji in zgodovini. V tej knjigi 
je priobčil Miklošič odgovor Hanki pod naslovom: „Entgegnung 
auf Herrn Wenzel Hanka"s Albernheiten und Ltigen." 

V tem silno ostro pisanem sestavku je Miklošič pozval 
Hanko. naj dokaže očitno svoje trditve v po.sebni knjigi, katero 
bode po tem izdal Miklošič na svoje troške. Hanka je bil ugnan 
in osramočen. Pravdo je sijajno dobil Miklošič. 

Hanka in tudi protestant Palackv sta nekdaj mislila najprej 
o Kopitarji, a pozneje o Miklošiči, da naša rojaka zagovarjata 
panonsko hipotezo iz katoliških ozirov. Bil je še namreč čas, da 
so nekateri možje mislili, da v teh hipotezah tičijo Bog vedi kaki 
katoliški nameni. 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 11 

Ako pomislimo, da so take razmere neprijetnejše, nego naj- 
hujše znanstvene kritike, moramo se čuditi možatosti in jeklenemu 
značaju Miklošičevemu, kateri je pogumno napredoval, utrjuje se 
bolj in bolj v svetem poklici. Sel. 1845. je izdal : St. Joannis 
Chrysostorai homilia in ramos palmarum. Ta knjiga 
nam kaže, kako zisteraatično je delal Miklošič, kako je najprej 
kritično preiskaval staroslovenske spomenike. Rokopis St. Joannis 
Chrvsostomi je iz XI. stoletja; temu delu je pridejal Miklošič spi- 
sek besednih korenik, nahajajočih se v tem rokopisu. L. 1847. 
je izdal: Vitae Sanctorum ia Vita S. Clementis, epi- 
scopi Bulgarorum. (Vita S. Clementis: ,,Manibus Kopitarii gra- 
tus discipuli animus.") Rokopis Vitae Sanctorum je tudi iz XI- 
stoletja ; iz tega literarnega spomenika je zbral Miklošič imenik 
besedij, katerih ni v Radie es. Tako je dopolnjeval svoja dela od 
leta do leta; iz teh del se vidi, kako je Miklošič nabiral gradivo 
za slovar staroslovenskega jezika. Leta 1851. je izdal Mo nu- 
ni en t a 1 i n g u a e p a 1 a e o s 1 o v e n i c a e na troške cesarske aka- 
demije znanostij. Za to delo ga je odlikoval cesar, podelivši mu 
drag prstan. L. 1854. je dal na svetlo: Chrestomatia palaeo- 
slovenica. Okoli 1. 1850. je tedaj neumorno in neutrujeno iz- 
dajal literarne spomenike ,,cum no ti s criticis". In vsa ta 
dela so bila samo priprave še večjim delom, katera je izdajal v 
poznejših letih. 

Prvi žarki slobode so prisijali v Avstrijo 1. 1848. Ali tem 
žarkom, kateri nam naznanjajo človeško prosto razvijanje v soei- 
jalnem in političnem življenji, ni bilo potreba, da bi bili ogrevali 
gorko in za vse blago in vzvišeno vneto srce Miklošičevo. Narodi 
avstrijski so pohiteli k cesarskemu prestolu, da bi prejeli novih 
slobod. Miklošičevi rojaki dobro vedoč, da je on mož, kateri zna 
zagovarjati pravične želje svojih rojakov, izvolili so Miklošiča v 
letu 1848. v volilnem okraji Svetega Lenarta na dolenjem Štajar- 
skem za poslanca v prvi avstrijski ustavodavni državni zbor. Tega 
ustavodavnega zbora 1848. in 184!). najprej na Dunaji in pozneje 
v Kromeriži se je udeleževal Miklošič ves čas. Ali to politično 
delovanje ni odtegnilo učenjaka ol knjig in znanstvenih premiš- 
ljevanj, ampak nam kaže. kako rad je pomagal Miklošič rojakom 
svojim. Vrhu tega javnega delovanja so imeli Slovenci na Danaji 
slovenski zbor po imenu ,;S 1 o v e n i j a^'. In temu zboru je bil pred- 



12 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



sednik dr. Miklošič, njegov namestnik pa mnogospoštovani, a zdaj 
že pokojni dr. Hladnik: zboru tajnik je bil Anton Glo- 
bočnik, zdanji c. kr. okrajni glavar postojinski. Ta zbor je 
zlagal prošnje, katere naj bi se predložile v imenu slovenskih dežel 
svetlemu cesarju. Da bi bile te prošnje glas vseh Slovencev, raz- 
poslal jih je zbor v vse kraje slovenske, da bi se rodoljubi podpisali. 
Tudi v Ljubljano je poslala „Slovenija" Miklošiča, da se pogo- 
vori- tukaj s priznanimi domoljubi o nekaterih važnih stvareh. S 
posebno navdušenostjo je bil vzprejet Miklošič v slovesnem zboru 
ljubljanskega „Slovenskega društva" in akademijska legija je ves 
čas njegovega bivanja v Ljubljani opravljala pred njegovim stano- 
vanjem v Rudeževi hiši na Starem Trgu častno stražo. Sploh 
se je tedanja dunajska „ Slovenija" jako krepko gibala. Osobito zna- 
menit je odgovor, katerega je izdala Anastaziju Griinu o volitvah za 
frankobrodski parlament. Zgodovinsko-zanimljive so tudi okrožnice 
o zjedinjeni Sloveniji, o ravnopravnosti v šoli in uradu, in o drugih 
imenitnih narodnopolitičnih stvareh. In duša temu gibanju je bil 
Miklošič. Iz tega vidimo, kako mnogo si je prizadeval Miklošič in 
se trudil s tovariši vred za nas Slovence. Ako ni mogel vsega 
doseči, krive so bile poznejše nam neugodne politične razmere. 

Na Dunaji, tudi v prvem ustavodavnem državnem zboru, 
seznanil se je Miklošič z ministrom grofom Stadionom, ki je bil 
nekoliko časa takrat najvplivnejši državnik. Stadion je spoznal 
velike sposobnosti Miklošičeve, zato sta si bila kmalu oba velika 
prijatelja ter sta se rada družila. Grof Stadion je videl, da imajo 
druga vseučilišča že stolice za slovanske jezike, zato je name- 
raval tudi na Dunaji osnovati stolico slavistiki. Miklošiča je dobro 
poznal, njegovo ime je slovelo po vsej Evropi, zato je mislil Sta- 
dion, da bi na Dunaji l^ila njemu najprimernejša stolica. O taki 
izpremembi na vseučilišči se takrat nikomur še ni moglo niti sanjati. 
Kateri .slavist je mogel upati, da Dunaj dohode tako kmalu slovansko 
stolico? Zato je bil Miklošič sam ves iznenadejau, ko je dobil 
30. aprila 184!). po grofu Stadionu cesarski odlok, v katerem je bil 
imenovan za izrednega profesorja jezikov slovanskih in literature 
slovanske na dunajskem vseučilišči. Ta srečna vest je pa Miklošiča 
našla oboroženega in korenito pripravljenega. Ko je postal profesor, 
bile so mu glavne težnje ne samo znanost, ampak tudi knjige, 
katerih je bilo treba podati učencem, da so se iz njih učili. Ne dolgo 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 13 



j 10 tem je bil Miklošič povabljen na vratislavsko vseučilišče; ali 
iliinajsko vseučilišče bi ga ne bilo moglo pogrešati, zato gaje minister 
Lirof Thun imenoval 1. 1850. za rednega profesorja. Naj še ome- 
nimo, da je ))il Miklošič povabljen tudi na berolinsko vseučilišče, 
ali slavni in najučenejši slavist in rojak naš je ostal na Dunaji 
na največjo korist znanosti in učencem, kateri so se tukaj šolali 
ali se še šolajo. Za svoje učence je Miklošič po očetovo skrbel. 
Čuditi se moramo neutrujeni delavnosti, ako pomislimo, da je 
Miklošič odslej, dajal na svetlo kar knjigo za knjigo. Učenci še 
niso imeli pripravnih učnih knjig ; Miklošič jih je sipal kar iz ro- 
kava. Se istega leta (l850j je izdal tri učene knjige: 1. Laut- 
lehre der al t si o ven is ch en sprache, 2. Formenlehre 
der altslovenischen sprache, in3. Lexicon linguae slo- 
venicae veteris dialecti. Teh knjig je bilo učencem najbolj 
potreba; učenik jim jih je podal še v prvem letu svojega delo- 
vanja. Že prej so dobili korenike in izdanja staroslovenskih spo- 
menikov, zdaj pa glasoslovje, oblikoslovje in slovar. O vsebini 
teh del bodemo poročali pozneje, tu naj omenimo samo to, da je 
cesar odlikoval Miklošiča z zlato svetinjo znanostim in umetnostim 
za slovar, ki ga je posvetil Miklošič srbskemu knezu Mihajlu M. 
Obrenoviču.*) 

Odslej je dajal na svetlo delo za delom, da se moramo ču- 
diti tako obsežni učenosti in tolikemu trudu. In vse to nam je 
zopet dokaz, koliko se je trudil Miklošič prejšnja leta. Imenitnost 
tega epohalnega delovanja čestila so razna učena društva; izmed 
njih naj omenjamo cesarsko akademijo znanostij na Dunaji, ka- 
tera ga je izvolila 1. februvarja 1848. za dopisujočega uda. Isto- 
tako so ga izvolila za svojega uda razna učena društva slovanska, 
nemška in francoska. 

V cesarski akademiji znanostij so se godile 1. 1848. tudi za 
Slovane jako imenitne reči. 

V seji dne 28. januvarja 1848 so se posvetovali akademiki o 
tem, naj bi akademija razpisala nagrado prvemu jezikoslovnemu delu. 
Nekateri Nemci so predlagali, naj se razpiše nagrada za nemško 



*) S tem srbskim knezom je Miklošič mnogo občeval na Dunaji. Knez 
Mihajl in Miklošič sta si bila iskrena prijatelja. Znano je, da je srbski knez 
prebival nekaj časa tudi v Badnu blizu Dunaja. Tudi v Badnu ga je Mi- 
klošič obiskaval z Dunaja. Tako vidimo, kako so knezi in veljaki že tedaj 
spoštovali in čestili rašega rojaka. 



14 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

slovnico, ali Nemec Wolf je predlagal nagrado za slovansko delo. 
(Šafafik in Palackv, katera sta ])ila prava uda cesarske akademije 
znanostij že od 14. maja 1847., podpirala sta gorko Wolfov pred- 
log, omenjaje, da Nemci imajo že Grimmovo slovnico ; naj se tedaj 
akademija potegne za slovansko delo, ker s tem l>o koristila in po- 
speševala občno znanost. Ako nekateri akademiki poudarjajo, naj 
se tega dela poprimejo slovanske akademije, treba je pomisliti, da 
nimajo slovanske akademije potrebnega denarja za tolika podjetja 
in da bo ta nagrada na čast tudi cesarski akademiji. Akademiki 
so glasovali in večina je sklenila razpisati nagrado glasoslovju 
slovanskih jezikov po komparativno-zgodovinski metodi. Za ta 
predlog so glasovali: Palackj, Safaiik in razven drugih tudi nem- 
ški pesnik Grillparzer. Eedakcijo programa v nagrado razpisani raz- 
pravi je akademija izročila Safaiiku. V tem času je pisal JSafaiik 
pismo Pogodinu, v katerem pravi, da je radoveden, „ob (lie Herren 
Celakowsky (proffsor slovanščine na vseučihšči v Pragi) und Mik- 
lošič was leisten". 

V seji dne 20. maja 1851. je poročal })redsednik, da je <J 
bila akademija razpisano glasoslovjf^ z gaslom: „non fumum ex ful- 
gore". Najprej je poročal kSafafik razlagajoč, da si je pisatelj glaso- 
slovja izbral za glavni predmet svoje razprave staroslovenščino, katera 
mu je podloga za komparativno in zgodovinsko razlaganje drugih 
jezikov slovanskih. Poudarjal je, da je delo izvrstno, kakeršnega 
še nimajo Slovani. Tudi Palacky je poročal o tem delu ter je 
krepko priporočal za nagrado. Akademiki so se prepričali, da je 
delo })0 polnem vredno nagrade, zato so izročili pisatelju nagrado 
1000 goldinarjev. Ta „non fumum ex fulgore" je bil Miklošič; torej 
prvi akademik, kateri je dobil prvo in toliko častno nagrado od 
cesarske akademije znanostij na Dunaji. 

S tem tako izvrstnim delom si je utrdil Miklošič zaupanje, 
da ga je akademija izvolila že 28. julija 1851. za pravega udii, 
ter ga po smrti Wolfovi imenovala 1. 18G6. za tajnika filozofsko- 
zgodovinskega oddelka. Pedko kedaj je bil kateri akademik tako 
neumoren delavec, kakor Miklošič ! Ni ga skoro zvezka aka- 
demijskih „1) enksch r i f ten", za katerega ne bi bil spisal Mi- 
klošič kakega dela ali kake razprave : polovica del, kar jih je spisal, 
ti.skala je najprej akademija ; in teh je mnogo. V nekaterih zvez- 
kih je celo po več del. In akademija je zopet uajbolj če.stila 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 15 

svojega akademika, kateri je bil zadnja leta najdelavnejši ud, pod- 
piraje ga v izdavanji večjih del, n. pr. staroslovenskega slovarja 
in primerjajoče slovnice slovanskih jezikov. V tako obilni meri go- 
tovo ni še čestila akademija nobenega svojih udov. 

Ali ne samo za akademijo tudi za vseučilišče je storil Mi- 
klošič sila mnogo. Miklošiča nahajamo povsod, kjer so se razni 
možje trudili pospeševati napredek in uk : vidimo ga tudi, kako 
svetuje razne reforme na vseučilišči, s čimer si je pridobil za razvi- 
janje uka v Avstriji neizmernih zaslug. Njegovi tovariši so ga za tega 
delj izvolili trikrat za dekana filozofske fakultete in sicer za šolsko 
letol.S")!., 185G. in 18(i'). Leta 1854. so mu podelili največjo čast na 
vseučilišči, izvolivši ga za rektorja magnifika dunajskemu vseučilišču. 
Tako je imel priliko koristiti uku. Toda tudi vlada je potrebovala 
tako izvrstnega uda in svetovalca, zato ga je poklicala 1. 1864. v 
„Unterrichtsrath". Na vseučilišči mu je bilo 1. 1854. izročeno 
vodstvo znanstvene izpraševalne komisije za gimnazijske učiteljske 
kandidate. To preimenitno in častno službo na vseučilišči je 
opravljal do leta 1879. 

L. 1852. seje oženil s hčerjo Kichenfelda. tovariša si v dvorni 
knjižnici. V tem presrečnem zakonu je živel samo 15 let, kajti 
že 1. 18(57. mu je umrla blaga in vzorna žena, zapustivši mu dva sina. 

Tako vidimo, da je Miklošič delal na najimenitnejših mestih ; 
zdaj v akademiji, zdaj na vseučilišči. Povsod si je pridobil naj- 
sijajnejših zaslug. Zato ga je tudi svetli cesar odlikoval s tem, 
da ga je imenoval v cesarskem pismu z 9. februvarja ls62. za 
dosmrtnega uda gosposke zbornice. Njegovo znanstveno delovanje 
pa je cesar tudi tako častil, da mu je podelil s cesarskim odločilom 
s 23. julija 186;}. viteški red Leopoldovega reda; a že naslednje 
1. 1864. (20. avg.) je dobil po pravilih plemstvo dednega viteštva.*) 

Sadu Miklošičevega delovanja bili so deležni vsi narodi ne 
samo naše države, ampak vse Evrope, kajti to vsestransko delo- 



*) Miklošičev grb je opisal Wurzbach (Biogr. Lexicoii) tako: In Roth 
ein goldeiier, rothbezungter Greif, begleitet voii z\vei silbernen Sternen in den 
blau ausgefullten Ober\vinkeln. Auf dem Schilde rulieii z\vei geknhite Tur- 
nierliolmc. Aus der Krone des rechten wacbst ein goldener rothbeznngter 
Greif, einwarts gekehrt: aus jener des linken ein sill)erner, aus Raehen tind 
Oln-on feuerspvuhender Panther. Hehndecken : jene des reclitea Helms sind 
roth mit Gold, jene des linken blau mit Silber unterlegt. 



l(j A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

vanje, izvirajoče iz plemenitega in jeklenega značaja, v prid je strogi 
znanosti v prvi vrsti ; kako najti resnico, ta jedini postulat vsake 
znanosti, bilo je jedino hrepenenje učenjakovo ; to je čutil učenjak 
že tedaj, ko je krenil na tisto pot, kjer je mogel naznanjati pro- 
izvode svojega duha vsem nam sorodnim rodovom ; on je tedaj 
naš vodnik do univerzalne kulture. Njegove znanstvene pridobitve 
nam najjasneje pričajo, da je njih stvarnik največji zagovor- 
nik slovanske kulture, kateri nam razklada, koliko je po- 
speševal občno kulturo evropsko tudi slovanski element v zvezi z 
drugimi evropskimi narodi. Učenjak, kateri se bavi s takimi pred- 
meti, mora biti vnet za stvar, za znanost ; mora ljubiti iz srca 
jezike in narode, katerim je posvetil vse svoje delovanje. 

Miklošič je bil zmerom v skrbi posamičnih rodov slovanskih. 
Okoli 1. 1850. zasijalo je prijaznejše solnce tudi slovenskemu na- 
rodu; zlasti kar se dostaje naših šol, ))ila je podoba, da se bodo 
preustrojile na bolje. Ze 1. 1S4U. je izročil minister uka Miklošiču 
sestavo slovenskih beril za višjo gimnazijo, katerim naj bi: 
pridejal kratek pregled slovenskega slovstva. Dunajski časniki so 
precej razglasili to veselo vest, da je minister uka povabil prof.' 
Miklošiča, naj sestavi berila in naj spiše zgodovino slovenskega: 
slovstva. Miklošič se je udal temu vabilu (Novice 1852, str. 251. 
I. G.3. od 7. avg., in str. 271. od 25. avg.j. 

Miklošič se je priporočil vsem domoljubom (Novice 1852), 
da bi ga blagovolili podpirati s primernimi spisi, ker je želel v 
štirih mesecih imeti vse gradivo v rokah. Koliko vspeha je imelo 
to vabilo, vidi se iz tega, da mu je bil jedini nabiralec naš mnogo- 
zaslužni pisatelj Ivan Navratil. In tako smo dobili slovenska 
berila prvič 1. 185. -J. Mislimo in sodimo o berilih, kakor hočemo, 
da niso n. p. samostalna dela, ampak samo zbirka raznih že go-l 
tovih spisov, vender ne smemo tajiti, da so bila Slovencem takrat 
velik dar. Pomislimo samo, koliko zlata je bil za tisti čas vreden 
„0 d g o v o r" Miklošičev Novicam (1858.) po gospodu J. Navratilu, v 
katerem utrjuje Miklošič svojo pisavo, katera še dan danes velja. 

Se več bili bi pridobili Slovenci, da so se uresničile Miklo- 
šičeve želje, da so namreč šolske slovenske knjige pripravne fudi za 
naše brate na Ogerskem; takisto hrvatske za ondotne Hrvate. Mi- 
klošič je namreč odpisal gospodu ministru uka grofu Thunu (No- 
vice, 1852. str. 50., 14. feb.). kateremu je bil slovenski navoil pri 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 11 

srci, da so šolske slovenske bukvice pripravne tudi našim bratom 
Slovencem na Ogrskem. 

Miklošič se je sploh veliko zanimal za šolo. Bil je že ta- 
krat na velikem glasu učenjak in izvrsten pedagog, čegar peda- 
gogične nazore je jemal v poštev minister Thun. V tem času si 
je tudi pokojni naš vladika Anton Slomšek pridobil zaslug za 
slovensko šolstvo, kateremu je bil neutruden pospešnik. Miklošič 
in Slomšek sta bila tedaj merodavna moža v šolskih stvareh ; 
toda njiju nazori so bili v načelu različni ravno takrat , ko bi 
načelno jedinstvo bilo največ v prid slovenski šoli. Mnogo se je 
namreč govorilo in razmišljalo o slovenskih osnovnih šolah, na kaki 
podlagi bi jih bilo preustrojiti, da bi imele več sadu. Minister Thun, 
kateri je bil v skrbi slovenskih osnovnih šol, poprašal je j\Iiklošiča in 
Slomška, naj mu svetujeta načrt, ali bi bilo bolje, da se v osnovne 
šole slovenske uvede samo slovenščina, ali pa tudi poleg nje še 
nemščina. Odlična Slovenca naj odločita. Miklošič se je izrekel 
samo za slovenščino, Slomšek pa za utrakvizem. In kaj je storil 
minister? Grof Thun je odobril Slomškove nazore, a ne Mikloši- 
čevih. Slomšek je kmalu spoznal, da bi bilo jedino pravo, ako bi 
se bil tudi on potegnil samo za .slovenščino in je zarad tega po- 
znpje iz srca obžaloval, da je obveljalo njegovo načelo, ker se jo 
prepričal, da je materinščina jedina podlaga osnovnim šolam. 

Izpregovorimo še katero besedo, o berilih. Za spise sloven- 
skim berilom je skrbel tudi saiti Miklošič, tako da imamo od njega 
nekoliko spisov v slovenskem jeziku. Mladini je bilo treba podati 
lepo pisanih spisov ; Miklošič je imel časa tudi za take potrebe. 
Zdaj prevaja „poljske in srbske" pregovore, zdaj „Lipo" iz 
poljskega jezika; zdaj nam pripoveduje o „Severinu Boetiji"; 
zdaj nam podaje pripovedke iz „češke zgodovine"; zdaj nam 
živo opisuje, kako se je bojevala lepa, modra in pogumna „Ce- 
nobija" zoper Avrelijana ; a zdaj nam zopet o najimenitnejših 
rečeh, katere je videl v Carjigradu, pripoveduje v lepem slovenskem 
jeziku. 

Dejali smo nalašč: v slovenskem jeziku. Ali ne za tega delj, 
da bi jedino vsled tega imeli pravico imenovati Mildošiča sloven- 
skega pisatelja, da bi ga samo zato prištevali slovenski literaturi. 
Nek ieri literarni zgodovinarji, kakor n. p. Pypin trdijo, da spada 
IMiklcišič v nemško literaturo. Pypin nam je v svoji historiji slo- 

2 



18 A. Trstenjak : Fr. vitez MiklošiC. 

vauskih literatur podal kratko zgodovino slovenskega slovstva, 
a o Miklošiči kakor tudi o Kopitarji poroča jako malo, tako da 
smemo trditi, da je vednostni pomen našega učenjaka premalo, 
celo površno označil. Do besede piše Pypin tako: „Dasi glede na 
jezik, v katerem sta pisala (nemški in latinski), ne spadata v 
slovensko literaturo, mora se jima vender odkazati mesto v 
isti kot zastopnikoma svojega plemena v razvoji slovanskega pre- 
iskovanja." Pypin tudi misli, da so „tesni odnošaji prisilili Kopi- 
tarja in Miklošiča prestopiti v nemško literaturo." S temi nazori se 
ne strinjamo, ker mislimo, da sije Miklošič zaslužil najprej prvo me.sto 
v slovenski literaturi, kakor tudi v slovanskih literaturah; se ve da 
tudi v posamičnih evropskih literaturah, katere je pospeševal >^ 
svojimi deli. Rumuni n. p. imajo celo dolžnost, da ga v pošte\ 
jemlj('t, toda v drugačnem pomenu, nego mi, ker Miklošič je ven- 
der samo naš; kajti nam ne odločuje jezik, v katerem je pisal Miklo- 
šič, ampak v seb ina, in vsled te slovanske vsebine spada Miklo- 
šič v slovenske in v slovanske literature v prvi vrsti. Tudi ne vemo. 
kako naj si razlagamo Pypinovo trditev, da sta Miklošič in Vraz bila 
prijatelja, kar je res, „ali da se je Miklošič naposled odstranil s svo- 
jimi učenimi načrti od literarnih interesov svoje domovine." Ravno 
to ni resnično, ker je Miklošič največji znanstveni pospešnik ne 
samo slovenske, ampak sploh vseh slovanskih literatur. On ima 
pred očmi v prvi vrsti slovanski element ; on je, kakor smo že de- 
jali, največji zagovornik slovanske kulture, ker nam je vednostno 
razložil kulturno moč slovanskega elementa. Njegova dela so 
pisana v slovanskem duhu, ako bi se smeli tako izraziti, ker je 
točneje in veda ne trpi, ako trdimo in tudi moramo trditi, da 
je Miklošič pisal v znanstvenem duhu, kakor mu znanost veleva, 
kakor mu resnica ukazuje. Zato poudarjamo, da z največjim pono- 
som zapisujemo Miklošičevo ime v slovensko literaturo. 

Ker smo že omenili, da je Miklošič pisal v slovenskem je- 
ziku, česar pa vender ni toliko, da bi bilo dovolj za vzgled slo- 
venske proze, slovenskega pisnega jezika; in ker nam je Miklošič 
podal primerjajočo slovnico slovanskih jezikov, torej tudi slovnico 
slovenskega jezika : bode na mestu, ako si pojasnimo stvar, v ko- 
liko je Miklošič odločevalen za slovenski pisni jezik, ali za kateri 
koli drugi slovanski jezik. Prašanje je tedaj, koliko dobička ima 
slovenski pisatelj od Miklošičevih naukov. Podoba je namreč, da 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 19 



nekateri Slovenci mislijo, da nam je Miklošič podal pravila za 
pisni jezik, ter se sklicujejo na oblike, katere se nahajajo v Mi- 
klošičevih delih. Mi mislimo, da ne jemljemo ne za malo ved- 
nostne cene Miklošičevim delom, ako trdimo, da sploh kompara- 
tivni filologi, kakor Bopp, Miklošič i. t. d. ne podajejo pravil, kako 
je treba pravilno pisati, ker se bavijo samo z jezikom kot takim. 
Pomislimo, da je glavna podstava Miklošičevim naukom tradicijo- 
nalna literatura, zbrana iz vseh pokrajin slovenskih, od Mure in od 
onstran nje do Adrije, in tu se kaže v našem idijomu velik razloček : 
pisni jezik nima tako širokih mej. Ne zabimo tudi, da je pisni 
jezik umetna pridobitev, kakor sam Miklošič trdi, torej kar so 
stvarili pisatelji ; filolog Miklošič ne stvarja ničesar v tem zmislu. 
Pisni jezik stvarjajo pisatelji, nikakor pa ne filologi, kateri so 
zadnji poklicani, da pretresujejo in preiskujejo, kar so jim drugi 
dali (W. Humboldt : Ueber die Kawi-Sprache auf der Insel 
Java etc.) Se ve da je zopet resnica, da nam filologi pojasnjujejo, 
kaka oblika je boljša in pravilnejša, kak je pravi duh, n. p. slovenskega 
jezika. Človek mora umeti in ločiti nalogo jezikoslovčevo in pisate- 
ljevo. Strogo znanstvene slovnice so za znanstveno rabo, a druge 
za šolo imajo praktičen namen; zato je značajno za Miklošičevo 
primerjajoče slovnico slovanskih jezikov, da ravno iz tega uzroka 
raznih praktičnih slovnic slovanskih, kar so jih imeli Slovani, ni 
mogel po polnem porabiti za svoje znanstvene namene in po- 
trebe. 

Poročajmo še kaj o Miklošičevih potovanjih. V prvi mla- 
dosti je že rad bral, kar pripovedujejo potniki o Carjigradu in že 
tedaj se mu je vneU v srci želja videti ta toliko sloveči kraj. 
Poslovivši se od prijateljev in znancev, odplaval je 1. 1851. me- 
seca avgusta po ladji na Danavu v Črno Morje. Po osem in štiri- 
desetih urah hude burje, dospel je zdrav v Bospor in potem v 
Carjigrad. V Carjigradu je prvič slišal srbskega slepca. Vse nam 
pripoveduje, kar je videl. 

Potoval pa ni samo zato, kakor poročajo vsi njegovi životo- 
pisci, da bi premetaval starp rokopise, kamor je prišel, dasi mo- 
ramo pritrditi, da je tudi te dragocene zaklade rad pobiral, kjer 
je le mogel. Nego Miklošič je hodil po svetu, da bi videl tudi svet ; za 
učenje je bilo časa na Dunaji. V Carjigradu n. pr. je videl Miklo- 
šič bogato Mihanovičevo rokopisno zbirko, katere pa mu ni bilo treba 

2* 



20 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

pregledavati, ker je isto zbirko imel štiri leta pozneje na Dunaji. Ko 
je bil Miklošič v Rimu, še v Vatikan ni šel, ker je imel potrebnih 
rokopisov na Dunaji v dvorski knjižnici. Miklošiču je tedaj bil 
glavni namen potovanja, da se je po vztrajnem delu razmislil ter 
si živce okrepčal. L. 1836. in 1842. je potoval v Italijo. L. 1852. 
je šel na Francosko in Nemško. Novice so poročale (1852., str. 
259., 14. avg.), da pojde dr. Miklošič v Pariz in potem v Lon- 
don, da bo pregledal slovanske rokopise ondotnih knjižnic. Prav 
rad se je mudil Miklošič v Ljubljani. Ko se je vračal 1. 1851. (No- 
vice, 1851., str. 194., 17. sept.) iz Carjigrada in Azije, šel je čez 
Ljubljano na Dunaj. V Ljubljani se je tudi ustavil 1. 1857. (No- 
vice 1857., str. 300, 1. 75. od 19. sept.) na svojem potu v Istro. Se 
1. 1859. je bil v Ljubljani dva dni in pregledal je Zalokarjev slovar, 
akor je sam mecen (Wolf) želel. 

L. 185(1. se napoti Miklošič v Dalmacijo in Črno Goro. V 
dobrovniškem arhivu je dobil mnogo srbskih listin, katere je izdal 
1. 1858. v posebni knjigi: Monumenta serbica spectantia 
historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii. Zbirka obseza do 
500 listin v srb.skem jeziku od 1. 1189. do 1(118. To bogato zbirko je 
posvetil srbskemu knezu Miliajlu M. Obrenovieu — „gratus editor" , 
torej iz zahvalnosti, ker je srbski knez radodarno podpiral neka- 
tere izdaje Miklošičevih del. Iz Dalmacije je šel v Črno Goro, toda 
črnogorski knez ga je vzprejel sila hladno, misleč, da je Miklošič — 
„prelagataj". Stvar je bila taka. Med avstrijsko in črnogorsko vlado 
je v tisti dobi nastal nesporazum zaradi neprijetnih razmer, katerih 
je bil kriv francoski konzul na Cetinji. Dasi je Ijil Miklošič znan 
na Dunaji s prejšnjim črnogorskim knezom Danilom, vender mu 
Črnogorci niso hoteli pokazati starih listin ; dali so mu samo jedno 
staro listino, katera pa ni bila mnogo vredna. 

To so vsa potovanja. Odslej (okoli 18(j0. 1.) ni zapustil Du- 
naja. Na Dunaji je bil največja avtoriteta tovarišem in učenemu 
svetu. Tu je skrbel za priprave 18. zborovanja, katero so imeli 
dne 25. — 28. septembra 1858. na Dunaji nemški filologi, orijentalisti 
in pedagogi. Zbralo se je sila filologov iz raznih pokrajin. Zboru 
je bil predsednik Miklošič. Ta zborovanja so značajna za tisto 
dobo v prvi vr-sti ; značajna zategadelj, ker je bil Miklošič jedini 
med navzočnimi v dvorani cesarske akademije znanostij, kjer so 
bila zborovanja, kateri je pomen in namen filologije drugače ozna- 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 21 

čeval nego njegovi tovariši. Ti filologi so imeli tega leta že 18. 
zborovanje, in na vsakem zborovanji so se pogovarjali samo o 
mrtvih jezikih, o Tacitu, Aristotelu itd., a nikdar še ne o živili 
jezikih. Miklošič je začel zborovanje s slavnostnim govorom, v 
katerem je poudarjal, da imajo Nemci mnogo zaslug za klasično 
filologijo, ali je tudi dejal, da je toliko filologij, kolikor je različ- 
nih narodov, kateri imajo literarnih spomenikov, da je moči iz 
njih s})oznati življenje in njih idejalno in realno hrepenenje. Tako 
je poleg klasične filologije tudi germanska, romanska in slovanska. 
Pojasnjeval je duševno zvezo in sorodnost teh jezikov, kateri so 
še v nekaterih delih jezika in navad ohranili prvotno jednoto do 
denašnjega dne. Ta sorodnost se vidi v eposu, v tej najstarejši 
obliki poezije. Kdo ne vidi, kaj je predsednik nameraval dopove- 
dati svojim tovarišem s temi besedami? Ako krene znanost na 
to pot, sklenil je Miklošič svoj govor, potem bo zasvitala nova 
doba znanosti v Avstriji. Ta nova doba je res zasvitala; že je 
napočil dan v Avstriji, in to je storil jeden jedini mož, kateremu 
ni bilo moči prepričati ogromnega števila nemških filologov o ime- 
nitnosti nove dobe. Zbor se je razšel in videli smo, kako visoko 
je stal Miklošič nad svojimi tovariši. 

Ne samo nemški, tudi slovanski „filologi" so bili trdoglavi. 
V Slovencih in v Hrvatih so stvarjali nove jezike. Bil je narobe 
svet. Kdo je zabil, kako se je v raznih literarnih fazah razvijal 
ilirizem. in kako je ta ideja postala naposled lokalno-hrvaška ? 
Jugoslovani so mislili tudi narečja zjediniti. Pokazali so se pravi 
filologi, katerih pa niso bili umni tisti, katerim so govorili. Bilo 
je treba jasnosti, zato so odlični možje : Miklošič, Karadžic, Kuku- 
Ijevič, Daničič, Jagič, Mažuranič in drugi izjavili 1. 1864. očitno, 
da so si Hrvatje izvolili za pisni jezik južno narečje (hercegovinsko) 
s tem pojasnilom : da ni smeti mešati narečij in delati tako no- 
vega literarnega jezika, kakor se je godilo do tistega časa ; kdor 
hoče pisati v narečji, naj piše v pravem, čistem narečji, in naj 
ga ne meša z drugimi. Ta izjava je bila tiskana v „Književniku" 
1. 1864., a spisana na Dunaji 1. 1860. 

Tako se je vender zgodilo, kar je že prej Preširen Vrazu 
v pismu prerokoval, da se bodo teško kedaj zjedinili Slovani v 
jeden pisni jezik ; toda ne zbog tega, kakor Preširen pravi, ker 
Preširnovih „Carmina" izsedših v novinah „lllyr. Blatt" drugi no- 



22 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



čejo umeti in ker on in Kastelec umejeta marsikrat štajarsko na- 
rečje samo na pol in ker so staj arsko-hr vaško narečje ne bode ni- 
koli vzpelo na jezikoslovni avtokratni prestol. Preširen je iz srca 
želel llircem, naj bi njih delo obrodilo obilo sadu. Tudi Miklošič 
ni bil neprijatelj gajici, kakor misli češki Vrazov životopisec. Pra- 
šanje ni domoljubno, ampak znanstveno-literarno. Kopitar sicer 
ni mogel videti tistega znamenja na črki č, ker je sam mislil 
ustanoviti nov pravopis na podstavi cirilice in latinice. Ta literarni 
proces je zdaj načelno dognan in mi imamo potrebne jasnosti 
na vse strani. Tudi Slovencem je bilo treba dopovedati, naj ne 
snujejo načrtov o občnem slovanskem pisnem jeziku in naj po- 
mislijo,, da mi tisti jezik, ki nam ga je Bog dal, samo na pol 
poznamo, ker vsak jezik je zase živ organizem, kateri se ne da 
z drugim zjedinjevati, ampak samo primerjati. To načelo tiči v 
zakonu slobodnega, individuvalnega razvijanja.*) 

Cisto naravno je, da se okoli velikih mož radi zbirajo njih 
čestilci in prijatelji. Take družbe koristijo znanosti. Takih čestitih 
družeb je bilo že nekdaj na Dunaji; one so duševna potreba, da 
se znanci pogovore o svojem delovanji vnemaje se za skupna hre- 
penenja. Miklošič in Vuk sta si bila „glavna prijatelja", družila 
sta se mnogo in mnogo lef. V tej družbi je bil tudi Daničič in 
drugi Srbje ; a duša družbi je bil Miklošič. Vukova hči Mina Vuk- 
nianovička mi je pravila, kako ves vesel je bil Vuk teh shodov, 
katere so imeli navadno pri Vuku ; in kako ne bi, ako pomislimo, 
koliko koristnega so mogli vsi pridobiti od učenega Miklošiča, ka- 
teri jim je bil izvrsten prijatelj in učenik, a drugi njegovi poslu- 
šalci v pravem pomenu besede. S Kukuljevičem in z Gajem se 
je seznanil na Dunaji. S komer ne more človek osobno občevati, 
s tistim si dopisuje. Šafafika je Miklošič videl najprej v Pragi, 
a potem še nekterekrate na Dunaji in si je dopisoval ž njim. Palac- 
kega je poznal osobno. Dopisoval si je tudi s Pogodinom, Schlei- 
cherjem in J. Grimmom ; Grimma je videl na Dunaji, ko se je ta 
vračal iz Italije. Jagič in drugi so bili Miklošičevi učenci. 



*) Bila je napačna misel Vrazova, da nima ,,vendoilirska" litera- 
tura bodočnosti, ker ,,fehlt die Basis der Moglichkeit eines Aiifkommens des 
isolirten Slovonismus". Denašnja znanost ne sodi o jezikih tako. Proces v li- 
teraturi se je razvijal in obveljale so Vrazove besede: ,,Krain war von jeher 
in sloveuicis die tonangebende Provinz." 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 23 



III. 

Pravo Miklošičevo življenje so njegova dela; naj si tedaj po- 
jasnimo njih pomen in velikost, da bi videli, kako se je Miklošič 
po orlovo kvišku vzdignil na najvišji vrhunec znanosti, da je danes 
slavist čez vse slaviste. Oglejmo si vsaj nekoliko njegovo ogromno 
delo v posamičnih spisih, iz katerih bomo spoznali vso velikost 
zasnovane in dovršene celote. Veliko je to delo, za katero je po- 
treboval Miklošič skoro pol stoletja, ako k temu prištevamo dobo, 
ko je začel premišljevati o prvih znanstvenih načrtih. 

Že Vostokov je izdal cerkvenoslovenski slovar ; vender ta ni 
zadostoval znanstvenim potrebam in terjatvam, že za tega delj ne, 
ker ni obsezal vseh literarnih spomenikov staroslovenskega jezika. 

V tem oziru je zbral Miklošič vse znane spomenike, in tudi druge, za 
katere še mnogi niso znali, ter je spisal: Lexicon palaeo-slo- 

V e n i C e - g r a e C o - 1 a t i n u m . Za ta slovar je nabiral gradiva deset 
let in ga je izdajal od 1. 18G2'— 18G5. s pomočjo cesarske akademije 
znanostij. Schleicher je to delo navdušeno pozdravil 1. 1863. (Bei- 
trage zur vergleichenden sprachforschung), rekoč, da je Miklošič 
zasnoval veliko delo, katero nam podaje besedni zaklad staroslo- 
venskega jezika v do zdaj še nedosežni popolnosti. Miklošič tolmači 
besede v vseh jezicih, kakor je kje potreba, a ne samo tako, kakor 
kaže knjigi naslov. Samo delo je sad prejšnjih razprav. Schleicher 
je Miklošiču želel, naj bi svoj „thesaurus" slovanskih jezikov, kateri 
so za slovansko in indoevropsko filologijo vobče jako imenitni, srečno 
dovršil in tako dogotovil velikansko delo, katero bo spomenik iz- 
redne delavnosti, neprestane marljivosti in obsežne učenosti. Vsega 
slovarja ni Schleicher doživel, da bi se ga bil mogel veseliti po polnem. 

Delo prve veličine in največje vednostne cene je Verglei- 
chende grammatik der slavischen sprachen, katero 
ima štiri dele : Lautlehre, Stammbildungslehr e, Formen- 
lehre. Sv nt a x. S tem delom je postavil naueno podstavo slo- 
vanskim jezikom, ker ni ga jezika slovanskega, katerega bi ne bil do 
konca preiskal v njegovem organizmu. Miklošič je gledal najglob- 
lje v živi organizem slovanskih jezikov, v to delavnico čudovito 
stvarjajočega jezika. 

Primerjajočega glasoslovja sta do zdaj dve izdaji, jedna od 
1. 1852., a druga od 1. 1879. Priprave za to delo so bile: Laut- 



24 A. Ti-stenjak: Fr. vitez Miklošič. 



lehre der altsl o venisclien sprache 1850, a v zvezi ž 
njim so: Ueberdie steigerung und dehnung der vo- 
cale in den slavischen s p rac h en, in: Ueber die lan- 
gen vocale in den slavischen sprachen. V teh delih 
nam opisuje Miklošič življenje glasov, kako so se razvijali in izpre- 
minjali do denašnjega dne. Podstava glasoslovju mu je staroslo- 
venski jezik, kateri je že izmrl in je še danes v cerkvi pri Bol- 
garih, Srbih, Rusnjakih in Rusih mnogovrstno predrugačen kot 
liturgijski jezik. Staroslovenski jezik je ohranil najstarejše oblike 
slovanskega elementa, a ne da bi zato bil oče vsem slovanskim 
jezikom. Po glasoslovnih zakonih je določil Miklošič, da je treba 
maloruski jezik ločiti od ruskega; tudi je označil značaj sloven- 
skega jezika, kateri je bil nekdaj bolj razširjen kot zdaj. Jezik 
brizinskih spomenikov ob.seza tudi županije : varaždinsko, križevsko 
in zagrebško. Hrvaško-slovensko narečje je nastalo pod vplivom 
srbskega in hrvaškega jezika. 

Mnogi radi primerjajo to delo Grimmovi slovnici. Oba uče- 
njaka sta imela isto nalogo, a s to razliko, da je Miklošičevo delo 
bilo mnogo težavnejše. Kar je staroslovenski jezik za slovansko 
slovnico, to je gotski za nemško ; toda gotski jezik je bil preiskan 
že pred Grimmom, Miklošič pa je moral zajemati iz nepreiskova- 
nih tiskanih in netiskanih literarnih spomenikov iz raznih dob in 
pokrajin. Takemu delu je bilo treba mojstra, da je organsko in 
pravo stran jezika ločil od tujih pritiklin, in da je jezike kritično 
razvrstil; za tega delj je primerjajoča slovnica slovanskih jezikov 
najimenitnejše delo, ne samo na polji slovanske filologije, temveč 
tudi za staro zgodovino, narodopis in kulturo slovansko ; primerja- 
joča slovnica nam pojasnjuje tudi te strani. 

Tisti del moderne slovnice, kateri je v sredi med fonetiko 
in oblikami, imenuje se: S tammbil dungslehr e, to je tedaj 
nauk o funkciji sufiksov. Poudarjamo, da smo s temi kratkimi 
besedami označili knjigo, katera ima XXIV in 504 stranij. To 
je delo, katero je spisaval Miklošič več kot dvajset let, se ve da ne 
neprenehoma, ter je izdal 1. 1875. s podporo cesarske akademije 
znanostij. O tem predmetu je Miklošič spisal celo literaturo raz- 
prav, katere naj imenujemo vsaj po imeni. Vse te razprave so v 
zvezi med sabo. Tukaj jih: Die wurzeln i m al t si oven i- 
schen; Ueber d as suffix j.; Verba intensiva; Die bil- 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 25 



d u n g d e r n o m i n a i m a 1 1 s 1 o v e n i s c h e n ; D i e b i 1 d u n g 
d e r s 1 a v i s C h e n p e r s o n e n n a m e n ; D i e n o m i n a 1 e z u s a ni- 
mensetzung im serbischen; Die bildung der o rt s na- 
men aus personennaraen i m slavisclien; Die slavi- 
schen ortsnamen aus app ellati ve n : Ueber den ur- 
s p run g der worte von der form a si o v. 1. trT. t, 2. tre t 
u n d trat. 

Tretji del primerjajoče slovnice je oblikoslovje, to je nauk 
o deklinaciji in konjugaciji slovanskih jezikov. Priprave za obliko- 
slovje in ž njim v zvezi so ta dela: Formenlehre der alt- 
slovenischen sprache 1850, 1854; Alt slo venische for- 
menlehre in paradigmen 1874: Lehre von der conju- 
gationimaltslovenischen; Ueber diegenetivendung 
g o in der pronominalen declination der slavisclien 
sprachen; Ueber die zusamm engesetz te declination 
in den s 1 a v i s c h e n sprachen; D a s i m p e r f e c t in den 
slavisc h en sprachen; Beitrage zuraltslovenischen 
grammatik; Ueber den ursprnng einiger casus der 
pronominalen declination. V vseh teh slovniških delih 
je načrtal Miklošič razven zdanjili slovan.skih jezikov najstarejši 
slovniški značaj staroslovenskega jezika na podstavi najstarejših 
panonskih spomenikov. 

Sintaksa je četrti del primerjajoče slovnice. Priprave za sin- 
takso so te razprave : Die v e r b a i m p e r s o n a 1 i a i m slavi- 
schen; Die negation in den slavisc h en sprachen; 
Der praepositionslose local in den slavischen spra- 
chen; Ueber den accusativus cum infinitivo. V sin- 
taksi, katero je izdal v šestih letih, namreč od 1868 — 1874. raz- 
laga nam Miklošič pomen vsega govora. Sintaksa obseza dva 
dela : v prvem delu nam pojasnjuje značenje besednili vrst (Wort- 
classen), a v drugem značenje besednih oblik (Wortformen). To 
je nov zistem. Miklošič ne govori o stavku precej na početku sin- 
takse, ampak v različnih oddelkih. Zakone v govoru nam pojas- 
njuje s staroslovenskim, sloven.skim, bolgarskim, srbskim, malo- 
rn.skim. ruskim, češkim, poljskim, gorenjelužiškim in dolenjelužiškim 
jezikom. O jeziku polabskih Slovanov ni tukaj .sledu, ker nam 
niso zapustili pismenih spomenikov, iz katerih bi se dal ustrojiti 
slovniški „obraz". Vrhu tega nam podaje vzglede v sanskritu, v 



26 A. Trstenjak : Fr. vitez Miklošič. 

germanskih in romanskih jezikih in še v drugih jezikih evropskih 
in azijskih. Da je tedaj ta naloga bila sila težavna, vidimo iz 
tega, ker je Miklošič imel malo gradiva v rabo: posamični jeziki, 
bolgarski, slovenski, maloruski in gorenj esrbski bili so brez sin- 
taktiške literature, a druge sintakse so imele samo praktično vr(i!- 
nost; ker so bile namenjene šolam, obsezale so samo to, kar so 
literati spoznali za izvrstno, kar je za učenje potrebno; a Miklošič 
je jemal v sintakso vse, kar se nahaja v stari in novi literaturi, 
ne glede na to, ali je to literatura za dobro spoznala, ali so to 
provincijalizmi, soloecizmi ali barbarizmi. Do .350 slovanskih del 
je porabil Miklošič, da je iž njih zajemal vzglede. Gotovo ogromno 
delo. Zajemal je iz knjig, za katere še ni znalo mnogo slavistov. 

Da bi spoznal pravi duh, kateri živi in stvarja v jeziku, 
jemal je vzglede največ iz narodne poezije, v kateri še 
živi mnogokaj nepopačenega. Zato je narodno pesništvo prva 
značajna stran Miklošičeve sintakse: Miklošič je zajemal iz pra- 
vega življenja, da bi nam podal pogoje in zakone pravega jeziko- 
vega življenja. 

Narodi evropski živijo v kulturni zvezi; te kulturne zveze 
vplivajo na jezik tako mogočno od zunaj, da mu izpreminjajo celo 
notranji organizem, kar je dokaz, da se vse izpremembe v jeziku 
ne gode iz notra. To vidimo zlasti pri tistih narodih, kateri so 
živeli stoletja in stoletja v kulturni zvezi z nemškim narodom ; 
za tega delj išče Miklošič prvotne in prave sintaktiške zveze slo- 
vanske tam, kjer je nemška kultura zapustila najmenj sledov. Toda 
ta prikazen je povsod v Evropi nasledek medsebojnega, kulturnega 
življenja; zato jo imenuje Miklošič no vo e vr ope izem, kateri 
hrepeni po tem, da bi vse narode evropske, udeležujoče se kulture, 
zjedinil v jeden idijom. 

Druga značajna stran sintakse je ogromno gradivo. Dasi 
obseza XII. in S9G stranij, vender so Miklošičeva pojasnila kratka, 
jasna in točna. Benfev, Steinthal in Bonitz so ga prvi pohvalili, 
rekoč, da razpravlja občna prašanja z veliko korenitostjo, in da 
ima njegovo delo ceno za občno slovnico, ne samo za slovansko. 
Zato bi bilo krivo, ako bi morebiti kdo sodil po naslovu sintakse, 
da jo smemo prištevati samo slovanski lingvistiki. Toliko vspeha 
pa je mogel doseči, ker je bistroumno preiskal vse slovničarje vseh 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 27 



časov in nove filozofe, kar se da fudi drugače povedati, namreč 
da je Miklošič sam velik filozof. 

Ni tedaj čudo, da se takemu velikanu, kakor je Miklošič, po- 
klanja ves učeni svet; ni čudo, da učenec Jagič obožava svojega 
učenika v „Archivu f. slav. Philologie", da ne vemo, kaj je ple- 
menitejše, ali to iskreno spoštovanje Jagicevo, ali tista ljubezen, 
v kateri si Miklošič odgaja učence. Ali je čudo, da je takih Iju- 
dij, — Jagič jih imenuje Mohikance, — kateri bi radi ves princip 
Miklošičev podrli. V Archivu poroča Jagic o vsebini sintakse, in 
v tako imenitnem trenutku je tudi Mehikancem njih zasluženo 
hvalo zapel. Resnično, veli Jagič , človek mora imeti jekleno 
voljo, pogum in vztrajnost, da pretrpi to krivico ; in tako jek- 
leno voljo imajo samo pravi, izborni učenjaki. 

In res, „naše veselje je veliko, naša hvala velika," tako po- 
reče vsak zahvalni učenec in učenjak, kadar pregleduje velikanska 
dela Miklošičeva; tako je vzkliknil vsakikrat V. Jagič naznanjajoč 
učenemu svetu Miklošičeva dela in razlagajoč njih znanstveni pomen 
in znanstveno vrednost, v čemer ga ne preseza nobeden učenjak 
v učenem svetu. Izmed teh del imenujmo nekatera vsaj po imenu, 
drugih pa podajmo kratko vsebino. „ D i e s 1 a v i s c h e n m o n a t s- 
namen", delo leksikalno-etimologijsko, seza globoko v slovanske 
starine. O jeziku sedmograških Slovanov razpravlja knjiga: Die 
sprache der Bulgaren in Siebenbiirgen. Zase celota so 
ta dela : Die v o 1 k s e p i k der C r o a t e n ; Die s e r b i s c h e 
epik; Die christliche terminolog i e; Ueber die wan- 
derungen der Rumunen in d en dalmatinischen Al- 
pen und d en Karpaten. 

Die christliche terminologie in spis Glago lit is ch 
sta znamenita za jezik in staro kulturo slovansko. Torej poročajmo 
o starih Slovanih vsaj v kratkih črticah, kajti ravno vtem momentu 
podpira ne malo filologija kritično zgodovinsko preiskovanje. 

Slovani niso v Evropi prvoten narod. Slovani so doma iz 
Azije ter so romali skoz „n a r o d s k a vrata" najprej na seveiino 
stran Evrope ; vender niso dospeli tako daleč, da bi se dotikali 
morja. S severja so se spustili k Črnemu Morju, kjer jih poznajo 
zgodovinarji pod imenom S c 1 a v e n i in A n t e s. Od Črnega Morja 
so se jeli pomikati kraj Dunava najprej Sclaveni, to so SI o ven i. 
Od dolenjega Dunava dalje je šel jeden del Slovenov v Panonijo, 



28 A. Ti-steiijak: F r. vitez Miklošič, 



ti SO panonski Slovenci; dragi del na Bolgarsko, bolgarski 
Slovenci; tretji del je posedel Alpe, n o r i š k i ali k a r a n t a n s k ij 
Slovenci, a četrti del je ostal v Daciji, dacijski Slovenci.' 
Tedaj imamo štiri slovenska plemena: 1. panonske, 2. bol- 
garske, 3. noriške ali karantanske in -t. dacijske Slovence kot 
potomce nekdanjih Slovanov, znanili v zgodovini z imenom Sclaveni. i 

Večji del panonskih Slovencev, kateri so prebivali med I)u-j 
navom in Dravo proti zahodu do Ptuja, absorbovali so po polnem j 
Madjari, samo jeden del njih na zahodu se je ohranil še do de-, j 
na.šnjega dne ; to so zdanji Slovenci na zahodni strani Ogerskega in 
na vzhodni strani Stajarskega: ti Slovenci so direktni descendentje 
panonskih Slovencev. Isto velja tudi o njih jeziku. — Dacijskij 
Slovenci so se potopih v Rumunih .še le v XIX. stoletji. — Bolgar.ski': 
in noriški Slovenci živijo še danes. Izmed teh slovenskih plemen 
so imeli staroslavno cerkveno literaturo panonski Slovenci, pisano 
v glagolici, v najstarejšem pismu slovanskem, kajti eirdica je mlajša 
od glagolice. 

Antje so bili pradedje Srbov in Hrvatov. Slovence so naj- 
prej razkrojili in krajevno na dva dela ločili od bolgarskih Slo- 
vencev Srb je in Hrvatje, priseliv.ši se v denašnjo domovino 
na početku sedmega stoletja; pozneje pa Madjari. 

Ker so se Slovenci prvi naselili v nekdanjih in denašnjih 
prebivališčih sredi šestega stoletja in ker so še le za njimi prišli 
Srbje in Hrvatje, bili so torej Slovenci prvi narod slovanski, kateri 
je prišel v dotiko in duševno zvezo s kulturnimi narodi na vzhodu 
in jugu: na vzhodu z Nemci, a na jugu z Grki. Iz tega je jasno, 
da so njih ime vzprejela druga slovanska plemena z malimi izpre- 
membami, in da so ž njih imenom imenovali tujci vse Slovane. 

Naši Slovenci so prejeli krščanstvo po duhovnikih oglejskih 
in solnograških, Bolgari pa iz Carjigrada. V stari zgodovini so 
imenitni panonski Slovenci, ker se je njih liturgijski jezik razširil 
k drugim slovanskim narodom in ker so imeli prvd bogato cer- 
kveno literaturo. Panonski Slovenci so jeli })rvi prevajati cerkvene 
knjige v svoj, t. j. zdanji staroslovenski jezik. Ta literatura je 
tudi za tega delj imenitna, ker nam priča, da so Slovenci v Pa-' 
noniji jemali na posodo nemške besede, živeč v kulturiii zvezi 
z Nemci. Tako je n. pr. starosl. papeži, nastalo iz babes, papa; 
popi iz phafo ; pbkb in phklo iz pech, pix in infernus itd. 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 29 



V Bolgarih je vladal grški vpliv, kateri je izpodrinil staro- 
slovenske besede, ker je znano, da so se po propadu panonske 
literature, razkropili svetih apostolov učenci po jugu, najprej k 
Bolgarom, kjer so nadaljevali že prej zasnovano delo v Panoniji. 
V Bolgarih so tedaj govorili in pisali monach^ za starosl. m'i)nicln>, 
papa za papeŽL, ijerej za popi, adi) za phklb itd. Te besede iz 
krščanske terminologije pričajo jasno o njih postanku in o domovini 
svoji, kar je za kulturno in literarno zgodovino slovansko jako 
imenitno. 

Te in slovanskih jezikov primerjajoče slovnice znanstvene 
pridobitve so najimenitnejše za staro zgodovino slovansko, katero 
nam pojasnjujejo v najobilnejši meri ; zato bo treba pomuditi se 
nekaj časa pri tem mikavnem predmetu. 

Že sto let se bavijo hlologi in zgodovinarji z vprašanjem, 
kje je bila domovina cerkvenega slovenskega jezika. Krištof Jor- 
dan misli, da je Ciril pisal v bolgarskem narečji, katerega se je 
naučil v Carjigradu in katero bi mogli gotovo umeti Moravci. 
Luccius in Schonleben imata v mislih okolico okoli Soluna. Matej 
Miechov imenuje jezik ruskih cerkvenih knjig srbski jezik. Do- 
brovskv, Vostokov in nekoliko tudi Kopitar so imeli o tem spet druge 
misli. Najkompetentnejši sodnik o tem vprašanji je Miklošič, zato so 
se tudi najglasovitejši slavisti in zgodovinarji, kakor n. pr. Jagič, 
Biklinger, Diimmler i. dr. poprijeli njegovega prepričanja. 

Staroslovenski jezik je jezik panonskih Slovencev v sredi 
devetega stoletja. Pod konec 862. je poslal cesar Miliajl Konstantina 
in Metoda k Rastislavu, ker so v njegovi državi oznanjali vero božjo 
nemški duhovniki z malim vspehom. V Velegradu, moravski pre- 
stolnici, vzprejme ja knez jako prijazno in sveta brata jameta 
oznanjati besedo božjo v slovanskem jeziku z velikim vspehom. 
Politična misel je bila, iz katere se je porodila staroslovenska lite- 
ratura in zarad katere sta prišla sveta apostola v Panonijo. Politično 
nezavisnost velikomoravske države naj bi zasnovala in utrdila slo- 
vansko cerkev, katero je bilo treba ločiti od nemške cerkve ; a 
slovansko cerkev naj bi utrdil slovanski cerkveni jezik. S popolno 
nezavisnostjo od vzhodnofrankovskega cesarstva, po kateri je je- 
dino hrepenel Rastislav, ne bi se ujemalo, misli E. Diimmler, ako 
bi bil vladika pasavski, zvesti služabnik Ljudevita Nemškega, za 
cerkvenega deželnega poglavarja. Ta politična misel se je porodila 



30 A. Trstenjak : Fr. vitez Miklošič. 



v glavi Rastislavovi, a ne v kateri drugi slovenski, še menj pa 
v bolgarski glavi na Bolgarskem. 

Jezik panonskih Slovencev je postal v naslednjih stoletjih 
liturgijski jezik bolgarskih Slovencev, Srbov, Hrvatov in naposled 
Rusov. Bolgari, Srbje, Hrvatje in Rusi so mešali svoj narodni 
jezik s staroslovenščino ; tako je postal v Bolgarih bolgarskoslo- 
venski, v Srbih srbskoslovenski, v Hivatih hrvatskoslovenski, a 
v Piusih ruskoslovenski jezik. Jezik panonskih Slovencev se ime- 
nuje v virih jezik slovenski ; Miklošič ga je imenoval staroslovenski, 
da bi se izognil nesporazumu. 

Miklošič je iz merodavnih virov načrtal zvesto podobo staro- 
slovenskega jezika, določivši na tanko, iz katerih virov smemo za- 
jemati zaželjeno znanje čistega staroslovenskega jezika, a iz katerih 
znanje bolgarskoslovenskega, srbskoslovenskega, hrvaškoslovenskega 
in ruskoslovenskega jezika. Med literarnimi spomeniki je tudi takih, 
katerih ne moremo prištevati ne Bolgarom, ne Srbom, ne Hrvatom 
in tudi Rusom ne. Ti spomeniki n. pr. Glagolita Clozianus so 
mogli postati samo v Panoniji, za tega delj jih imenujemo pa- 
nonske ; oni so žive priče : da je sredi devetega stoletja 
v Panoniji in samo v Panoniji bila osnovana cer- 
kve ii a literatura v s 1 (i v a n s k e m jezi le u. 

Ako te spomenike imenujemo panonske, moramo tudi pri- 
znavati, da si v tem mislimo tudi Moravsko. Slovensko pleme je 
prebivalo ne samo na desnem, ampak tudi na levem bregu Du- 
nava; se ve da o obsegu njegovih stanovališč ni moči ni slutiti ne: 
(cf. Altslovenische formenlehre in paradigmen.) 

Ta teorija ima dvojne nasprotnike : jedni trde, da je staro- 
slovenščina mati vseh živih slovanskih jezikov ; drugi pa, da so 
staroslovenski jezik govorili bolgarski Slovenci v devetem stoletji; 
Prvo hipotezo zagovarja dan danes malokdo očitno, ali tem rajši 
na tihem. Mnogo več zagovornikov, nego staroslovenska , štej(j 
bolgarska hipoteza. Safafik, kateri je bil najprej za bolgarsko hi 
potezo, očital je Miklošiču: „er ist stumm gegen mich", „er is 
durch und durch von Kopitars Phantasien impriignirt und ver 
schliesst mordaciter der Wahrheit die Augen (Chtenija : pisma Po- 
godiim)"; vender tudi Safarik se je izrekel malo let pred smrtjo za 
Panonijo pritrjuje Kopitarju, daje slovenski cerkveni jezik tisti jezik 
quae ante mi! le fere annos viguit inter Slavos Pannoniae. Bolgarsk 



\ 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 31 

hi})oteza je bila nekaj časa tako občna, pravi Miklošič, „cla sem jaz, 
iNdlikor mi je znano, med živečimi slavisti jedini s svojim prote- 
-foin zoper njo." Tako je bilo še 1. 1874. Ali kmalu sta se ogla- 
.■^ila Daničič in Jagič poleg dragih ter sta mu pritrdila. 

Vprašanje o domovini staroslovenskega jezika so imeli uče- 
njaki za čisto jezikoslovno, kar pa ni. In ali bi zagovorniki bol- 
garske hipoteze zaupali svoji na št osnovani, ali od nobenega 
zgodovinarja pripoznani teoriji, ako bi pomislili, da nimamo ne 
jpdne zgodovinske priče za kakeršnokoli si bodi cerkveno rabo slo- 
vaiiščine v Bolgarih v devetem stoletji — ■ in to je početek vsa- 
( Iga .slovstva vseh novejših narodov — a za Panonijo imamo več 
i.eovržnih in nedvomnih prič. Tudi pomnimo: za delovanje Ciri- 
lo vo na Bolgarskem nimamo dokazov, kakor tudi ne za apostola 
\ndreja v Rusih, kajti vsi narodje pripisujejo pokrščenje slavnim 
možem. E. Golubinskij dvoji, da bi bila Ciril in Metod kedaj 
krščevala Bolgare. 

Miklošičevih dokazov za panonsko domovino ne moremo 
omenjati v životopisu, ker nam je samo do tega, da v kratkem 
označimo Miklošičeve nazore o teh vprašanjih, nazore samo kot 
n ':?nico, katero nam je podal, ne kažoč pota, kako je dospel do 
i>tih. Zato povejmo še to, kako razvija svoje trditve o slovan- 
skih jezikih. 

V prvi vrsti je določil po jezikoslovnem preiskovanji .slovni- 
ško razliko med staro slovenščino, katero je postavil za podstavo 
šlavistiki, in med bolgarsko slovenščino, srbsko slovenščino, hrvatsko 
slovenščino in rusko slovenščino. Panonski spomeniki, glagolski in 
( iiilski, razločujejo se od drugih v tem, n. pr. da prav rabijo a 
iii e. To je jedino znamenje jezikovo^ po katerem moremo razlo- 
čevati panonske spomenike od nepanonskih. Bitni razloček je tudi 
v rabi poluglasnikov h in j). Bolgarski spomeniki rabijo e, je za 
ja. in potrebujejo samo jeden poluglas. Jezik srbskih spomenikov 
ne pozna nosnikov : mesto a ima u, mesto e pa e ; ima jeden 
jioluglasnik : i, ; omehčana sta samo 1 in n. Kar o srbskem, velja 
tudi o hrvaškem jeziku: oba se razločujeta v izražanji stsl. e. 
Jezik ruskih spomenikov ima mesto panon. a in e — u in ja; 
in ima več soglasnikov omehčanih, nego panonski jezik. 

Slovanski jeziki so bili ločeni že v stari dobi, gotovo že v 
devetem stoletji. Že v devetem stoletji tedaj sta bila bolgarski 



32 A. Trstenjak : F*r. vitez Miklošič. 

in staroslovenski jezik čisto različna jezika. Kar smo dejali o 
bolgarščini, velja tudi o novi slovenščini. Tudi naš mili jezik ne 
hodi svojih potov še le od včeraj ; za tega delj ga razlikuj mo 
od panonskoslovenskega, dasiravno ne bode tajil nihče, kdor pre 
mišljuje stvar brez predsodkov, da so brizinski spomeniki podob 
nejši panonskim tekstom, nego kateri koli spomenik slovanskih 
jezikov. Brizinski spomeniki niso potekli iz katerega panonskega 
teksta. Nova slovenščina ni hči stare slovenščine. Miklošič j( 
dokazal razliko med panonskim (staroslovenskim) in karantan- 
skim (novoslovenskim) jezikom, katerega pišemo in govorimo m 
Slovenci. 

Glede imena treba omeniti, da bi panonski jezik morali ime- 
novati slovenski tudi tisti slavisti, kateri mislijo, da so našli 
domovino slovenskega cerkvenega jezika v Bolgarih, ker ta jezik 
se imenuje povsod jezik slovenski. Papež Ivan VIII. je govoril 
1. StSO. o „litterae sclaviniscae" ; ta jezik ni se nikdar imenoval bol 
garski: on je prejel ime od naroda, ki ga je govoril, ker tudi bol- 
garski Slovenci, kakor dacijski, kateri so že po polnem utonili naj 
novejši čas v rumunskem elementu na Sedmograškem, panonski 
in karantanski Slovenci, vsi so slovenskega rodu. Vsi vkup ps 
so potomci onega slovanskega naroda, katerega sta poznala Jor 
danes in Prokopij po imenu ^/.A7.[i-/;vož in Sclaveni. To ime so pre 
jeli najprej od Grkov in Rimljanov, a naposled od Slovencev sami 
vsi slovanski narodje. 

Ker smo govorili o razvrstitvi slovanskih jezikov na drugem 
mestu, naj še tukaj samo poudarimo imenitnost, da je Miklošič 
določil in znanstveno utrdil, kateri spomeniki so panonski, a ka^ 
teri nepanonski, ker na podstavi panonskih spomenikov je osno- 
vana slavistika. V ta namen je izdal razven že prej omenjenih de 
tudi: Apostolus e codice monasterii Sišatovac, 185,3 
Lex Stephani Dušani, 18.5() ; ChronicaNestoristexturq 
russico-slovenicum continens, 18G0; Vita sancti Me- 
thodii russico-slovenice et latine, 1870; Pameti, i žitije bla- 
ženago učitelja našego Konstantina filosofa etc 
Apostolus e codice monast. Sišatovac nam je ohranil imenitni! 
posebnostij panonsko-slovenskega prevoda liturgijskih knjig ; za tegj 
delj je kaj imeniten za slovansko filologijo. Kronika Nestorjevž 

• • ■ . i 

je imeniten zgodovinsk vir. Miklošič je ta spomenik očistil napak 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 33 



katere so naredili prepisovalci, da ga je moči brati in rabiti za 
kritično zgodovinske namene. 

Določivši razliko med panonskimi in nepanonskimi spomeniki, 
izrekel je Miklošič imenitne besede, da glavnega razločka slovan- 
kih jezikov ni določil čas ; ta razloček ima pogoje v plemenih, 
katera svojo individuvalnost vedno dalje razvijajo, vedno jasneje 
izražajo. Po zakonih jednega jezika ni smeti ustanavljati zakonov 
drugim ; vsak jezik prei.skujmo v njegovem posebnem življenji ; iz 
sklepov posamičnih znanstvenih pridobitev dobodemo še le zakonov, 
kateri oblastujejo vsem slovanskim jezikom. 

III. 

Do zdaj omenjena dela imajo v prvi vrsti slovniški in leksi- 
kalni značaj. Ker pojasnjujejo jezik vseh .slovanskih plemen v nje- 
govem notranjem, duševnem življenji in razvijanji, pospešujejo tudi 
dela sorodnih znanostij, zlasti nas seznanjajo s kulturno zgodo- 
vino .slovansko in tistih sosednih narodov, s katerimi so bili Slo- 
vanje že od nekdaj v kulturni zvezi. To stran duševnega življenja 
preiskuje Miklošič v etimologijskih delih, katera so zase celota. 
Danes ga ni jezika v Avstriji, katerega ne bi bil Miklošič preiskal 
v notranjem življenji. Ta dela so sad poznejšega premišljevanja, 
n. pr. Die slavi schen elemente i m r umunisc h en, lsr)'2: 
Die fremdworter in den slavischen sprachen, 1807: 
Albanische forschungen, '1870; Die slavischen ele- 
mente i m n e u g r i e c h i s C h e n, 1870 ; Die slavischen ele- 
mente i m mag y ar isc hen, 1872. 

Kultura je last vseh narodov evropskih bolj ali menj. Kako 
je ta kultura vplivala in izpreminala socijalne in politične razmere 
pri raznih narodih, takisto je tudi vplivala na jezike, v katerili 
je zapustila neizbrisne sledove. Ljudske besede, katere jemlje na 
posodo narod od naroda, niso vselej znamenje duševnega siromaštva 
tudi ne duhovne in kulturne supremacije, ampak priče neke pod- 
ložnosti, v kateri so bili narodi v kulturnem razvijanji. Tujke so 
tedaj žive priče, kako so se tuji pojmi, življenje in kultura pre- 
sajali v domače mišljenje, življenje in kulturo. 

A. 

Misel in dolžnost nam je podati v kratkih besedah vsebino 
teh za kulturno zgodovino preimenitnih del. Začnimo z Rumuni. 



S4 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



Eumiini so potomci tistih Rimljanov, kateri so se naselili 
v Daciji na levi strani Dunava v početku II. stoletja, ko je Tra- 
jan zmagal Deceliala. Te Eumune imenujejo Slovanje Ylahe. Z ime- 
nom Vlah označujejo Slovanje vse Romane. Nekdaj so tako ime- 
novali Celte, ali ko so se v njih domovini naselili Romani, nadeli 
so Slovanje to ime njih naslednikom Romanom, posodivši si besedo 
od Nemcev: walch. 

Macedonski Vlahi so Cincari. Jezik isterskih Vlahov, katerih 
je kakih (iOOO duš, pregnan je iz cerkve in iz javnega življenja; 
samo doma še govore svoj jezik „quasi lingua di confidenza." Mo- 
lijo zdaj v hrvaškem jeziku, kakor njih sosedje Hrvatje. Ciči so 
poslovenjeni Vlahi; že Valvasor jih je slišal slovenski govoriti. 

V rumunskem in arbanaškem jeziku se je ohranilo več kla- 
sičnih besed iz Avgustove dobe, nego v romanskih jezikih na za- 
hodu, kateri so se pozneje ločili od latinskega debla. Tudi prvot- 
nih elementov je še danes v rumunščini. Ta prvotni element je 
bil soroden arbanaškemu, ker mislimo, da so Arbanasi potomci 
starih Ilirov. 

Iz slovanščine so začeli jemati Rumuni besede še le pod konec 
V. stoletja; kasneje tudi iz madjarščine. Največjo oblast nad ru- 
munskim elementom si je pridobil slovenski jezik, kateri je vladal 
v rumunski cerkvi in državi. V cerkvi je vladal slovenski jezik 
do J. Rakoczya I. (IGoO — 1048), „qui linguam slovenicam ex eccle-' 
siis Valachorum vi exterminavit et in perpetuum exulare iussit." 

Do najnovejšega časa so pisali Rumuni v cirilici, kar je naj- 
jasnejši dokaz nekdanje kulturne moči slovanske. Vrhu tega na- 
vaja Miklošič 1083 slovanskih besed v rumunščini. Slovanski ele- 
ment je bil tako mogočen, da so Rumuni pritikali svojim latinskim 
besedam slovan.ske končnice. Slovanski element je celo izpreminal 
notranji organizem rumunskega jezika, n. pr. lume pomeni mun 
dus; te besede pomen je postal po vplivu staroslovenske besede 
sveti), katera znači 1 um e n in m u n d u s. Iz tega se vidi, da je no-; 
tranja oblika rumunske besede postala slovenska. 

Zivotopisu ni namen, da bi naštevali še drugih slovanskil 
elementov ; omenimo naj še to, da se ne da tajiti, da so Slovenc 
dali Rumunom mnogo kulture. Rumuni, naselivši se najprej ni 
jugu Dunava, jeli so se pomikati in romati dosti pozno, gotovi 
ne pred koncem dvanajstega stoletja, v prebivališča, katera imaj 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 35 

zdaj na severni strani Dunava. Za tega clelj so mogli slovanske 
elemente jemati od Slovanov na jugu in na severji, na jugu od 
Bolgarov, na severji od dacijskih Slovencev. Da so ti Slovani v 
Daciji bili slovenskega plemena, ne pa ruskega (maloruskega), priča 
nam geografska terminologija v Piumunih, kolikor je je slovanske ; 
jasno je tudi iz jezika, ki so ga govorili Slovenci na Sedmograškem 
še pred pol stoletjem. S temi Slovenci so bili Rumuni v kulturni 
zvezi, kakor se vidi iz rumunskega jezika. 

Glasoslovje nam priča najjasneje, da so tudi Slovanje sodelo- 
vali, ko so se krščevali Rumuni. Tudi raba slovanskih cerkvenih 
knjig v Rumunih je neovržna priča, da so Slovenci krščevali Ru- 
mune : saj tudi mi sklepamo iz nemškega dela krščanske termino- 
logije slovanske, da so nam pri krstu kumovali Nemci. Za Rumune 
se to da dokazati. Tako je oA-rapio postalo iz oltarh, ne pa iz 
altare, dasi so to besedo dobili Slovanje od Nemcev, a Nemci od 
Romanov ; beseda kaže, od kod in kako se je širila kultura od 
naroda do naroda. Teh kulturnih sledov ni moči izbrisati mahoma ; 
tudi ni vselej potreba. Nekateri Rumuni, se ve da zdaj , radi bi 
očistili svojo materinščino slovanskih elementov, kateri jim niso 
pravnic všeč, ter sojeli zamenjavati slovanske besede z rumunskimi, 
n. p. b o 1 n a v za i n f i r m , k r a i za r e g e , s f a t za c o n s i 1 i u 
itd. Po pravici smemo vprašati te novotarje, ali jih bode umelo prosto 
ljudstvo. Rumunski duhovniki so izprevideli, da teh novotarij ne more 
umeti narod, zato jili ne pišejo in ne uvajajo v cerkveno literaturo. 

Od devetih slovanskih živih jezikov jih je šest v Avstriji: 
češki, poljski, maloruski, srbsko-hrvaški, slovenski in bolgarski. 

Izmed teh Slovanov ozrimo se samo na tiste Bolgare, kateri 
živijo na Sedmograškem in po Banatu z Rumuni in Madjari, kajti 
ti Slovanje se bodo .skoro po polnem porumunili in pomadjarili. 

O sedmograških Slovanih razpravlja Miklošič v knjigi: Die 
sprache der Bul g aren in Sieben biirge n. Leta 1851. jih 
je bilo še 22.987. Ti Bolgari prebivajo v temeškem Banatu, v 
Bešenovu, v Vingi, Bodrogu, Desetovci, Teremiji itd. Vere so ka- 
toliške. Priselili so se v te kraje 1. 1737. in 1739. po belgrad- 
skem miru iz male Vlaške, katero so dobili Turki. Kakih 5000 
do (iOOO jih je v Oravici, po vaseh : Kra.šova, Lupak, Vadnik itd. ; 
naselili so se tukaj okoli 1. 1700. Vere so katoliške; skoro se 
bodo porumunili. Bolgarov je še drugod. 

3* 



36 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

Dii so se ol)ranili do danes Bolgari v Csergedu, uzrok je to, 
ker so protestantje. Vera tedaj jili je najbolj ovirala, da se niso 
mogli ženiti z grškounijatskimi llumiini, ker je resnica, da ne more 
naroda potujčiti ne omika, ne šole, ne nasilje toliko, kolikor ravno 
ženitev. V Csergedu nosijo ti Bolgari rumunsko nošo in govore 
rnmunski. Prej je vladal v njihovi cerkvi slovenski jezik, zdaj 
rumunski. Pridigarji so zdaj 8asi, kakor tudi prej. 

Samo jeden spomenik imamo od tega naroda : katekizem z 
dodatkom pesnij in molitva in početek bolgarskonemškega slovarja. 
Rokopis je od 1. 1830. Ta spomenik je zato imeniten, ker je jezik 
podobnejši stari slovenščini, nego denašnji Ijolgarski jezik. Ta spo- 
menik je gotovo tudi zadnji ostanek suhe veje slovanskega debla, 
v katero se je zasekal in uničil madjarski in rumunski element. 

Miklošičeva dela pospešujejo romansko iilologijo, zato naj , 
poudarimo, da je tudi njegovo delo : A 1 b a n i s c h e f o r s c h u n g e n 
(1. Die slavischen elemente im albanischen, II. Die slavischen ele- 
mente im romanischen. Tli. Die form entlehnter verba im albani- 
schen und einigen anderen sprachen) samostalna celota in poprava 
in dopolnitev Diezovih razprav, kakor tudi Zeussovih keltskih • 
študij, kar more doseči učenjak samo z velikansko in korenito 
učenostjo, prvi učenjak Miklošič, kateri ima vse jezike v popolni 
oblasti, kakor nobeden omenjenih strokovnjakov. 

Arbanasov je vseh vkup 1,900.000. Njih domovina je Črna 
gora, nekateri kraji evropske Turčije, Mala Azija, Rusija, Grško, 
Italija, Sicilija in Avstrija, in sicer te vasi v Avstriji : Hrtkovci 
in Nikinci pri Mitrovici, v Dalmaciji blizu Zadra. Avstrijski Ar- 
banasi so gegiškega, vsi drugi pa toskiškega rodu. 

Iz tega geografskega položja se vidi, da so Arbanasi razkrop- 
ljeni bili v dotiki že od nekdaj z raznimi slovanskimi narodi. Ako 
sklepamo po besednem zakladu slovanskem v arbanaškem jeziku, 
moramo omeniti, da Slovani niso mnogo delovali na Arbanase, 
ker tiste besede slovanske v arbanaškem jeziku so poroštvo, da so 
Arbanasi jemali samo besede in da slovanski element ni prodrl v 
notranji organizem arbanaškega jezika, tako da ni v arbanaški sin- 
taksi ni sledu katere koli govorne prikazni slovanske. Miklošič na- 
vaja žil 7 slovanskih elementov v arbanaščini in 080 italijanskih in 
latinskih. Po tem zanesljivem potu je pojasnil prvi učenjak Miklošič 
s pomočjo jezikov staro dobo, o kateri molči zgodovina. Take tilolo- 



A. Trstenjak : Fr. vitez Miklošič. 37 



gijske pridobitve kažejo, kako koristno in imenitno Je delovanje 
Miklošičevo za občno znanost : imenitno glede premnogih prašanj 
zgodovinskih in hlologijskih, katerim je dal konečno sankcijo. 

V tretjem oddelku : D i e form e n 1 1 e h n t e r v e r b a , uči 
nas Miklošič, kako so si narodjp preustrojili izposojene besede za svoj 
jezik. Glavno pravilo v tem procesu je to, da fleksija odpade po 
polnem, n. pr. y.^^^.'z'/.o:. got. aggilu ; Staroslovenci so dejali : an[>- 
gelT> ; vender je tudi izjem, n. pr. Voittoc, starosl. HristosL poleg 
Hristi. ; lat. plebanus, slovenskohrv. plebanus, vender pa srbsko- 
hrvaški plovan. 

B. 

v prvi polovici VI. stoletja .so prodrli Slovanje v Peloponez ter 
tu nekoliko stoletij živeli med Grki, dokler se niso povse prelili 
v Grke, dopolnivši kulturno misijo v Grkih. Njih sledove nam 
je zbral in podal Miklošič v delu: l)ie slavischen elemente 
i m n e u g r i e C li i s C h e n. 

Stari, klasični grški jezik se je razvijal naravneje in čisteje, 
nego kateri jezik evropski. Razvil se je brez tujega vpliva v razna, 
lepa narečja. Takisto se je iz tega slobodnega razvijanja narečij 
razvila raznovrstna poezija in umetnost. Iz slobodnega razvijanja 
narečij, ker drugo narečje ni oviralo druzega v razvijanji, izvirala 
je grška umetnost. Stari grški jezik se je tedaj razvijal prosto iz 
svojega narodnega duha. 

Ko se je razširil grški jezik čez grške meje, vladal je tudi v 
teh pokrajinah zunaj Grškega. Ali ko je Aleksander zmagal Grško 
in se je grški jezik daleč razširil in zvezal z drugimi narodi, da 
so ga govorili tudi negr.ški narodje, tedajci je izmrl oživljajoči ele- 
ment v jeziku in jezik se je bližal propadu. 

Torej mora tudi jezik umreti ? Ne. Tisto živo načelo, ka- 
tero stvarja jezik, živi večno. Duh ostane, samo vnanja oblika 
se izpremina. Tako tudi latinski jezik ni izginil brez sledu. Na 
njegovih mrtvih udih so pognali novo življenje novi romanski jeziki: 
torej stvarjajoče načelo latinskega jezika se je preporodilo ali omla- 
dilo zopet v romanskih jezikih, to je v jezikih tistih narodov, ka- 
teri so navdahnili latinski jezik z novim življenjem in v novi obliki. 

Tako je bilo tudi v Grkih. Razni narodje, kateri so prihruli 
v grško deželo, ugonobili so klasični jezik v njegovem srci. Z Grki 



3S A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

SO se pomešali razni narodje, in tako je ])Ostal novi rod, kateri 
nima nič vzajemnega s prvotnimi Grki. Jezik, najplemenitejši dar 
božji, pokorava se tudi nasilstvu, kajti je zakon, da se morajo 
tudi naj plemenitejše stvari podvreči sili. In naravna sila je bila, 
katera je uničila jezik klasičnih Grkov ; drugi elementi so se zdru- 
žili s klasično grščino in so razvili novi jezik, kateremu pravimo 
n ov o grški jezik. 

Danes je ni na Grškem rodovine, za katero bi se moglo reči, 
da je čista stara grška rodovina. Denašnjih Grkov i)radedje so 
bili Scitje (Slovanje) ali Arnavtje, Almugavarji ali Franki ali pogr- 
čeni Azijatje iz Frigije, Cilicije, Kapadocije ali Lidije. V Arkadiji 
in Elidi, v Meseniji in Lakoniji, v Beociji, Focisu in Akarnaniji 
se je mnogo stoletij govorilo slovanski, kakor se n. pr. danes go- 
vori srbski v Srbiji. Že v VIL in VIII. stoletji so izginili Grki s 
Peloponeza, kjer so se naselili Slovanje, tako da so denašnji Grki 
slovanskega postanka. 

Slovanje so prišli v Peloponez v prvi polovici VI. stoletja — 
mirno, brez hrupa, da njih prihoda niso zapazili pisatelji ; samo 
mornarji, kateri so jadrali okrog Peloponeza, imeli so deželo za 
slovansko deželo. Ker pa so ondukaj imeli Grki večjo kulturo od 
Slovanov, tudi združeno državo, a Slovanje slabo urejene občine, 
bil je naravni kulturni nasledek, da so se Slovanje polagoma po- 
tapljali v grškem elementu, in se je bližal čas, ko je zadnje ostanke 
slovanske obsijalo rumeno solnce zadnjikrat v prvi četrti XV.: 
stoletja. 

Kateri Slovanov so se naselili v Peloponezu ? Tisti iz Mace- 
donije in Tracije, iz katerih so postali denašnji Bolgari, o čemer 
pričajo besede, n. pr. ^.^^^.'o;, ^^^ivzv.. lag'r., greda. Iz Piusije niso [ 
prišli Slovanje v Peloponez. 

Predno so bili pogrčeni vsi Slovanje, jeli so se seliti v de- 
želo Arbanasi pod konec XIV. stoletja. Ti Arnavtje še danes go- 
vore svoj jezik po vsej Atiki in Megari izimši mesta, večjidel po 
Beociji in še drugod ; a slovanski se tukaj ne sliši že tri sto let 
ne. Arbanasov je vseh vkup 200,000, torej peti del vseh prebi- 
valcev. Največ so pridobili Grki od Arnavtov in Slovanov, kajti 
ta naroda sta gojila poljedelstvo in govejerejo in sta bila zastran 
tega v večji notranji dotiki z Grki, nego vojaki in trgovci roman- 
skih narodov. Grški organizem so izpreminali najbolj Arnavtje, 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



2)otem Romani in Turki, najmenj pa Slovanje. Do 129 slovanskih 
besedij navaja Miklošič, katere še živijo v grškem jezika, med ka- 
terimi je tudi takih, katere niso prvotno slovanske, ali so jih Grki 
prejeli od Slovanov. Na gr.ško deklinacijo in konjugaeijo niso imeli 
Slovanje nikakeršnega vpliva, tudi na notranji ustroj jezika ne ; 
pač pa Arbanasi, kateri so tudi izpreminali notranji organizem 
novogrškega jezika. Slovanski elementi v grščini spadajo tedaj samo 
v besedni zaklad. 

Te slovanske besede so imena za orodje, za domače življenje, 
za polii.štvo. N. pr. jfr^pov vedro, vS)sy'j-:Gy. kljuČT^, /.o^Tir. kosa, ao- 
T'//.a motyka, oV,v7. okno, tA-^^-j. peč, 'jg-zv/v. streha, TroAi-rl^r. polica, 
'po'jyov ruho, <77.vi7. sani, croopa svora, ^-jj^jvv. gunj, /.o^o/a kožuh, 
-yM-:\-ry,y. pantljika (iz v. nemška), Tov/.avir. suknja, ~Qj/y. čoha (turški), 
Toplbac torba (turška beseda) itd. Nekaj besed za rastline in živali, 
n. pr. ^pz'-/pz'-J'~''i'j. veverica, ^iu^sa. vidra, Ypy-/o; gi'<i^i: •/.6z.x.0Ta: gallus, 
TTSAivo; pelin, /sžvoc hren; ali malo jih je za duševno življenje, 
n. pr. ^io£|i/OfW., *^ou-av >:. ^--piTiao; bratim (pobratim), 'Cv./.avov zakon, 
r:l\'Jj!p\-tCsJ. zdravica, /.p-ŽAr,: kralj itd. 

Take in jednake besede so se vcepile v grški jezik ; v grških 
oblikah pričajo nam o narodu .slovanskem, kateri jih je na Grškem 
govoril še pred tremi .stoletji. 

C. 

Madjarska akademija znanostij v Pesti je izdala .slovar, v ka- 
terem je nekatere besede proglasila za prave madjarske, dasi so 
slovanske. Podoba je, da nekateri narodje neradi slišijo resnico. 
V tem oziru so tudi Rumuni na krivem potu. Miklošič je dokazal, 
kateri slovanskih elementov se nahajajo v rumunščini, toda neka- 
teri Rumuni jih rajši izvajajo iz angličanskega jezika ali Bog vedi 
od kod še, samo ne iz slovanščine, ako ravno se vidi na prvi po- 
gled, da so slovanski. Miklošiču je znanost preresna in presveta, 
zato se ne ozira na te prikazni v učenem delu: Die s lavi seli en 
elemente ira magy ar i se hen. Vender je za uvod temu delu 
zapisal te besede. V vzhodnih deželah so imeli učenjaki napačne 
nazore o etnologiji ; trudili so se tujke, te žive priče odvisnosti 
vsacega posamičnega naroda, nadomestiti z domačimi izdelki, ka- 
teri pa se pravega jezika ne primejo, ker niso nastali iž njega, 
ker se niso porodili v njegovem organizmu, v katerem vse živi. Po 



40 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



pravici pravi Miklošič, da je euclo, da se tudi Evropa ni poprijela po- 
moeka, kakor cesar Kienlung, kateri je dal uvesti 1. 1771. v mandšu-' 
slovar 5000 ponarejenih izrazov mesto do tedaj navadnih kitajskih 
besedij, grozeč se vsakemu, da ga bode dal šibati, kdor ne bi v 
poslovanji rabil novih besedij. 

Ko so pridrli Madjari v Evropo in se naselili v denašnji do- 
movini, bili so jim sosedjo z jedne strani zahodni Slovenci, kateri 
so živeli ž njimi v največji zvezi. Ti Slovenci so se po propasti 
moravske države amalgovali z Madjari. Tem Slovencem so ozna- 
novali krščansko vero najprej Nemci, a potem sveta slovanska 
apostola Ciril in Metod. Lahko si tedaj mislimo, da so mogli 
mnogokaj dati Madjarom, kateri so bili na jako nizki stopinji kul- 
ture. Ti Slovenci so dali Madjarom največ besedij za državno 
uredbo, orodje, poljedelstvo, pohištvo, rastlinstvo, živalstvo in za 
druge različne in potrebne stvari. Z besedami so jemali Ma- 
djari od Slovanov tudi stvar samo. 

O tem tedaj nas uči Miklošič tako. Na južnovzhodni strani 
so se dotikali Madjari bolgarskih Slovencev ; njih država se je raz- 
prostirala od dolenjega Dunava do za Beligrad. Z Madjari niso 
prihajali v notranjo dotiko. 

Ali so Madjari dobivali besed od Cehov ali Slovencev v mo- 
ravski državi, ni moči na tanko določiti. Miklošič je za Slovence. 

V prvem početim niso mogli Madjari jemati besed od Srbov. 
Srbje so postali še le v poznejši dobi neposredni sosedje Madjarom,^ 
ko so bili Bolgari potisneni na jug. V tem oziru niso bili mero- 
davni tudi ne Malorusi. Najkasneje so tedaj prodrle v madjarščino 
slovaške, maloruske in srbske besede. 

Slovan.skih elementov v madjarščini je iskal že v XVI. sto- 
letji Dalmatinec Vrančič (Faustu s Verant ius).L. 1833 — 1836. 
je izdal Gregor Dankovsky magyaricae linguae lexicon critico- 
etymologicum, v katerem je dokazoval, da ima madjarski jezik; 
3 7 G primitiva vocabula peregrina ; od teh 18 9 8 slavica ; od 
vsega besednega zaklada samo 9 6 2 magyarica primitiva ! 

Kritično o tem predmetu je razpravljal prvi Miklošič, kateri 
navaja 95G slovanskih besed; toda te niso vse; nekatere so tudi 
take med navedenimi, katere so Slovanje dobili od drugih (Nemcev), 
n. pr. pogača, popi. ; nekatere pa take, katere niso prvotno slo- 
vanske, kakor nekateri trde. 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 41 



V jeziku imamo dve vrsti posojila : 1 . glasoslovje : baba 
(baba), baj (boj); 2. druua vrsta, kjer je izprememba še večja: 
ordosics (otročič)- Raznovrstnost je v glasoslovji madjarskega je- 
zika; in tu je imeniten zakon vokalne liumonije in zakon pre- 
ustrojstva, kadar se besede začenjajo s soglasniki. 

Tako ne trpi madjarski jezik dveh soglasnikov v početku 
besede : barazda (brazda), garad (gradi)) ; beretva ( britva). giliszta 
(glista), bolba (bh.lia); szr»m()r(Si»k (smrček) ; durboneza (drbaniee). 
Madjarski jezik pritika tujkam samoglasnike na početku besede: 
asztal (stoh.), ispan ( župana ). udvar (dvor) : ali pa se godi ta proces: 
kolbasz (klobasa), uanicza (žganec. jeden soglasnik odpade), szabad ; 
vender se nahaja: pruesr»k in ptrius/^v : celo domača beseda triisz 
poleg ptriisz sterimtatio, kar je dokaz, da si narodje nakladajo 
teška bremena, dasi tudi premagajo velike težave. 

Za vokalno liarmonijo navedimo nekoliko besed: kazal (kozel), 
pecset (pečati.): csata (četa), ebed (obedi)), nvavalja (nevolja). 

Slovanje so učili IMadjare poljedelstvu: njiva si mora odpo- 
čiti, za to je prčiog — parlag: Slovnnje s'o dali Madjarom graldje. 
katere so Madjari imenovali gereblve : za njive je treba brane — 
borona. Ako je dež curkoma Ul, bežali so pod streho, a Madjari 
pod eszterha : bili so lačni, sedali so za stolb, — asztal, to jo bil 
obedf) — ebed; bili so žejni, ker so jeli slanino — • szalonna, zato 
so i)ili iz peharja — pohar. — Slovanje so radi jeli žgance, Ma- 
djari ganicza, ali kašo — kaša: ali pa so jim dajali kvasi) — 
kovasz, da so pekli gibanice — goboncza. — ■ Madjari so začeli 
živeti v družbi — dorosba, drusba : čislali so žene — zsana. ka- 
tere so pestovale otročiče — ordosics in gospodinjile s kokošmi 
— kakas. Dneve so imenovali tako : četvr7)ti)k'[) je postal csObu- 
tok, petbki) pentek. Slovenec je bil mlinari., Madjar pa molnar, 
oni kovači), ta pa kovacs. 

Slovanom je Moskva mesto, a Madjaru je Moszka vsak Rus. 
Kranjec je postal Kranicz. Ko so se Madjari seznanili s Slovani, 
dobili so od njih pope — pap in krst — kereszt. Iz besedij ke- 
reszt, koma — kumii in še iz drugih iz krščanske terminologije 
sklepamo, da so Madjare krščevali tudi Slovanje. Izvojevali so si 
državo, katero so uredili po slovanski : dvor je postal udvar ; dvori.- 
niki. je postal udvarnok, stolbniki) asztalnok, županh ispan, gu- 
sari. pa huszar itd. Državo so branili v boji — baj, na neprija- 



42 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

telja so šli s sulico — szucza, s sabljo — szablya, ali pa so stre- 
ljali s puško — ])uska. 

Miklošič ne podaje besed tako brez zistema, kakor mi ; on 
nas uči in kaže zakone, po katerih so izpreminali Madjari slo- 
vanske besede. Temu delu je glavni namen bil ta, kakih pojasnil 
bi bilo moči dobiti za staroslovensko glasoslovje. V tem oziru so 
mu bili nosniki glavni namen preiskovanju. S pomočjo raadjarščine 
je zasledil rinezem ali holinanje, n. pr. v besedah : galamb, starosl. 
golabb ; abroncs stsl. obračh, lencse lešta itd. Druga pridobitev 
je, da je Miklošič dokazal, da je stsl. e (ii) == madj. e; n. pr. v 
besedah: beseda, beszed, testo teszta, dedT> ded, meln> meh, nemi.ci> 
nemet; te besede so posnete iz staroslovenščine v dobi, ko se je 
samoglasnik e glasil kakor e. Kdaj je to bilo, ni moči določiti. 
Vse to je dokazal Miklošič, da so njegove trditve obveljale za vselej. 

Videli smo, kako je vplival slovanski element na ostale ne- 
slovanske jezike. Iz učene in nam tako potrebne knjige: Die 
fremdworter in d en si a vi s oh en sprachen pa zvedamo, 
kar nam naslov obeta. Miklošič je zbral vse tujke v vseh slovan- 
skih jezikih ; vseh je do 2000, kar je res malo, če pomislimo, da 
so zbrane iz vseh slovanskih jezikov. To je prvo korenito zasno- 
vano in dognano etimologijsko delo kot specijalni del slovanskega 
slovarja, imeniten za zgodovino in kulturo ; za tega delj nam raz- 
laga Miklošič samo tiste tujke v slovanščini, katere zanimajo sta- 
rinarja in filologa, katera sta tudi opazovalca kulture. Tako nas 
uči, da so čisto po tuje zasukani izrazi : stariši, telovo, zamera, 
dopasti se, sveta noč. 

Že pred Miklošičem se je pečal s tem i)redmetom leksikogral 
Solaric, kateri je spisal „Rimljani slavenstvovavši", a KoUar še 
čudnejši spis „Staroitalia slovanska". Oba nista znala, katere be- 
sede so izvirno domače, katere tuje, ker sta bila nevedna zakonov, 
po katerih loči etimologija besedni zaklad. Etimologija ima nam- 
reč dvoje znamenj za presojevanje tujk: 1. glasoslovje; n. pv. grški 
i>'jao:, lat. fumus, slov. dymi. ; 2. ustroj besede; "tako je jio tuje 
ponarejena beseda neprijazni) diabolus, nemški unhultha. 

Ako bi hoteli jemati v poštev tiste tujkf^, katere se nahajajo 
v posamičnih slovanskih jezikih, morali bi se ozirati na narečji 
in na tiste narode, kateri so jim bili bližnji sosedje. Tako ims 
staro slovenski jezik največ besed grških in nemških, med katerimi 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 43 

imajo nemške besede največ kulturnega elementa. Staroslovenska 
literatura ima malo izvirnih del, . ona je brez živega, narodnega 
duha, vse je po grškem in nemškem mišljenji : gojili so jo samo 
duhovniki. Navedimo samo nekoliko znanih besed v dokaz. N. pr. 
beseda knez je postala (ki>nez'f., k7)negT>, egi) tuja končnica) iz go- 
tiške '^kuniggs, star. vis. nem. kuning, torej je nemška beseda, jako 
razširjena je tudi pri Litvancih, Letih, celo pri Finih in njihovih 
sorodnikih. Kralb (kralj) je ime mogočnega Karla Velikega, katero 
je pri Slovanih postalo apelativum. To besedo so dobili od Nemcev 
samo tisti Slovanje. kateri so si osnovali državo po nemškem vz- 
gledu, zato je bila neznana Bolgarom in Rusom. Drugi Slovanje, 
kateri so dobili državno uredbo iz Carjigrada, Bolgari in Rusi, 
imenovali so svoje vladarje, kakor Grki : torej iz y.yXGy.z so naredili 
cesarb, iz česar je postalo chsarb, a iz tega carb. Te besede pri- 
čajo, da so si uredili Slovanje državo po nemškem in grškem načrtu. 

Od Slovanov so romale te besede k drugim narodom. Ma- 
djari so iz besede kralj naredili kiraly, Rumuni krai, Arbanasi 
kral", a Novogrki /.pa/.r,:. 

Izmed južnih Slovanov naj omenimo Slovence, Hrvate in 
Srbe. V Slovence se je najgloblje zasekal nemški element, ker 
smo z Nemci največ občevali, „da smo se odvadili misliti po svoje". 
Med tujkami v slovenščini vlada to razmerje : na 50 romanskih 
besed pride 100 nemških, okoli 1.5 madjarskih in 5 turških. Hr- 
vatje in Srbje so zajemali iz italijanskega, nem.škega, grškega, 
madjarskega in turškega elementa. 

Nekatere tujke nemškega izvora so znane večini slovanskih 
jezikov, n. pr. cerkev, hiža, knez, cesar, kralj, lek. orodje, penezi, 
vrt itd., a beseda baba je razširjena po vsej Evropi. 

Nekatere besede imajo dvoje oblik, n. pr. kalež kelih, papa 
papež, kar je dokaz dvovrstnega posojila. Imenitno je. da so po 
Miklošiči besede : hleb, plug in steklo nemškega izvora. Znamenito 
je tudi, da izvaja Miklošič besedo Nemec iz slov. pridevnika nem. 

Takisto je tudi imenitno vprašanje, koliko so vplivali slovanski 
jeziki drug na druzega. Tudi to prikazen je opazoval Miklošič 
in je zasledil, da so posamični jeziki .slovanski vplivali razmerno 
n;ijmenj drug na druzega, ker se vedno dalje razvijajo vsak za se 
v svojem organizmu in se vedno jasneje izražajo v tem individu- 
valizovanji, kar je naravni zakon razvijanja, da .se jeziki v razvijanji 
oddaljujejo od dne do dne, a ne približujejo. 



44 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



C. 

J)o zdaj omenjena dela kažejo, da je Miklošič iskal slovan- 
skih elementov v jezikih vseh tistih narodov, s katerimi so obče- 
vali Slovanje in bili ž njimi v kulturni zvezi : v kulturni supre- 
maciji ali odvisnosti. Zvršivši to delo, razširil si je področje znan- 
stvenemu delovanju v najnovejšem času, ko je jel izdajati 1. 1872. 
slavno knjipo : TT e b e r d i e m u n d a r t e n u n d d i e \v a n d e r u n- 
gen der Zigeuner Europa.'s, v kateri nam sicer tudi našteva 
slovanske elemenie v ciuanskih narečjih, ali vrhu tega nam je 
podal vse štiri dele moflerne slovnice in slovar ciganskega jezika; 
vse tako učeno, obširno in korenito, da je s tem delom prekosil 
vse svoje prednike, kateri so pisali o istem pro(lmetu. 

S tem učenim in celotnim delom je stopil v vr.sto indologov.^ 
Kolikor je jezikov, toliko je filologij. Dsnovavši modei-no slavistiko 
postal je Miklošič indolog; a ravnokar se bavi z rumunščino — in zdaj 
je romanist : povsod znanstvena zvezda voditeljica. Tako je postal , 
Miklošič pravi pospešnik in oče znanosti ciganov, naroda, kateri i 
nima znanstvene literature in nikakeršne literarne bodočnosti, i 
Preiskoval je jezik zaradi jezika, zaradi znanosti, kakor je postal ■ 
oče moderni slovnici rumuiiskega jezika, kateremu kaže pravo pot 
dalnjega znan.stvenega razvijanja. To je sila obsežno znanje jedinega 
moža! 

Ogromno delo o narečjih in romanji evropskih ciganov ima , 
tri dela : a) v prvem delu navaja slovanske elemente v ciganskih 
narečjih v Evropi ; b) v drugem delu nam podaje slovnico in slo- 
var ; c) v tretjem delu dokazuje in določuje evropsko pradomovino 
po vseh krajih Evrope živečih ciganov in označuje pot, po kateri 
so prišli v zdanja prebivališča. 

O drugem in tretjem delu ne bomo poročali, dasi je .sila za- 
nimljivih prikaznij slovniških v ciganskem jeziku, n. ]>. da ima tudi 
ta jezik stavkov brez subjekta. 

Ciganje, o katerih jeziku nam je podal Miklošič vzglede, so ti : 
1. grški 2. rumunski, o. ogerski, 4. moravsko-češki , 5. nemški, 
6. polj.sko-litvanski, 7. ruski, 8. finski, !j. skandinavski, 10. južno- 
italijanski, 11. baskiški, 12. angleško-škotski, 18. špan.ski. Podal 
nam je vrhu tega pripovedke in pesmi ciganske iz Bukovlne. Po- 



A. Trstenjak : Fr. vitez Miklošič; 45 



jasnjeval je tvicli narečja ciganov v Galiciji, po Sremii in v Srbiji ; 
naposled je vsa ta narečja primerjal in spisal o njih, kakor smo 
že omenili, vse štiri dele moderne slovnice. 

Nas zanimajo slovanske besede v ciganskih narečjih. Takih 
slovanskih elementov je zasledil Miklošič 649 v ciganskih narečjih; 
naj omenimo vsaj nekatere, da bi videli, kako obliko so jim dali 
ciganje. Saj poznamo vse te besede: vojvodas (vojevoda, belli dux), 
sloboda (svoboda, nsl. sloboda), nečalnikn (rus. načalimila)), naro- 
dos (narod), Njemcos (Nemec), novinos (Zeitung), valduri (oliitarb), 
nev(~ra (Untreue, srb. nevero moja), vjencos (venT>ch), telentos (tele), 
mokin (smoky ficus, bolg. smokini)), sliva, sluga. V ciganski jezik 
je tudi prešla besedica to (= id), katera se nahaja v vseh slovan- 
skih jezikih. Beseda poklo (madj. pokol), nsl. pekel, strsl. pbkli«, 
pix, ni slovanskega rodu, ali so jo ciganje prejeli od Slovanov. 
Zanimiva je tudi besedica p o, katera je v slovanskih jezikih zdaj 
predlog, zdaj adverb in zdaj prehks ; v bolgarskem jeziku ozna- 
čuje po komparativ : po bogat ditior ; tudi je s komparativom : 
po lač(') meilleur. 

Najnovejše delo Miklošičevo je : R u m u n i s c h e u n t e r s u- 
cliungen: o istersko-rumunskih in o macedonskorumunskih spo- 
menikih, 1881, o vokalizmu rumunskega jezika itd. Delo je na 
veliko zasnovano in ni še končano. 

D. 

Toliko mislimo bodi dovolj o delih. Zadovoljni bodemo, ako 
smo podali Slovencem vsaj glavni načrt mnogovrstnega delovanja 
Miklošičevega in jih tako seznanili z najodličnejšim rojakom, z naj- 
učenejšim slavistom, in po pravici z najučenejšim jezikoslovcem 
vsega učenega sveta, — torej moža, čegar učenosti in korenitosti 
se poklanja vsa učena Evropa. 

Toda Miklošič ne deluje samo na zunaj ; on ima tudi okrog 
sebe zbrano in udano občino, kateri je vodnik in učenik : občina 
mladih Slovanov, kateri dobivajo vsak dan Miklošičevo znanost iz 
živega vira, iz Miklošičevih ust. Ze tri in trideset let je Miklošič 
profesor slavistike na dunajskem vseučilišči, in kaj je Miklošič 
vseučilišču, videli smo, ko je bil jedenkrat rektor, in trikrat dekan 
in dolgo let predsednik iz])raševalni komisiji ; in kaj je Miklošič 
učencem svojim, vedo vsi, kateri se šolajo na Dunaji. Pohitimo 



46 A. Trstenjak: Pr. vitez Miklošič. 

tedaj v tisto svetišče na vseučiliškem trgu v tretjem nadstropji, 
kamor ga tako radi in vi^seli zahajajo njegovi učenci poslušat; 
kjer apostol slavistike svojo sveto službo opravlja in učence za 
isti poklic pri])ravlja. V dvorani so zbrani mladi Slovanje, kateri 
so se prišli učit resnice, ker njih učenik hrepeni samo po neskončni 
resnici. Kakor anatomist človeške ude razkosava slavist ves naš 
organizem slovanskih jezikov, razlanilja to celoto organsko, da bi 
vanjo videli, kakšna je. da bi jo spoznali. Tu on razkosava be- 
sedo za besedo na drobne kosce in razlaga nje postanek, kore- 
niko, sutikse, učeč nas, ali je ta beseda pognala na slovan- 
skem deblu; ako ne, od kod je, kako je prej živela in kako 
se je pri nas udomačila. Glavni predmet predavanju mu je vsa 
moderna slovnica slovanskih jezikov, potem tudi paleografija, staro^ 
žitnosti slovanske, slovanski epos itd. O vsem, kar je spisal, ne 
predava, to je jasno. Govor mu je jasen, kratek in jedernat, da 
bi se res morali čuditi, ako ga kdo poslušalcev ne bi umel, ker 
učenikova razvrstitev predmeta je logična, a metoda uzorna. 
Drugi učeni svet imenuje te lastnosti z drugimi besedami : bistro 
umnost in obsežna učenost. Vse to je pragmatični značaj tega 
največjega učenjaka in slavista v najčistejšem pomenu besede. Njemu 
je znanost vse, zato je dejal njegov životopisec, da je Miklošič 
mož, „dem es um sonst nichts als um die Glorificierung der Wissen- 
schaft, eines grossen allgemeinen Ganzen, zu thun ist, fern vori 
den Nebenabsichten." j 

Razmerno se zbira okrog Miklošiča največ Slovencev. Ti in 
drugi so doživeli pri Miklošiči najlepših dnij. Ko smo bili zbrani! 
v dvorani, jel nam je Miklošič razlagati slovnico staroslovenskega] 
jezika in pri tej priči nam je govoril zlate besede, katerih ne boda 
zabil, kdor jih je slišal. Govoril nam je, naj se učimo za svoj 
poklic iz ljubezni do s lova n s k e znanosti, se ve da ne smemo poleg 
tega zanemarjati drugih znanosti], katere nam ])Ospešujejo znanje. 
Tako vlada ljubezen in spoštovanje povsod v najlepši harmoniji 
in tako je Miklošič na čast in slavo vseučilišču, da imajo uzroka 
tudi njegovi učeni tovariši, kateri ga v svojih predavanjih imenu- 
jejo — die Zierde der Wiener Universitilt. 

Ozrimo se še po vrhu na vse velikansko delovanje tega uče- 
njaka in spoznali bodemo pomen in imenitnost znanosti in moža, 
ki je osnoval to znanost. On nam je razodel duševno notranjščino 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 47 

slovanskih jezikov in nam pokazal pravo nekdanjo in zdanjo lastno 
ceno, zato je Miklošič duša vseh hrepenenj slovanskih jezikov ; on 
je nd velike verige jezikov, katera veže narode vsega sveta. Slove- 
nec po rodu je ]\Iiklošič danes reprezentant vseh slovanskih rodovin. 

Tako odličnega moža spoštujejo in ceste vsi učenjaki, aka- 
demije, učena društva in cesarji. Naš cesar ga je odlikoval o raznih 
l^rilikah : podelil mu je plemstvo, imenoval ga dosmrtnega uda 
gosposke zbornice ter tako podelil mu čast, katero daje za domo- 
vino zaslužnim možem, katerim posebno zaupa. Razven že prej 
omenjenih cesti naj še omenimo, daje Miklošič: c. kr. dvorni svetnik, 
vitez cesarskega avstrijskega Leopoldovega reda, vitez cesarskega 
ruskega reda sv. Ane druzega razreda, vitez kralj, pruskega reda 
pour le merite, dosmrtni ud gosposke zbornice, pravi ud in tajnik 
cesarske akademije znanostij na Dunaji, ud akademije berolinske, 
monakovske, zagrebške in krakovske, ud društva znanostij v Got- 
tingenu in Kopenhagenu, dopisujoči ud akademije v Petrogradu in 
francoskega zavoda Academie des Inscriptions et Belles-Lettres, ud 
kralj, češkega društva znanostij, častni ud zgodovinskega društva 
na Stajarskem, zgodovinskega društva v Zagrebu, vseučilišča v Har- 
kovu, Matice Slovenske v Ljubljani itd. 

In letos bode slavil ves učeni svet sedemdesetletnico moža, 
čegar največja čast so njegova dela, s katerimi se bode krepčala 
slavistika stoletja in stoletja. Ta slavnost bode v rojstvenem kraji 
na Stajarskem. Cestili ga bomo iz ljubezni, ker on je posvetil vse 
svoje življenje znanosti iz ljubezni do materinega jezika. Zato mu 
želimo iz dna srca, naj bi še mnogo let deloval v prospeh zna- 
nosti in na veselje vsega učenega sveta. 



Miklošičevi spisi. 
I. 

1. Radices Ihignae slovenicae veteris dialecti. Lipsiae. Weidmann. 
1845. 8». Str. 147. 

2. *S'. Joannis Chrijsostomi liomilia in ramos pahnanini slovenice 
latine et graece Cum notis criticis et glossario. Accedunt epimetra 
dno, .ad historiam Serbiae spectantia. Vindobonae. 1845. 8«. Str. 

VIII. -}- 72. 



48 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 

3. Vita »S. Cleme)ifis, episcopi Bnlgaronim, ,uraece. Vindobonae. 
Fr. Bf^ek. 1.S47. 8«. Str. XXII. + 154. Manibus Kopitarii gratns 
discipuli animus. 

4. Vifae SoHcfonim. K codico antiquissimo palaeoslovenice cum 
notis criticis et jilossario. Accedunt epimetra grammatica 
quinque. Od str. 32 — 80 : Index vocabulorum, quae in nostris 
Radicibus .... desunt. Viennae. VVenedikt. 1847. 8°. Str. 54.; 

'). Le.ricoii lingiroe slooemcar reteriš dialecfi. Vindobonae. Apnd' 
Gnliolmum BraumiiUer e. r. bibliopolam anlicum. Illustrissinio 
principi Micbaeli M. Obrenovic. 1850. 4«. Str. XIV + 204. 

(i. LdiifleJnr der alfslovoiischei/ sprarJic. V^ien. Wilhelm Bi-an- 
miiller. 1850. 8". 

7. Fonnen/cJire der altMovrnkrheii spradie. W. Braumidler. 1850. 
8». Str. t;;. Druga izdaja 1854. 8". Str. VIII. + 179. 

8. S/(i()isc/ic hihliotJieh oder beitriige znr slavisclien philologie und 
geschichte. 1851. 8« I. Wien. Str. 321. ' 

0. Moninneiifa Unguae jMilneos/oPcitirae e codice Supra^lietm. (Na 
stroške cesarske akademije znanostij.) Vindobonae. 1851. S'\^ 
Str. XIL + 452. 

\0. SI ovemko berilo za peti (1853), šesti (1854), sedmi (1858.)1 
in osmi (18G5) razred. Za 8. razred druga izdaja 1881. 

\\. Aj)ostoliis p codice monasterii Sišatovac, ipa\a.eoH\ovomce.. Vindo- 
bonae. W. Braumidler. 1853. 8«. Str. XXIV. + 267. Illustris- 
simo principi Michaeli M. Obrenovic hoc patriae linguae mo- 
nnmentum venerabundus ottert gratns editor. 

12. (^nrstoinatia jKdacodoveruca (Na konci: Monumenta frisingen^ 
sia). Vindol)onae. Braumidler. 1S54. 8". Str. 92. Druga iz- 
daja: C/ireštomafiapalaeoš/oveiiica cnui specimiuihiis reJiqiianmi 
linr/iianim slavicanim. 1801. 8". Str. 114. 

13. Lex Step)! I cmi Dušani. Fascieulus prior textum continens. Vindo- 
bonae. Fridr. Fr. Beck. 1850. 8". Str. 28. 

li. Em)i(/c/ium S. Mattliaei palaeodovenice e codiri/m.'^. Vindobonae. 

1850. 8'\ Str. 80. | 

]'). J)as Recld von Pskov. Wien. 1857. 8". 
M*. ]>a)iJi. Kopitars Ideinere Schriffcii, .'tpirfrhirissenscJia/tlicJicii, 

(/cšc/iic/dlicJiciij (ilinogvaphisclicii und rccJds/iistorisc/icn Lihtdfs. 

I. Bd. Wien. 1857. 8". Str. 380. 



A. Trstenjak : Pr. vitez Miklošič. 49 



17. Monumenta serbica spedantia historiam Serbiae Bosnae Bagusii. 
Viennae. 1858. 8". Str. Xn -f .580. Illustrissimo principi Mi- 
chaeli M. Obrenovic hunc librum dedicat gratus editor. 

Ifi. Slavische bibliothek. Wien II. 1858. 8". Str. 312. 

19. Chronica Nestoris textus russico-slovenicus, versio latina, glos- 
.sarium. Vol. I. Vindobonae. 1860. S«. Str. XIX. + 223. 

20. Acta et diplomata graeca medli aeci, sacra et profana colleda. 
Ediderimt Fr. Miklosich et J. MiiUer. 

Volumen L : „Acta patriarchatus Constantinopolitani 1315 
— 1402 e codicibus manu scriptis bibliothecae palatinae Vindo- 
bonensis." Vindobonae. 1860. 8«. Str. VI. + 607. 

Volumen II. : „Acta patriarchatus Constantinopolitani 1315 
— 1402 e codicibus manu scriptis bibliothecae palatinae Vin- 
dobonensis." Vindobonae. 1862. 8". Str. 608. 

Vol. III. : „Acta et diplomata res graecas italasque illu- 
strantia e tabulariis Anconitano, Florentino, Melitensi, Nea- 
politano, Veneto, Vindobonensi". Vindobonae. 1865. 8". 

Vol. IV. : „Acta et diplomata monasteriorum et ecclesia- 
rum orientis". Vindobonae, 1871. S". Str. XIV 4- 441. (Ta 
dela na troške ces. akademije znanostij.) 

21. Le.ricon palaeoi<lov€nico-(jraeco-lati)iHm emendatum auctmn. Vin- 
dobonae. Guilelmus Braumueller. 1862 — 1865. 8". Str. XXII 
+ 1171. 

22. Vevfjleichende grmnmatih der slavisclien spraclien. Wien, 1852 
— 1875. 

I. Vergleichende laiitlehre der slavisclien spraclien. Von der 
kaiserlichen Akademie der Wissenschaften zu Wien ge- 
kronte Preisschrift. Wien. 1852. 8». Str. XVI + 518. W. 
Braumuller. Druga izd. 1879. Str. 598. 
II. Vergleichende stammbildungslelire der slavisclien spraclien. 
Herausgegeben mit Unterstiitzung der kaiserlichen Akade- 
mie der Wissenschaften zu Wien. 1875. 8". Str. XXIV + 504. 

III. Vergleicliende fornienlehre der slavisclien spraclien. 1856. 
8". Str. XVI. + 582. Druga izdaja 1876. 8". Str. 550. (S 
podporo ces. akademije znanostij). 

IV. Vergleichende sgnta.v der slavisclien spraclien. Wien. Brau- 
miiller. 1868-1874. 8«. Str. XII. + 896. (S podporo ces. 
akademije znanostij.) 

4 



50 A. Trstenjak: Fr. vitez MiklošiC. 

23. Vita S. Methodii russ. slov. et latine. Vindobonae. 1870. 8^. 
Str. 29. 

24. Monumcnta spedantia ad nnionefu ecdesiarnm (jraecae et romanac 
edita ab A. Tlieiner et Fr. Miklosich. Cuin tabula. Vindobo- 
nae. 1872. 

25. AUslovenisclie formenlehre in paradigmen mit texten aus glago- 
litischen (jnellen. \Vien. Braumiiller. 1874. 8". Str. XXXV + iHi. 

20. Deutsch-serhisches JVorierbucJi. (Vukova zbirka. Uredil Miklošič.) 
Wien. 18G4. Druga izdaja 1878. 

11. 

Od vseh del, ki so prišla na svetlo v akademijskem zborniku 
„Denkschriften" in v akademijskih poročilih „Sitzungsberiehte", 
tiskane so posebne izdaje. 

„De}dific]iriften der l-aiserlichen Akademie der Wissenschoften ;" 
Philosophisch-historische Classe. 4". Bd.I — XXXI, imajo te razprave : 

1. LeJu-e VOH der conjugation im altsLovenischen. I. 1G7 — 20.6. 

2. Die sprache der Bulgaren in Siehefibilrgen. VIL 105 — 140. 
^. Die iimrzeln des aUslovenischen. VIII. 154 — 179. 

4:. Die hildnug der nomina im aUslovenischen. IX. 135 — 232. 
ti.Zum Glagolita Clozianus. X. 195 — 214. n 

i). Die hildimg der slavischen personennmnen. X. 215 — 330. 
7. Die slavischeti elemente im rumimischen. XII. 1 — 70. 
S. Die nominale ziisammensetzung im serbischen. XIII. 1 — 28. 
9. Die hildung der ortsnamen aus personennamen im slavischen. 
XIV. 1—74. 
10. D/e verha impersonalia im slavischen. XIV. 199 — 244. Sid)ject-^ 
lose Sdtze. II. Auflage. Wien. Wilhelm Braumiiller. 1883. 8". 
Str. 78. (Prvo izdanje je izšlo pod na.slovom : Die verha im- 
personalia im slavischen.) 
\\. Die fremdivorter in den slavischen sprachen. XV. 73 — 140. 
\2. Die slavischen monatsnamen. XVII. 1 — 32. 

13. Die negation in den slavischen sprachen. XVIII. 335 — 307. 

14. Beitrdge zur kemitniss der slavischen volkspoesie. I. Die volks- 
epik der Croaten. XIX. 55 — 114. 

\^). Pantetv) i zitije blazenago učitelja našego Konstan^tina Jilosofa, 
pr\Dvago nastavMiika slovcnbsku jezgku. Srbsko-slovenski tekst 
z latinskim prevodom. Diimmler in Miklošič. XIX. 203 — 248. 

16. Alhanische farschungen. 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 51 

L Die slarischen elemente im alhanischen. XIX. 337 — 374. 

II. Vie slavisclien elemente im rumunischen. XX. 1 — 88. 

III. Die form entleJinter verba im albanisehen nncl einigen cm- 
deren sprachen. XX. 315 — 323. 
11. Die slamscJum elemente im magyansclien. XXI. 1 — 74. 

18. Die slavischen ortsnamen aus appellativen. XXI. 75 — 106. XXIII. 
141—272. 

19. Ueber die nmndaHen und die ivanderungender Zigeimer Europa's. 

I. Die slavischen elemente in den mundarten der Zigeuner. 
XXI. 197—253. 
11. Beitruge zur grammatik und zum lexicon der zigeunermimd- 
mien. XXII. 21—102. 

III. Die umnderungen der Zigeuner. XXIII. 1 — 46. 

IV. Marchen und lieder der Zigeuner der Bukouina. I. Theil. 
XXIII. 273—339. 

V. Marchen und lieder der Zigeimer der Bidioirina. II. Theil. 

XXV. 1-68. Glossar. 
VI. Beitrdge zur kenntniss der mundmi der Zigeuner in Galizien, 
in Sirmien und in Serbien. XXVI. 1 — 66. 

VII. Vergleichung der zigeunermimdarten. I. Th. XXVI. 161 — 248. 

VIII. Vergleichung der zigeunermundarten. II. Theil. XXVII. 
1—108. 

IX. Lautlehre der zigeunermundarten. XXX. 159 - -208. 
X. Stammbildungslehre der zigenner7mmdarten.XXX.. 391 — 485. 

XI. Formodehre der zigeunermundarten. XXXI. 1 — 54. 

XII. Syntax der zigeunermundarten. XXXI. 55^ — 114. 

20. Die christliche terminologie der slavischen sprachen. XXIV. 1 — 58. 

21. Ueber den iirsprung der uorte von der form aslov. ti"b t. XXVII. 
261—307. 

22. Ueber den urspnmg der worte von der form aslov. tre t und 
trat. XXVIII. 1—52. 

23. Ueber die steigerung und dehnung der vocale in den slavischen 
sprachen. XXVIII. 53 — 96. 

24. Ueber die langen vocale in den slavischen spirachen. XXIX. 
75—140. 

25. Ueber die wanderungen der liumunen in den dcdmaiinischen 
Alpen und den Karpaten. XXX. 1 — 66. 

26. Jiiinuinische untersnchiingen. 

4* 



52 A. Trstenjak: Fr. vitez MiklošiJ^. 



III. 

Natisnene so nadalje v akademijskih poročilih „Sitzim(fsJ)erirJif(' 
(hy 1-a'iMrUchen Akademie dev WisRenschafteii" te razprave : 
l.Bericht neher Qner's Sp-achenhnlle I. 164 — 108. 
2. Jleber deri refie.rwpn gehrauch des pronotnens oO und der damit 
zusammenhiingenden formen fiir alle personen. 1. 11!) — 127. 
?). Ucher die alf^Jornrii^cJie ronjugation. I. 171 — 175. 

4. Ueher die spiraehe der dJfef^ten rii>tsiseJien elironifife.n, vorzfif/Iie/i. 
Nestors. XIV. .S— .52. 

5. Die BnsalieiK Ein beifrag zuv slavischen m;^i^hologie. XLY1. 
386—406. 

6. Dei' praepositionslose local in den slavisehen sprachm. LVII. 

531-558. 
,7. Ferdinand Josef Wolf. Eine lebensskizze. 1866. 

8. Ueher den accuftativus cum infinitivo. LX. 483 — 508. 

9. Uehei- die genetivendimg g o in der pronouuiKden deeJinafion 
der slavisehen sprachen. LXII. 48 — 53. 

10. Die slavisclien elemente im nengrierkischen. LXIII. 529 — 566. 

11. Ueher die zusammengesetzte deeUnation in d e}i slavisehen sprarJien. 
LXVIII. 133 — 156.' 

12. Das imperfect in den slavisehen sprachen. LXXVII. 5 — 30. \ 

13. Beifrdge zur kenntniss der zigeimermundarten. LXXVn. 759 
— 792. LXXXIII. 535 562. XC. 245—296. 

14. Beitrdge zur edislovenisehen gramniatik. LXXXI. 81 — 136. 

15. Ueber Goethe's „Klaggesang von der edlen Frauen des jisan 
Aga". Razprava izročena cesarski akademiji znanost.ij na Dn- 
naji ni še do zdaj tiskana. 

IV. 

Slavische hibliothek oder heitrdge zur slavisehen philologie nnd 
geschichte — herausgegeben von Fr. Miklosich. I. Bd. Wien. 1851. 
80. Str. 321. Bei Branmliller. II. Bd. Wien. 1858. 8". Str. 312. (Her- 
ausgegeben von Fr. Miklosich und J. Fiedler). V tem znanstvenem 
li.stu je spisal Miklošič : 

1. Lautlehre der hulgarischen sprarJte. I. 43 — 56. 

2. Popevka od Svilojeviea. Aufgezeichnet 1663, mitgetheilt vom 
herausgeber. I. 259—260. 

3. Bariholomaei Kopifnrii prolegome}ia liistorica in evangelia sla- 
vice. I. 57—84. 



A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 53 

4. Glaf/olitiscJies fragment ecang. Joann. 19. 9 — 19. 28. I. 261 

— 263. 

5. Entgegnung auf lierrn Wenzel Hanka's albernlieiten und liigen. 

I. 267—321. 
{'). Vas Redit von Fskov. II. 46 — 63. 

7. Zusiitze zu meiner in den Denkschriften der pliilos. liistor. 
Classe der kaiserliclien Akademie der Wissenschaften (B. VIL) 
abgedruckten Abhandlung: Die Sprache der Bulgaren in Sie- 
henbilrgen. II. 140 — 151. 

8. Benhnal der nensloveniscJteii sprache. Aus einer Handschrift 
des XV. Jalirh. in der k. k. Bibliothek zu Laibach. II. 170 — 172. 

S). Die altsloveniscken legenden vom lieil. We>izel. 11. 270 — 281. 

10. Si(ffix h: subst. mase. : parf. ; adj. Aus einer grosseren Abhand- 
lung iiber die Bildung der Nomina im Altslovenischen als 
Probe. II. 286—288. 

1\. Brief des h.eil. Briui aii Kaiser Heinrich II. II. 807 — 312. 

V. 

Za „Jugoslavemku akademij u znanosti i umjetnosti" je spisal 
Miklošič : 

1. Trojanska priča, bugarski i latinski. Starine, III. 147 — 188. 

2. Psaltir s tumačenjem pisan 1346 za Branka Mladenovica. Sta- 
rine, IV. 29—62. 

3. Izvještaj od god. 1772 o manastirih na Fruškoj gori u Sriemu, 
podastH kr. dalm.-hri>.-slav. namjestničkomu vieču. Starine, VIII. 

1 — 19. 

4. O slovima. zelo i zemlja. Rad, IX. 11 — 16. 

5. Marija kei Angjelinina i Konstantin Arijanit. Rad, XII. 1 — 9. 

VI. 

Miklošič je nadalje spisal te razprave, kritike in književna 
naznanila : 

1. Vergleichende Grammatik des Sanskrit, Zend, Griechischen, La- 
teinischen, Littliauischen, Goihischen and Deutschen von Franz 
Bopp. Kr i tik a. Jahrbiicher der Literatur. Wien. Band 105. 
1844. 
'1. Ostromirovo evangelie 1056 — 57 goda. Izdannoe A. Vosto- 
kovymT.. Petrograd 1843. Kritika: Jalirb. d. Lit., Wien. 
Bd. 119, 1847. Str. 1—39. 



54 A. Trstenjak: Fr. vitez Miklošič. 



'd. Ljubljana, Laihacli. Vodnikov spomenik. 4°. Str. 182 — 184. 

4. Verba intensiva im altslovenischen. Beitriige zur vergleichenden 
Sprachforschung auf dem Gebiete der arischen, celtischen und 
slavischen Spvachen. Herausgegeben von A. Kiihn und A. 
Schleicher. 1858. 8". Str. 67—80. 

5. Bie nmrzel sni im slavischen. Beitriige zur vergl. Sprach- 
forschung. 1858. Str. 128. 

(i. Das suffix -h im altslovemscheit. Beitriige zur vergh Sprach- 
forschung. 1858. Str. 222— 1>33 in 273—289. 

7. Glatjolitisch. Allg. Encyklopadie der Wissenschaftenund Kiinste. 
Ersch und Gruber. Leipzig. Brockhaus. 1851). 4*'. Str. 403 — 422. 

8. Die serbische epik. Oesterreichische Revue. Wien. 1803. 8". 
II, 1—23. 

d. Le pre/ixe roman „dis" en albanais. Revue de linguistique et 
de philologie comparee. Pariš. 1871. (V francoskem jeziku.) 



O Miklošičevem življenji in njegovih delili so do zdaj pisale 
te knjige : 

1. Koledarčik slovenski V Ljubljani 1854. S podobo. V tej knjigi 
je Miklošiča opisal g. I. Navratil. ' 

2. Neven. Zagreb. 1854. ' 

3. lllustrirte Zeitimg. Leipzig. ISGS. Nr. 1025. Str. 132. S podobo. 
i. Slovnik naucny. Red. Dr. Fr. L. Rieger. Dil paty. V Praze., 

1866. Str. 312. 

5. Alhjemeine deutsche Beal-Encijklopadie fiir gebildete Stande. XI. 
Auflage. X. B. Leipzig. Brockhaus. 1867. 

6. BiograpMscJies Lexikon des Kaiserthums Oesterreich von Dr. 
C. von Wurzbach. Wien. 1868. 

7. Neices Conoersations-Lexikon von H. J. Meyer. B. XI. 11'. Aufg. 
Str. 532. 

S.Slovinac. II. U Dubrovniku. Str. 140. S podobo. 
9. Kopitarje Da spomenica. Ivan Navratil. Izdala Matica Slo- 
venska 1880. 

Opomnja. V poljskem jeziku je izšel Miklošičev životopis tudi v Po- 
znanji ; tega in drugih nisem dobil. Poudarjati moram, da je v znanstvenih 
knjigah in novinah nemških in slovanskih dokaj recenzij o Miklošičevih delih; 
v teh poročajo slavisti, kakor n p. V. Jagič (Archiv) o Miklošičevih delih. 







Droben spisek Truberjev. 




Podaje M Valj a ve c. 



'O 18G*J. leta, ko je med ljudi prišla knjiga: ,, Ogledalo knji- 
ževne poviesti jugoslavjanske, nacrtao prof. Sime Ljubic 
II. dio," vedelo se je le za en sam eksemplar malega spi.sa : 
"*' ,,ena molitev tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v Jezusa 
Kristusa pregnani.-' Napominja ga Kopitar v svoji knjigi : Grammatik 
der slavisclien sprache in Krain, Kilrnten und Ste)'ermark, Laibach 
1808 na 398. strani, kjer tako le piše : Ena Molitou tih Kerszhenikou, 
kir so sa volo te prave Vere Viesusa Cristusa pregnani. Oratione 
de perseguitati e forusciti per lo Evangelio et per Giesu Cristo. 
Ai Rom. 8. Per tua cagione ogni di siamo amazzati, e condotti 
come peco]'e alla beccaria. 1 bogen in 8^0. Ein gebeth, zuerst in 
krainischer, dann in italianischer sprache. Hochstens kann der 
italiiinische aufsatz von Vergerius sein, und doch unterschreibt sich 
derselbe just am schlusse der krainischen iibersetzung, die un- 
leugbar aus Trubers feder ist, da z. B. der sogar ihm eigene aus- 
druck ne rodimo statt ne maramo (non curamus), darin vorkommt. 
Am ende auch gebethe vor und nach dem essen, blosz italianisch ; 
und Ai Rom. VIII. — Nella Apocalisse XVII (das triumphirende 
lamm). Dieses kleine stiick ist noch nirgends erwahnt. Es gehrirt 
ganz gewisz in das jahr 1555. Es ist hier (to je in der wiener 
hofbibliothek) dem Matthaeus beigebunden. 

Po Kopitarji napominja ta spisek Pavel Safaiik v geschichte 
der sildslavischen literatur I. 139 tako le: Ena molitou tih ker- 
szhenikou, kir so sa volo te prave vere v Jesusa Cristusa pregnani. 
Oratione de persequitati e forusciti per lo Evangelio et per Giesu 
Cristo. (Tubingen um 1555) 8" 1 bogen. Auf der k. hofbibl. in 
Wien. — Zuerst in krainischer. dann in italienischer sprache. 
Hochstens kann der italienische aufsatz von Vergerius sein, und 
doch unterschreibt sich derselbe gerade am schlusse der krainischen 
iibersetzung, die unliiugbar aus Trubers feder ist. Kopitar S. 398. 

Po tem ga omenja Julij pl. Kleinmaver v knjigi : Zgodovina 
slovenskega slovstva v Celovcu 1881 pag. 50 pišoč to le: Trubar 



56 M. Valjavec: Droben spisek Trubevjev. 



je najprej poslovenil evangelij sv. Matevža, ki se je obelodanil 
]. 1555, in to z latinskimi črkami. Istega leta je priobčil abecednik 
v latinici („Ta evangeli sv. Matevža zdaj prvič v ta slovenski jezik 
preobernen. V. T." (Vergerij, Trubar.) — „Ene bukvice, iz katerih 
se ti mladi Slovenci mogo lahku brati inii pisati naučiti". — „Ca- 
techismus v slovenskim jeziku 1555. N. V. T.") Istega leta je 
prišla na svetlo: „Ena molitou tih kerščenikov, kir so za volo te 
prave vere preganani''. ^Kleinmayr te molitve ni navel niti iz Ko- 
pitarjeve knjige, niti iz Šafafika, niti iz Ljubičevega ogledala, kajti 
vsi trije pišejo: pregnani, a Kleinmayr ima : preganani. Brez 
sumnje ima to vest iz nenatančnih beležek katerega učenca zda- 
njega profesorja ljubljanske realke Fr. Levca, ki je 1872. in 1873. 
leta v Gorici v 8. razredu gimnazije razlagal zgodovino slovenske 
literature, ki so jo učenci marljivo za njim pisali, a mlajši od sta- 
rejših deloma zmotno prepisovali in se je tem potem razširila nje- 
gova razlaga po goriški gimnaziji in po Primorskem. G. Leveč 
mi piše, da mu je naslov znan iz Kopitarja, a da .spisa samega 
ni imel v rokah. 

Vergerijev podpis pod molitvijo je zavel g. prof. Ljubica, da 
ni Kopitarju veroval, da je ta molitev pritekla iz Trubarjevega 
peresa in jo pripisuje Vergeriju, ko piše v ogledalu II. 554 : „Da 
je Verger i dalje suradio u izdavanju slovenskih protestantičkih 
knjiga, dokazuje njegov podpis, koi se na više njih nalazi ; a iz 
njegova je pera bez dvojbe potekla : Ena molitou tih ker(s)zhenikon, 
kir so sa volo te prave vere Viesusa Cristusa pregnani, tiskana 
ruj. 15^5. 8 u Padovi. (Iztis u knjižnici sv. Marka.) 

Ljubic je bil sam to molitev pred več leti prepisal a ko je 
bil še na Reki, izgubil mu je nekdo prepis. Leta 1881. se mu je 
spet posrečilo priti do knjige. Našel jo je pastor Elze v Benetkah 
v biblioteki sv. Marka in za njo povedal Ljubiču, ki jo je iz nova 
prepisal in meni izročil. V lanjskem letopisu Matičinem piše prof. 
Hubad: 138: Iz vsega tega se kaže, da Vergerij ni ravno sam 
prelagal svetega pisma, ako ravno sebe vsemu delu na čelo stavi. 
Pridno in marljivo je vspodbujal Krištofa in druge za podporo. 
Pastor Elze v Benetkah misli, da je on pisal : Ena molitov tih 
kerščenikou itd. Ali stvar še ni gotova. Jaz mislim, da je ravno 
podpis Vergerijev pod omenjeno molitvijo na to navel Elzeja, da 
jo tudi on Vergeriju prisvaja. Da si osvedočen, da je Kopitar prav 
sodil, poprašal sem i pak prof. doktorja Kreka v Gradci, kaj on 
sodi o stvari. On mi je odgovoril : Prašaš me, ali kaj vem o drob- 
nem spisu : Ena molitov tih krščenikov itd., ktera se po pravici 
pripisuje Trubarju in Vergeriju. O slednjem opomnim, da sem se 
po njegovih pismih do cela prepričal, k a on slovenski ali 
hrvatski ni nikoli slovstvoval, ampak k večemu pripo- 
mogel kot znana in veljavna glava, da so Truberjevi nekteri spisi 
zagledali bili preje beli dan. Molitve sam jaz nisem nikoli imel 



M. Valjavec: Droben spisek Truberjev. 57 

v rokah in mi^ je o njej samo to znano, kar stoji v Kopitarjevi 
slovnici in v kSafafikovi slovstveni zgodovini jugoslovenski. — 

Da je ta molitev res Truberjeva. jasno dokazuje način pi- 
sanja. Vse je Trubarjevo. Za dokaz hočem le nekoliko stvarij na- 
vesti iz tistih Truberjevih spisov, ki so mi ravno na roko, a to 
so odlomčki v Kopitarjevi slovnici in pa Levčev sestavek : die 
sprache in Trubers Matthaeus, Laibach 1878. Pronom. possess. 
tvoj (tuus) se v naši molitvi glasi t ni, tuiga, tuie itd., isto tako 
rabi Truberju n. p. v p.salmi 50 (ug): jest bug sera tui bug . . . 
jest ne bom tebe za volo tuiga offruvane svaril ne za volo tu i h 
sežganeh offrou . . . jest ne hočo od tuie hyže vzeti junceu . . . 
plačaj ti timu visokišimu tu i o oblubo itd.; Pravopis ,fubper' bere 
se v psi. 50: jest horo fubper tn sprvčovati ... ti vidi.š inu 
govori.š fubper tuiga brata. — Beseda ampag se ravno tako 
z g na kraji pi.še v psi. 68, 22: ampa// bug te glave nega sovraž- 
nikov rezbye; luc. 24 ampar/ nju oči so bile držane, itd. Oblik 
oli na mesti ali bere se med drugim v psi. 50: bom li jest vo- 
lovsku mesu jejdil oli kozlovo krj- pyl ? ... ti meniš de sim jest 
koker si ti, oli jest hočo tebe štrajfati, v psi. 18, 42 oni so vpili 
h timu gospudi, oli nej bilu, kir bi nee (tudi v naši molitvi se 
bere z dvema e: nee) bil ohranil, itd. primeri: Leveč 35: oli 
conj. oder, nie ali. — Izraz ob tu čita se v psi. 110, 7. on bo 
pvl na tim potu od tiga potoka, o b t u on bo glavo gori vzdignil ; 
primeri Leveč 37: ob to, conj. deshalb : ob tu jest vom povejm 
6. d, ob tu čujte, 25. a. — Dotle na mestu d okle r brati je v 
psi. 110, 1. sedi h ti mui desnici, dotle jest tuie sovražnike 
h timu stolcu tuih nug postavim; primeri Leveč 23: ein re- 
latives dokler kennt Truber gar nicht. — Oblik nom na me- 
stu n a m (nobis) ima premca v obliki vom na mesti vara 
(vobis) v ev. luc. 6 : odpustite, taku bode vom odpuščenu, dajte, 
taku bode vom danu, luc. 24: besede katere sem jest quom 
govuril, itd. Poglej Leveč 15: 4. Die bei Truber regelmiissig vor- 
kommenden formen des pl. dat. nom. vom sind durch den scharfen 
aceent zu erklaren, cf. prov, zdrnv, mrtov. — Oblik anim na 
mesti enim, jednim bere se v Truberjevim Matevži: da sui život 
k animu odrešenju 20, c, z a nem korcem 10, c; glej Leveč 43 
sub život, a premca ima v cdnaist v luc. 24 : najdeta te ainaist 
vkupe zbrane. — Adjektiv pr in ar eden (paratus) brati je tudi 
pri sv. Matevži, poglej Leveč .o7 : prinareden adj. bereit : bodite 
pernaredni, 24, d. — Subst. ohranjenik bere se v psalmih, 
Leveč 34 sub ohraniti: ohranjenik erloser ira psalter 65. 115, a. 
Subst. krivina na mestu denašnjega krivica čita se v mat. 24, 
a. glej Leveč 32. — Subst. život v pomeni vita bere se tudi v 
mat. Beri Leveč 43: život, m. leben : život vzeti, 2. e, da suj 
život k animu odrešenju, 20, c ; jetzt bedeutet es nur leib. — Glagol 
premoči brati je v obeh pomenih vermogen in besiegen tudi v 



5S M. Valjavec: Droben spisek Trubcrjev. 



mat. glej Leveč 37 : bug premore timu Abraamu otroke gori obu- 
diti, 3, b; vrata tiga pekla njo ne bodo premogle. l(j, c. — Gla- 
gol roditi, ki ga že Kopitar za dokaz navaja, bere se v mat. 
Glej Leveč 38 : roditi sich um etwas kiimmern : za ta evangeli ne 
rodijo, 22. summa, oni za to vero neso rodili, 22, a. za ni- 
kogar ne rodiš, 22, a. Vender ta glagol ni le Truberju rabil, am- 
pak bere se mnogo kesneje in tudi v (Gutsmanovi) knjigi : Christi- 
anske resnice skuz premišluvanje naprei nesene inu za predige 
naraunane od eniga mešnika iz tovarštva Jezusovega na svetlobo 
dane z" perpušanjam teh višeh. V Celovci 1770, kjer na 92. strani 
bereš to le: če bi en tak hlapec biu, kateri za te zapovedi inu 
naredbe svoiga gospuda v menšeh rečih bi neč telkai ne r o d i u, 
en takešen hlapec bi ja dosti nevriednu inu hudu se zadržan pruti 
svoimu gospudu. Glej Miklošič lex. palaeosl. sub raditi. — Posebno 
pa ovaja Truberja za pisatelja te molitve to, da je v njej brati e 
namesti a za mehkimi soglasniki : mi se ne boymo obeniga ,t e r- 
plene', na mestu trplenja, . . . za volo ,t erplene' inu ,prega- 
nene' na mestu trplenja, preganjanja ... od tiga ,z a s luž ene' 
na mestu zasluženja . . . ,preganenem' na mestu preganjanjem . . 
,n a ki a ne' na mestu naklanja . . . ,nagaine.š'na mestu naga- 
njaš. Poglej Levca G: „Eine der characteristischesten erscheinungen 
der sprache Trubers besteht darin, dass sie fast durchgehends naeh 
palatalen und weichlauten, gleichsam nacli čechischer art a in e 
verwandelt : iskuše« od hudiče 4. summa, de bi od tiga zlud/e 
vzk.wsen bil 4. a. prega>#/(?jo .''). a (das ist preganjajo), so prega/^/eli 
te preroke 5. a, bodo vstayeli 10. b, so li oni tiga gospodar/^ Bel- 
cebuba imenuvali 10. b, vašim dušem 11. d, zagovar/e 12 summa, 
izgaw;>m 12 c„ tiga kraje 14. c, obha/el 14. a, so vdi>yeni 20. a, 
zuper gospodar/V (sing. acc.) 20. a, tiga cesar/>, 22. b neben tiga 
pastirja 20. e, od vojskuva?ye 24. a, od vzahajenje do zahajan/e 
24. b, oči so polne spa>?/e 26. f, tiga visi farje hlapca 26. g.'' 
Tako stoji tudi v psi. .50: jest ne bom tebe za volo tuiga offroua;^«? 
(na mestu ofrovanja) svaril. — Stari oblik sing. gen. gospudi 
po možki i.-deklinaciji, ki se v naši molitvi bere, a danes več 
ni v navadi, bere se večkrat pri Truberji, n. p. psi. 24, 1 zemla 
je tiga gospudi, psi. 34, 8 ta angel tiga gospudi leži okuli tih, 
kir se nega boye, psi. HI, 13 jest hočo tu ime tiga gospudi pri- 
digovati, psi. 122, 1 mi pojdemo v to hyšo tiga gospudi; glej 
Leveč 12 : mannliche i-st;imme. Diese declination ist ira N(eu)- 
sl(ovenischen) im grossen und ganzen als verloren zu betracliten : 
was sicli von derselben noch erhalten hat, das sind nur triimmer, 
mit der einzigen ausnahme des substantivs ljudje, welches aucii 
bei Truber alle casus im plur. nach der i-declination biklot. Von 
diesen triimmern sind hervorzuheben : a) sing. geii. gospodi : od 
gospudi inu boga našiga 1, a, ta angel tiga gospudi I, e, kar je 
bilu govorjenu od gospudi, 2. d. 



M. Valjavec: Droben spisek Truberjev. 59 



Jaz pa po tem takem nič np dvomim, da je to molitev Truber 
spisal in nikakor ne Vergerij in ker je Truber početnik slovenske 
literature in njegovi spisi važen in tehten izvor za znanstveno raz- 
iskovanje slovenskega jezika, mislim, da je to dosti velik zrok, da 
se ta spisek v letniku Slovenske Matice ponatisnene, a to stim 
večji zrok, ker sta ohranjena samo dva iztisa, a hranita se tam, 
kamor je dosti teže priti, ko bi jih kdo zaželel, kajti en iztis je 
v ces. dvorski knjižnici na Dunaji, danes ne več skupaj z drugim 
spisom Truberjevim vezan, ampak se hrani kot posebna knjižica 
pod BE. 2, R. G2 (5), a drugi leži ali pa stoji v knjižnici sv. 
Marka v Benetkah v knjigi, v kateri je pred njim hrvatski spis 
tudi unicum: razgovaranje meju papistu i jednim luteran(om), sto- 
mačeno po Antone Senjanine, štampano v Padove 1555. V tem 
razgovarjanji brati je tudi ime Vergerijevo in da je prestopil med 
luterane, glasi se tako-le: papista: „Sve te tvoje misli i vmenja 
jesu nova i samo od trideset osam godišč od sle jesu počala biti 
včena od Martina Lutera i od onoga inoga imenom Vergeria, ki 
hote veče radii i brže pojti služiti onim luteranom i njim pomoči 
nego biti biskup i služiti papi, i da bi ga djaval ponašal toga 
istoga, zač nam veliku škodu čini." 

Tudi leto, katerega se je naša molitev natisnola, ni nič kaj 
dvomno. Kopitar pravi: es gehort ganz gewiss in das jalir 1555 
morda za to, ker je bila skupaj z Matevževim evangelijem vezana, 
a ta nosi to letnico. Omenjeno hrovaško razgovarjanje med pa- 
pisto in luteranom Antona Senjanina nosi ravno to isto letnico 
a ta je v Ljubičevem ogledalu II. 554 po tiskarski pomoti krivo 
zabeležena kot 1565, kajti spredaj na 435. strani pa stoji prava 
letnica: Senjanin Anton naštampa god. 1555, 16 u Padovi : Raz- 
govaranje itd. Za tim imaš u istoj knjigi od P. Vergeria Istra- 
nina: Ena molitov krščenikov. 

Nastaje prašanje, jeli sta oba eksemplara iz jedne ter iste 
tiskarne. Iztis, ki se hrani v dunajski dvorski knjižnici, nema 
mesta naznačenega, kje je natisnen. Safarik ugiba, da je v Tu- 
bingi (Tiibingen). V knjigi pa, ki jo čuva beneška biblijoteka 
pod: Marciana Miscelanea 1944 (CXCI. 7) hodi ista slovenska 
molitev za hrovaškim spisom, a ta knjiga pa sama vpije, da je 
štampana „v Padoue miseca setembra po Gracioze Percacine, go- 
dišee M.D.LV. Zeleč zvedeti, ali se besede beneške knjige ujemajo 
z besedami dunajske, poprosil sem g. J. Navratila na Dunaji, da 
primeri Ljubičev prepis beneškega iztisa z dunajskim. G. Navratil 
storil mi je to drage volje — hvala mu — in potem sem našel, 
da je v obeh knjigah ena ter ista beseda, iste interpunkcije, iste 
besede z majuskulom natisnene in iste tiskarske pogreške n. p. v 
obeh knjigah: tu tuie kraleustuan« tim sveitu, na mestu : tu tuie 
kraleustu^f na tim sveitu : ti nas nagai nesh, na mestu ti nas 
nagainesh. Dunajskemu iztisu je format po Kopitarji oktav, isti 



60 M. Valjavec: Droben spisek Truberjev. 



format ima tudi beneški po Ljubičevem ogledalu II, 554. Iz vsega 
tega zdi se mi, da sta oba eksemplarja enega in ter istega izdanja, 
da je dunajski eksemplar samo drugi del beneške knjige odločen 
od nje. To se mi zdi pa ])osebno za to, ker naša molitev na 
naslovnem listu nema naznačenega mesta, kje je natisnena, ni leta, 
kdaj je natisnena, ker tega ne trobe v oni ter isti knjigi večkrat 
pisati. Tudi to, da v obeh iztisih stoji ista molitev tudi v laškem 
jeziki in za njo samo v laškem še neke druge molitvice, dela verojet- 
neje, da je laški eksemplar prišel na Dunaj nego dunajski v Benetke. 

Molitva se pretiskuje po prepisu g. Ljubica iz beneške knjige, 
ali se je od Truberjevega pravopisa nekoliko odstopilo : stavilo se 
je s, z ; š, ž kjer je komu mesto , kajti Truber rabi vse križem s, 
sh, f, fh, zraven f piše ff in fs za s in za z, a sli, ssli za š in ž. 
Za glas C postavilo se je povsod c, a v molitvi piše se zdaj c : 
otroci, serce, hlapceu, zdaj z : s^agamo, kon^a, risni2;o. Na mestu 
zh postavilo se je č : oča, pryča na mestu os/^a, prv^/ia. Na mestu 
j piše se povsod i v molitvi, isto tako u povsod na mestu v, samo 
enkrat v napisu stoji mali v v besedi za volo, a veliki V rabi za 
v in za v. To se je popravilo in piše se : zakaj, ro/eni itd. na 
mestu sakai', ro/eni itd., v ti veliki, v tim gospostvu, v ti ^'ečni 
svitlobi prebi^'aš, krale^stm, v\\\ itd. na mestu Trubarjevega v^ti 
veliki, »tim gospostuu, uii iiezhm f^citlobi prebiuash, krale?(st;///, 
iiu\ itd. Majuskule, kjer so nepotrebne, zamenile so se z minu- 
skulami. Drugo je vse, kakor stoji v molitvi. 

V beneškem iztisu je na eni strani slovenska a na drugi 
laška beseda. Kopitar pravi : hcichstens kann der italianische auf- 
satz von Vergerius sein, a meni se dozdeva, da sta oba teksta 
slovenski in laški ponarejena iz nemškega sestavka. 

Ena molitov tih kersčeuikov, kir so za volo te prave vere v 
Jezusa Kristusa pregnani.) 

Oča naš kir si v nebesih, mi počutimo, de ta tuj duh, kate- 
riga si ti nom šenkal, pryčo daje timu našima duhu, de smo tuj 



') Napis je v originahi tako-le iiatisiien : 
ENA MOLI- 
TOV TIH KERS- 
zhenikou, kir so sa volo te prane 
Vere Viesusa Cristusa, 

pref^nani. 

ORATIONE DE PER- 

seguitati, e forusciti per lo Euan- 

gelio, e per Giesu 

Cristo. 

Ai Rom. 8. 

Per tua cagioue ogni di siamo am- 

mazzati, e condotti come pecore alla bec- 

caria. 



j 



M. Valjavec : Droben spisek Truberjev. 61 



otroci zakaj on je nom eno tako myrno vejst inu vesselu serce sturil, 
(le smemo tebe kljcati ^) za našiga očeta. Ob tu oča, o lubi oča, 
kir ti tamkaj gori v ti majesteti, v ti glory, v ti veliki časti inu v 
x'\m gospostva, v ti večni svitlobi prebivaš, ti vejš, de mi boži tukaj 
(i/flolaj na zemli, dottle v tim smertnim životi okuli hodimo, velike 
iiiidluge, silo ^), krivine, obrečene inu preganene terpimo od tujh *) 
sovražnikov za volo tujga svetiga imena, inu kadar ti hočeš ■'') skuzi 
If ta pot inu taku v ti pohlevsčini tujh bozih hlapcev tuje svetu 
ime rezglassiti inu dati na znane vsem ljudem, bodi tedaj rezglašenu") 
])OYišanu inu posvičenu letu tuje svetu inu žegnanu ime inu ta pravi vuk 
tiga s. evangelia, kateri je taku sylnu od nih dostih falš hudih kersče- 
riikov zdaj zašpotovan, zaveržen, sovražen inu cilu z nogami poteptan'^). 
.Mi se ne boymo obenegfi terplene inu ne rodimo za obeno nadlugo 
"li škodo, kadar mi imamo tu znamine inu pryčo, da smo od tebe 
izvoleni inu postavleni k anim tujm služabnikom letiga tujga božyga 
(Irlla. Pridi le poprej inu pridi hitru tar skoraj tu tuje kralevstvu 
iiiu de gre na poprej inu de se povsod ^) rezodej ta luč tiga svetiga 
evangelia inu de rezpodi, rezdej inu cillu '*) doli verze to oblast inu 
kralevstvu tiga hudiča ž nega temmo, maliki inu službami. Aku pak 
mi v tim času bomo obdani z nadlugami, z veliko revo inu buštvom 
borno zašpotovani, zasramovani ^^) obrečeni, oblegani, pregnani, vjeti, 
s Icamenem possuti, sežgani, obešeni, v tih galeah zakovani, od meča 
oli kake druge") riči de poginemo: taku tuja dobra vola se notri 
v nas izidi ^^). Mi smo volni, pohlevni inu pokorni vse tu kar nom 
] I al ožiš skuzi tujo pomuč preterpeti, inu mi tebe za tu visoku za- 
hvalimo, de si nas h timu izvolil inu podobne s tejm sturil tujmu 
lul)imu synnu Jezusu Kristusu, kateri je tudi tebi inu nom vsem s 
takim terplenem služil inu tebe čestil inu kir si nas vredne sturil, 
dr mi za volo tujga imena na tim svejtu nekaj trpimo inu kadar ti 
angeli so tebi z veliko pohlevščino pokorni, radi, volnu tar z vesselem 
vse tu kar nim poročiš opravio inu dopernesso, koku veliko več nom, 
kir tebe več strimo, dragu s to kryo tujga sjini smo kupleni inu 
oil rešeni, se spodobi tebi zo vsem kar premoremo zvejstu služiti inu 
terpeti za tujo volo. Daj nam le trdno, stanovito ^^), obilno vero 
inu tujga svetiga duha, de v takih nadlugah na tuj pomuči inu mi- 
losti ne cagamo, temuč de takim tujm sovražnikom ") serčnu inu s 
postom ^^) moremo zubper stati inu te iste premoči. Kar pag to 



^) V originalu pogrešno: klyzliati. ^) V originalu stoji: sil«. Na Polja- 
nah v Ljubljani se res govori a v siug. acc. *) tuih stoji, kar bi se moglo 
brati tujih. =) hozhes. '') refglassienu. '') krivo natisneno: poteplan. *) pi- 
sano: pausod, lehko da se tako govori. •') krivo natisneno: tillu, v laškem 
tekstu je: a fatto. *'■) tiskano: sasromovani, tudi lehko, da se govori zasi-o- 
movati. '*) dru/te; brez dvojbe stavljačeva hiba, segel je v sosedni predalček 
za pismena ali črke, pa je zagrabil h na mesti g. '■'^) natisneno: ifsidi. 
") strtnovito, i tako leliko da se govori. *') natisneno : souiirashnikom. '') ti- 
skano : sh postom. Mislim, da bi bilo brati s postom; sing. nom. bi bil po- 
čiot gen. pošta = stsl. počbti9 i bolgarskemu počet honor. Lehko je pa tudi 
di'ugače pohabljeno. 



62 M. Valjavec : Droben spisek Traberjev. 

našo telesno potrebo inu tu blagu na tem svejtu tyče, mi ne ro- 
dimo, naj si je noni ta ista od tujh sovražnikov sylo'^) inu po 
krivini vzeta. Ti si nas do seh mal s tejm vsagdanim dobrim, obil- 
nim kruhom v teh ptuih deželah čudnn živil, inu mi vejmo tar terdnu 
verujemo, de naprej do našiga praviga konca tiga revuiga kratkiga 
života hočeš ^'') nas tudi živit inu dobru omislit. Ob tu mi tebi 
koker našimu milostivimu, dobrimu inu modrimu očetu našo skrb za 
te telesne rici cilu izročimo. Naša skerb inu naše misli pag so le 
te, kir smo čestu ter veliku zubper tebe grešili ^^) inu tebe sylnu 
reserdili, de ti nom tu istu vse za volo tujga lubiga synu Jezusa 
Kristusa, gospudi inu ohranenika našiga milostvu hočeš ^^) odpustiti, 
zuseb nom odpusti le ta velik greh, kir smo mnogoteru^") lejtu tuj 
risnični bessedi, timu evangeliu, zubper Ijili, inu potle tudi, kadar 
si nom bil dal to risnico spoznati, de smo v naši vejsti skuzi tujga 
s. duha inu tujo-^) očito, zastopno bessedo bili zagvišani, de^^) ta 
vuk s. evangelia je tuj pravi resnični vuk, oli mi tiga za volo strahu, 
terplene inu preganene inu za volo tiga posvejtniga blaga, prida, nuca, 
pokoja našiga leniga, hudiga telessa nesmo hoteli očitu pred vsemi 
ludmi spoznati, od tiga prov govoriti inu pridigati prav od tiga za- 
služene inu martre tujga lubiga synu inu koku bi se imejli ti za- 
kramenti -2) v ti cerkvi -^) prov diliti inu jemati. O le ta velik greh 
zubper s. duha odpusti ti nom, pozabi-'') inu verzi v tu globoku 
morye. Per tim mi tebe tudi prosimo, zakaj ti vejš de smo cilu iz- 
kaženi v grehih početi inu rojeni, šibki in nakloneni le na hudu, 
de v tim životu cilu prež grehov biti ne moremo ^c). ^,l[ tudi vsa- 
kiga, kar h timu našimu stanu sliši, po tuj postavi inu zapuvidi 
cilu inu popelnoma-^) ne opravimo inu ne dopernessemo ; mi smo 
čestu lini ter nemarni 2^) s tujem centom inu dorum zvejstu, skerbjo^^) 
inu s flissom ne kupčujemo inu ne dobivamo, de bi s tejm dosti 
ludi h ti pravi veri perpravili, de bi ty isti tudi z nami red tebe 
čestili inu hvalili imer tar vselej. Mi smo tudi po tuj zapuvidi volni 
inu pernaredni vsem tejm, kir so nas režalili, pregnali, tu naše vzeli | 
inu vsem tejm, kir nom hudo mislio, iz serca odpustiti ^"), inu mi 
veden za nee tebe prosimo, de ti tudi nim daš to risnico prov spo- 
znati, de bi zagledali, de oni nekar nas, temuč tujgo synu inu nega 
zaslužene ž nih preganenem inu s tejmi krivimi malikovimi službami 
sovražio^i) inu doli tlačio. 



'^) Imelo bi stati : s sylo, ali ker se s pred s slabo sliši, zato ga Tru- 
ber ni napisal. ''•) tiskano: hociesh. ^^) tiskano: grefsili. ^^) tiskano: hozlies. 
*^) krivo natisneno : mogeteru. '-^j krivo natisneno : tuto ; drugi t je pokvarjen 
in podoben t črki. --) natisneno: te, brez sumnje krivo, ^^j tiskano: Sacra- 
menti. '-*) poffabi. ^'') ceryui. '^'') momervi. '-') čitaj poplnoma. Primeri Leveč 
G 7) : der vocal 1 lebt in Trubers Matthaeus noch in einzelnen w6rtern : kelno 
5. f, omelčal 27. a, s to želčjo 27 summa, nnd 27. d; auch vnlkuvi 7. c ist 
so anfznfassen (lies: kino. omlčal, žlfijo. vnlkuvi. -^) natisneno: nemorni. ^^) imelo 
bi biti: s skrbjo, primeri ""'V — ''"j krivo: odpustili. •''•; pisano: fonurashio. 



f- 



M. Valjavec: Droben spisek Truberjev. 63 



Inu kadar tu naše messu noni pokoja nigdar ne pusti bi radu 
jemejlu^^j jnu lebalu, v veliki časti bilu, ne hoče imejti tar terpeti 
poniankana, za tu nas ^^) naklane, de bi spet v to staro kožo stopili 
inu se deržali koker se drugi drže. Ta zludi ž nega tovariši, ta 
tudi nas drasti, oblubuje timu messu, aku tebe inu tuje pote oli 
kamp.^*) zapustimo, od te prave vere, od tuje bessede k nega mali- 
kovanu, kateru on imenuje te stare službe božje ^sj, stopimo, taku 
on nom hoče na tim svejtu dati myr, pokoj, čast inu dosti blaga. 
Timu tudi pomaga ta svejt (ta vegši, močneši deje ludi), ta nom 
priti, straši nas, lovi inu mory, s tejm on ^'^) nas hoče perpraviti v 
te zludjeve mreže. Ampag ti, oča, ne pusti timu messu, timu zludju, 
timu svitu, kir nas z livico inu z desnico, z dobrim inu s tejm 
hudim izkušajo, nas hote od tiga večniga lebna v ta pekal perpra- 
viti, temuč odreši nas od tiga zlega, od vsiga hudiga, od grehov, od 
vse nesreče, koker se ta ista more imenovati. Ti le sam vejš, kaj 
nom nuca oli škodie, inu aku ti nas s tujem duhum zapustiš, taku 
smo zgubleni. Ob tu ti, oča, odreši inu obari nas pred vsem zlegom 
zakaj tuje je tu kralevstvu, ti nas ^'^) nagajneš, de za tu tuje kra- 
levstvu ^^) na tim svejtu vojskujemo ; tuja je ta muč, kir v nas pre- 
biva, inu tuja je vsa čast tar hvala. Amen. ^^) 

Vergerius. 



^-) natisneno: i emeihi, kar berem jemejlu a izgovarjam jbmejlu 
^^) krivo: nash. '^^j tiskano: Camp. ^s) ijoshvc. ^e) krivo natisneno : ou. ^') na- 
tisneno : uas nagai nesli. '■^^) krivo natisneno: kraleustuann. ^'') za tem so 
(Irnge laške molitve natisneiie a na konci je vinjeta: zraagonosno jagnje. 




Sledovi slovenskega prava. 

Spisal Janko Babnik. 

I. 

rikrat jft Rim obladal svet, trikrat narode sveta zjedinil 
,w. Prvič, ko so še Rimljani bili mogočen narod, k jednoti j 
,|\/r države ; drugič, ko je bil stari rimljanski rod že poginil, kJ 
^ jednoti cerkve ; tretjič, po recepciji rimskega prava, k jed-1 
noti prava .... Rimsko pravo je zopet kos starega Rima, ono, 
ki je danes kanon našega pravnega mišljenja, ravno tako je, kakor 
krščanstvo kulturni element denašnjega sveta." S temi besedami 
začenja Jhering svojo prekrasno delo „Geist des rumisclien reclites." 
Faktum, ki je v njih izražen, kaže nam velikansko moč prava,, 
moč etičnih mislij. Ono pa nas tudi napotuje premišljevati, ali^ 
Slovenci nimajo svojega prava. Ker si ne moremo misliti naroda, , 
v katerem se ne bi razvijali nazori o tem, kar je moje, kar tvoje, 
in kako je ravnati, ako kdo te meje prekorači ; ker je nemogoče, 
da ne bi se pri vsakem narodu že rano razvijala zamena, kup in 
prodaja, posojilo itd.^), ne moremo .si tudi slovenskega naroda brez 
tega misliti. Zal, da je to polje pri nas do danes popolnem zane- 
marjeno, tako da nam Hanel^) ravnokar ves pomen za pravno 
zgodovino odrekuje, kajti le redke listine odkrivajo neki posamezne 
.sledove slovanskega prava med Slovenci. 

Vkljub temu se preiskavi ne smemo odtegniti, kajti tudi ne- 
gativen rezultat ima vrednost, ako je plod znanstvene preiskave. 
V sledečem bom skušal dokazati, da imamo Slovenci vender tudi 
tukaj toliko svojega, da je vredno ozirati se nanje, ako hočemo 
dobiti popolno sliko preteklosti našega naroda, kar pa je tudi za 
pravno zgodovino Notranje Avstrije sploh največje važno-sti.^) 

Pravo, ki se je konečno razvilo v Notranji Avstriji, kjer sta 
Slovenec in Nemec drug poleg drugega stanovala, povzelo je v 
svojo vsebino^) mnogo uredeb .sloven.skega prava. Posebno velja 
to glede družbinskega ali obiteljskega in dednega prava, ki se je 
pri vseh Slovanih rano jako razvilo. Se ve, dokler zgodovina av- 
strijskega prava ni spisana, ne moremo konečno tega prašanja 



J. Babnik: Sledovi slovenskega praVa. 65 

rešiti. Da me kdo ne razume krivo, jaz ne mislim, da je slovensko 
pravo na zdaj v Avstriji obstoječe državljansko pravo vplivalo, 
k večjemu bi se to o uredbi premoženja zakonskih lahko trdilo; 
gotovo pa je vplivalo na običajno pravo, ki je vladalo pred kodi- 
tikacijo zdanjega državljanskega prava po Notranji Avstriji. Y ma- 
terijalih kodifikacije našega državljanskega zakonika, je mnogo 
mnogo prvotno slovanskih pravnih institucij zabeleženih, katere so 
deželne komisije ^ osobito iz »Štajerskega in Kranjskega — redak- 
torjem naznanjale, da bi na nje ozir jemali.^) Znano je, da se to 
ni zgodilo, ampak da je ta zakonik avstrijskim Slovanom podal, 
kakor pravi Maciejovski : „ rimsko pravo, zaodjevši ga u njemačko 
ruho.«c) 

n. 

Na podstavi jezikoslovnih, posebno Miklošičevih preiskav 
razločujejo zgodovinarji štiri panoge Slovencev: bolgarske, dacijske, 
panonske in noriške ali karantanske. Jaz se hočem le na poslednji 
dve veji nekdaj tako velikega slovenskega rodu ozirati. Za moj 
predmet ni prevelike važnosti vprašanje, kdaj so prišli v svoje 
poznejše sedeže in da li so prvobitni. V prvem slučaji je bilo to 
premikanje, ki je bilo „vielmehr ein allmahliges ausbreiten als ein 
plotzliches wandern, und Avenigstens ebensosehr ein geschoben 
■\verden als ein schieben,"') koncem VI. stoletja končano, kajti že 
leta 592. se bojujejo Slovenci na najskrajneji zahodni meji pri 
denašnjem Innichenu z Bavarci. Meja med Slovenci in Germani, 
ki se je začenjala ob Adriji pri iztoku Talijamenta, ne da se proti 
zapadu natanko določiti. '^j Osobito, to še ni dognano, kako daleč 
da so sezali Slovenci v Tirolih, in če smemo po Solnograškem 
več, kakor posameznih naselbin iskati. Bistriška dolina (Bustrusa 
in Bustrisa nahajamo v listinah za Puster-), ki je dobila od Slo- 
vencev ime, je menda s Toi)o]jskim poljem najbolj zahodni kraj 
slovenske naselitve. Bazven .svojih denašnjih sedežev^ so zavzimali 
nekedaj karantanski Slovenci še vso Koroško in Štajersko ter 
Gornjo in Dolnjo Avstrijsko,^ deloma celo na levem bregu Dunava,^) 
kjer so mejašili Avstrijsko Cehi, a natančna meja se dan danes 
ne da določiti. Med karantanskimi in panonskimi Slovenci pa je 
bila") še v karolinškem času meja tista, kakor za rimskih časov, 
tako da je torej Ptuj bil v Panoniji, Celje in Ljubljana pa v Ka- 
rantaniji. 

Ker je za omenjene dežele in kraje iz zgodovinskih virov do- 
kazano, da so v njih bivali Slovenci, smemo tudi iz zemljepisne 
nomenklature, ki nam je ohranila toliko slovenskih besed sklepati 
na kulturno stanje tedanjih Slovencev. i^) 

Slovenci so bili poljedelski narod in prišedši v svoja bivališča 
v Notranji Avstriji so začeli zemljo obdelovati, gozde krčiti, moč- 



66 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 

virja sušiti. Slovenska krajevna imena v zdanjih nemških pokra- 
jinah so nam ohranila zgodovino te naselitbe. Za tega delj na- 
hajamo korenike, ki značijo : g o z d, d r e v o, hrast, lom, blato, 
luža itd. v krajevnih imenih. Kako pridno so trebili, značijo nam 
imena, izvedena iz korenik : sekati, trebiti, laz, raz. Da, 
ohranil se nam je lep primer o načinu tega delovanja. V usta- 
novnem pismu za Kremsmiinster se govori o zemlji, katero so 
Slovenci plodunosno napravili, in katera je morala vsled tega biti 
gotovo dobro obdelana, kajti ugajala je bavarskemu knezu Tassilu II. 
tako, da jo je Slovencem vzel ter omenjenemu samostanu dal, češ, 
ako jo hočejo Slovenci na dalje obdelovati, naj bodo robovi samo- 
stanu. Kako razvite so morale biti poljedelske razmere, dokazuje 
nam to, da so imeli še v 12. stoletji posebno slovensko polj- 
sko mero — mansus sclavonicus, hoba sclavonica, — ter da se 
v virih govori celo o neki posebni, po slovenskem običaji urejeni 
dači. Zgodovinska poročila in krajevna imena pa nam niso ohra- 
nila dokazov samo o razvitem poljedelstvu in razviti živinoreji, 
nego tudi o raznovrstni obrtniji. Tako imajo n. pr. krajevi Lan- 
tschern, Lonsarn, svoje ime od nekdaj tam bivaj očih slovenskih 
lončarjev. Krajevna imena: Sellesen, Rudnik, Rudenek, Rautern, 
Reut so očitni dokazi za to, da so Slovenci tudi rude kopali, ter 
jih obdelavah. Da se celo slovenski denar — lira sclavo- 
nesca^^) — omenja, jasen dokaz je o kupčiji, ki pa je bila večja 
proti Obrom, nego Bavarcem. 

Zraven tega kulturnega življenja — kulturnega pravim, kajti 
kulture ne smemo nikdar meriti po denašnjih, ampak le po raz- 
merah dotičnega časa, o katerem govorimo, absolutne kulture ga 
sploh ni — povprašujemo po pravem duševnem razvoji. Ni jedno- 
stransko, ako polagam največjo važnost na tisto stran duševnega 
razvoja narodovega, v kateri se javi, kako je narod mislil o pra vdi 
in krivdi. To je namreč gotovo, dn dobivajo razmere človeškega 
življenja še le s tem trdno obliko, da postanejo pravni pojmi. Se 
le kot take se konsolidujejo.^^) Zgodovina prava je tudi zgodo- 
vina življenja. Razvoj pravnih nazorov, kateremu se v vsakem 
trenutku vse hude moči človeškega srca ustavljajo, boj med pravdo 
in krivdo, nam kaže, koliko ima narod etične moči v sebi.^*) Razni 
pojavi slovenskega prava — sclavanica institutio se imenuje v 
virih, — ki so se nam ohranili in ki nam predučujejo ta duševni 
razvoj pri Slovencih, neodvisni so le navidezno drug od druzega, 
v resnici so med seboj v tesni zvezi, tako, da se je nadejati, da 
dobimo s časom dovršen sestav slovenskega prava. 

III. 

Za najstarejše čase nimamo domačih virov o Slovencih.^'') 
Kar nam je ohranjenega, pisano je skoraj izključljivo od Nemcev, 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 67 

Nemci so bili tisti narod, s katerim so že naši pradedi največ 
prišli v dotiko. Ravno to pa je vzrok, da se po raznih listinah 
še sploh o slovenskem pravu govori. Nemškemu pravu je karak- 
teristična tako zvana osebnost prava — personliclikeit des rechtes, 
— vsled katere se mora pri sodnijah z vsakim po njegovem pri- 
rojenem pravu ravnati. Bavarec se sme samo po bavarskem, Sa- 
ksonec samo po saksonskem pravu obsoditi, in isto velja glede 
prič. Saksonec more pričati samo za Saksonca in proti Saksoncu, 
nikakor ne tudi proti Bavarcu in obratno. Vsled tega se po listinah, 
ko se govori o pričah, zmerom ločijo ,,testes tracti per aures" in 
„testes slauenice institutionis" „testes slavigene. " i^-) Prvi so Ba- 
varci, kajti tam so se priče za ušesa k sodniji vlačile („der gezogene" 
je „zeuge"), drugi so Slovenci in sicer veljajo ti izreki pred vsem 
za karantanske (gorotanske) Slovence, za tamošnjo slovensko pravo. 

Za slovensko pravo med panonskimi Slovenci imamo dokaze 
v madjarskem jeziku.^'') Madjari, kakor znano, nimajo svoje na- 
rodne mitologije, kar je dovelj jasen dokaz za to, da so le malokaj 
ohranili iz predzgodovinskih dob. Slovenci, s katerimi so prišli 
v dotiko, bili so njim nasproti že precej olikani. Bili so kristjani, 
imeli so svoj cerkveni jezik, v njem precej knjig, tako da so res 
mogli Madjarom mnogo mnogo podati. Ker se besede izposojujejo 
le s stvarmi, katere značijo, smemo iz madjarskega slovarja skle- 
pati na kulturno stanje Slovencev ob času prihoda Madjarov. Mi- 
klošiči^) namreč misli, da so vse slovanske besede, katerih sledovi 
se nahajajo v madjarskem jeziku, ako se tudi ne dad(j razlagati 
iz slovenščine bile vendei- poprej tudi pri Slovencih v rabi. Tudi 
besed, ki značijo pravne pojme in uredbe, povzeli so Madjari od 
Slovencev toliko, da je moralo pravno življenje pri panonskih Slo- 
vencih jako razvito biti, sicer si izrazov ne moremo tolmačiti. '^j 
Da, podlaga madjarske pravne zgodovine je bilo staro slovensko 
pravo, ki se sicer ni či.sto ohranilo ; da pa je temelj in jedro slo- 
vansko, to še dan danes lahko dokažemo iz jezika in iz pravne 
zgodovine.-") Obžalovanja vredno je le, da so se nekateri učenjaki 
dali v tem znanstvenem prašanji od političnih simpatij in antipatij 
nadvladati. kar preiskavanje le ovira. 2^) 

IV. 

O starih Slovanih se nam poroča, da so bili zvest narod, 
ki je svoje obljube tujcem nasproti zvesto ispolnjeval. Tem več so 
gotovo morali imeti za občevanje s svojimi sodrugi, za notranje 
stvari natanka določila, po katerih so živeli ter prepire reševali. 
Konstantin Porphjrogeneta^s) nam poroča, da se takemu določe- 
nemu pravilu pravi Ca/.avov, ter da Slovani žive y,aT7.Ta Čakava. 
Zakon pomeni lex in coniugium, kakor staronemški ewa (== ehe 

5* 



(iS J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 



in gesetz). Beseda je prešla tudi k Albanezom ter tam znaci m os^'^), 
kar pomeni zraven religio in eucharistia še tudi pri Srbih. ^i) 
Iz tega pomena bi se lahko sklepalo, kar itak sledi iz naravnega ■ 
razvoja vsega prava, da je najstarejše slovensko pravo bilo obi 
čajno. ^^) Zakon je bilo to, kar se je kot ostanek za pravilno spo 
znanega ravnanja pojedincev v jednakem slučaji ohranilo. Dolgo 
se je moral s prva boriti človek, da je na zadnje smel v boji uje- 
tega za sužnja obdržati ; ko pa si je priboril to pravo, branil je 
proti vsakemu to, kar si je tako težko pridobil. Vsi sodrugi so, 
spoznavši, da, ako se to pravo napade, napadana je vsa ideja do- 
tičnega pravnega instituta vsakemu pomagali braniti to, kar je 
veljalo po običaji za pravo. ^'^) Zakoni niso bili v starih časih, 
kakor pozneje tudi pri Slovanih, na deskah ali, kar se je že po- 
zneje godilo, v knjigah zapisani. Toda tem bolje so jih čuvali 
naši pradedje v svojem srci in čuvstvu. Eadi pritrdimo Mickie- 
wiczu,2^) ko pravi : „ Jenen Gott Terminus, welchen die Rumer an 
den grenzen ihrer besitzthiimer aufstellten, triigt das Slavenvolk 
in seiner brust. " To narodno slovensko običajno pravo je jednako 
poljskemu cvetu. Nikdo ga ne okopava, nikdo ne zaliva, nego 
samo s svojo prirojeno močjo nove kali poganja in životari, dokler 
ga iz zemlje ne iztrgajo. 

Zakoni so služili starim Slovanom v to, da se vsakemu da 
pravda, t. j. to, kar pravici odgovarja. Pravda^^j je stara, pr- 
votna beseda za ius, ki nam sicer danes ne rabi več v tem pomenu, 
vender so se še v 16. stoletji naši očetje krepko borili za njim 
odvzeto „ staro pravdo. "^9) 

Besedo pravda so od Slovencev povzeli tudi Madjari — 
prauda. Tam pomeni nek poseben način, po katerem se pred 
sodnijo prepiri odločujejo. Madjarski pravni historiki pa niso vsi 
istega mnenja glede tolmačenja te besede, tako da se vzdržujem 
vsakega sklepanja iz nje.^°) 

V. 

Ako se kdo začne z nemškim pravom pečati, najde takoj v 
začetku določbo, ki mora osupniti vsakega pravnika, kojega zna- 
nosti je ravno namen, da vsakemu brez razločka da, kaj mu gre. 
Znano je, da stoji tam na prvi strani : pravo velja v starem času 
le za slobodne ljudi, sužnji nimajo prava. Nadalje se nam poroča, 
da je število sužnjev mnogo večje bilo, nego število slobodnih 
Ijudij ; da je desetkrat toliko bilo. Hvala Bogu ! za vvodni stavek 
slovenskega prava smemo si izvoliti ravno nasprotni, lepi stavek ; 
stari Slovenci ne poznajo razločka med ljudmi 
glede prava. Vsi so slobodni, vsi imajo tiste pravice. ^i) 

Ženska je imela tiste pravice, kakor možje, nikakor ni bila 
moževa robkinja. Obratno, poroča se nam, da so žene postale 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 69 

celo vladarice. ^2~) Ceska Libuša, ruska Olga nam to spričujeta 
ravno tako, kakor hrabra hči Krakušova Vanda, ki je rajše sko- 
čila v Vislo, ko da bi svoj narod zaplela v boj, kakor tudi hr- 
vaškega naroda voditeljici Tuga in Vuga. Glede Slovencev bodi 
omenjeno, da so še tudi v poznejšem času, ko je že nemško pravo 
vladalo po naših pokrajinah, Slovenke bile slobodne. Po nemškem 
pravu bi morale imeti varuha (jeroba), in brez njega ničesar ne 
bi mogle kupiti ali prodati. Vkljub temu Slovenke brezpogojno 
in same razpolagajo s svojim premoženjem. ^3) 

Slovenci razločka stanov niso poznali, neznani so jim bili v 
praveku pleraenitaši.^') Vsi možje so bili med seboj jednakopravni, 
kajti staroste in župani, o katerih bodem pozneje govoril, niso bili 
vladarji, nego le primi inter pares. 

Kakor pa so sami bili slobodni, privoščili so to tudi drugim, 
ker niso poznali niti sužnjev, niti robstva „u onome značenju 
sredovječnih naroda, da bi čitava vrsta ljudi lišena bila svake slo- 
bode te bi se smatrali kao stvar, kojom vlastnik po svojoj volji 
razpolaže."^^) Bodi si, ker je bilo to zoper njihovo čutenje''') ali 
pa, kakor meni Solovjev^^), in to se mi primerneje zdi, ker zbog 
uredbe slovanske obitelji Slovani sužnjev niso potrebovali. 

Se le pozneje, ko so v dotiko prišli Slovenci z drugimi in 
to večkrat z divjimi narodi, kakor s pesoglavci Obri, pokvaril se 
je njihov pravni čut in nastali so tudi med njimi razločki stanov. 
Za sužnje je bil prvi povod jetnik v boji, s katerim pa so Slo- 
venci v obče zelo dobro ravnali. Določili so jim čas, v katerem 
so si lahko pridobili slobodo ter pravico vrniti se v svojo domo- 
vino. ■"'^) Tudi tistih 900 sužnjev, katere si je Ciril izprosil od 
Rastislava in Kocelja ter jim slobodo dal, ni bilo menda nič dru- 
gega, nego bojni jetniki. 3') 

VI. 

Najbolje razviti del vsega slovanskega prava je obitel j sko 
pravo, katero je vsled tega tudi na druge strani prava zelo vpli- 
valo ter jim poseben, od določeb v pravu drugih narodov zelo 
različen tip vtisnilo. Predno govorim o zadrugi, pa je treba v 
kratkem omeniti, kaj vemo o ožji ali inokosni obitelji. Pred vsem 
je treba določiti vprašanje, kaka je bila najglavnejša razmera v 
tej ožji obitelji. t. j. so li imeli stari Slovenci jedno ali mnogo- 
ženstvo. Bogišič po pravici trdi,*^) da ozir na „krotkost, usteglji- 
vost i nepohotnost slovensko u opče : za tijem davna zadružna 
organizacija slovenske familije. u kojoj i dan današnji gde se ta 
stara forma uzdržala, rijetko je, da če na vse muškarce u kuči 
tako lako doei red, da se žene, jer ženidba hodi tako strogijem 
redom" (ker se mlajši ne sme prej oženiti, ko vsi starejši) nam 



70 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 



je dokaz dovolj za jednoženstvo. S tem nikakor ni v protislovji 
poročilo o knezih, ki so imeli več žen. Tako jih je imel Samo — 
dvanajst. V mnogoženstvu je živel tudi ruski knez Vladimir.*^) 
To je bila le izjema, ter se le v poznejših časih nahajalo, ker 
knezi so nastajali še le precej pozno ter niso prvotno slovanska 
uredba. Za tega delj nas tudi ne bode motilo pismo papeža Jo- 
vana VIII., kateri slovenskemu knezu Kocelju piše, da kristjanu 
ni primerno z ženami menjavati, poseljno ker o mnogoženstvu ne 
govori.* 2) 

Vpliv zakona na premoženje zaročencev je tista stran slo- 
venskega prava, katera je najbolj vplivala na pravo, ki je v No- 
tranji Avstriji veljalo v tej točki. Slovenski nazori o skupnem 
imetku v obitelji so gotovo bili uzrok vkupnosti premoženja, ki 
je med zakonskima v omenjenih pokrajinah vladala. *3) To je bilo 
po Štajerskem po polnem navadno, in se je tako v zakon „ehe 
auf randlosen weg" imenoval. Jednake prikazni so se nahajale 
po Kranjskem in konečno jim je odgovarjal zakon „a fratello e 
sorella" v pokrajinah Istre. 

V ožji obitelji je imel oče patriarhalno oblast čez vse ude, 
obstajala je p a t r i a p o t e s t a s. Akoravno se nam o tej ne po- 
roča, to lahko sklepamo iz tega, da so Slovani, kar se še danes 
godi, natanko ločili agnacijo in cognacijo.*^) Slovenec ne 
zamenja nikdar besed strijc in ujec, Hrvat in Srb pa natanko 
ločita „svojto po tankoj i po debeloj krvi," rod po krvi in rod 
po mleku. *^) 

Mož je imel torej oblast čez ženo in čez^ otroke. Za poslednje 
imamo dokaz v tem, da še dan danes pri Cehih ta beseda služi 
za robstvo.**^) Ta očetova oblast je trajala tako dolgo, dokler se 
sin ni oženil, kajti takrat je postal samostojen član zadruge ali 
pa je celo iz te zveze izstopil ter se oddelil.*'') 

YII. 

Omenjena navada, da namreč odrasli sinovi zapuste očetov 
dom, bila je naravno v starejših časih zelo redka ter se povsod, 
kjer se je zadružno življenje ohranilo, tudi danes redko vrši. Na- 
vada je, da sinovi tudi po očetovi smrti ne razdele zapuščine, nego ' 
ostanejo skupaj ter osnujejo zadrugo,*^) ker medsebojna ljubezen 
udov iste obitelji, je lepa lastnost Slovanov, katero že Nestor hvali 
ter jo imenuje karakteristično za Slovane.*^) Da so oni od vaj- 
kada v zadrugah živeli, o tem nam poroča Prokopij, ki pravi : „Et 
vero hi populi, Sclaveni inquam et Antae, non uni parent viro, 
sed ab antiquo in populari imperio vitam agunt : ac propter ea 
utilitates et damna apud ipsos in commune vocari solent".^**) Te 
besede bitnost zadružnega ^vljenja dobro označujejo. 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 71 

Zadruga, kakor se še dan danes nahaja pri Jugoslovanih, 
sestavlja se iz večjega ali manjšega broja posameznih obiteljij, ki 
so si med seboj v rodu in največkrat še pomnijo skupnega svojega 
pradeda. Možje si izvolijo, brez ozira na starost, najsposobnejšega 
iz svoje sredine za starosto ali domačina, da v hiši vlada. Njemu 
pomaga domačica, ki, ne da bi morala biti domačinova žena, nad- 
zoruje ženske in njihovo delo. Domačin zastopa zadrugo gosposki in 
tujcem nasproti, oskrbuje kup in prodajo ter sploh skrbi za redno 
gospodarstvo. "Vender on ne vlada auctoritate propria, ampak le 
potestate delegata. 'i) On mora torej glede vsake važne stvari zbor 
vseh odraslih moških udov zadruge za svet prašati. 

Tak .shod se vrši obično zvečer pod drevesom blizu domači- 
ne ve hiše in tam se pred vsem sodijo prepiri med zadrugari. Naj- 
starej.ši sodnik je oče v svoji obitelji, v zadrugi domačin, pri več- 
jih zločinih skupščina sodrugov. Ta zbor se ve jednega svojih 
udov kaznovati ne more ; ker so vsi jednaki in vsi jednakopravni, 
ne morejo ga siliti. Imeli pa so negativno moč: izjavili so se, 
da tega, ki mir kali, nočejo imeti več v svoji sredi, in to žuganje 
je marsikaterega poboljšalo, kajti, ako so ga izobčili, bil je nesrečen, 
brez miru vse svoje življenje : večja kazen ni bila mogoča. Izklju- 
čen pa je bil, ker je bil hud. Lepo je to ohranil če.ski jezik, ki 
ima besedo chudy za ubog in za fried 1 o s.''^) Extrarius est, 
quia extra focum sacramentum jusque sit.^^) 

V takih zborih voli se domačin, ki je temu zboru odgovoren 
za porabo zadružnega premoženja in kateri mu tudi lahko odvzame 
častno mesto, ako svojim dolžnostim ne zadostuje. K veljavnosti 
sklepov, treba je v starih časih soglasnosti, brez nje ga ni veljav- 
nega sklepa.''*) 

Najvažnejši predmet, v katerem se je v zborih obravnavalo, 
pa je bilo oskrbovanje zadružnega premoženja, ki je skupna last 
vseh in do katerega imajo vsi udje zadruge iste pravice. Ta stožer, 
vsem pristoječe premoženje, ki se imenuje tudi d edin a, o tč in a 
(ruski) baština (hrv. srbski)"^) ni se smelo razdeliti. Le v toliko 
se i)ripoznava last posamezniku, kakor je treba glede stvari, ki 
so le osobnim potrebam namenjene (obleka itd.). Ker so vsi iz 
zadružnega imetka oskrbljeni, morajo tudi vsi, kadar je treba, 
zanj delati. Le v ostalem času si tisti, ki zna kakšen obrt ali 
kaj jednakega, lahko za se kaj zasluži. Ako pa hoče tudi ob času, 
ko je treba na polji ali v gozdu za zadrugo delati, oskrbovati 
obrtnino, mora dohodke dati v zadružno blagajno, le malo njemu 
ostane. 

Po tej uredbi je se ve vse podedovanje nemogoče, baš ne- 
mogoče podedovanje nepremičnih stvarij. Po smrti jednega zadru- 
garja prirase namreč last vsem drugim odraslim udom in njihov 
delež ob zadružnem imetku le večji postane, ako se sploh o takem 
deleža sme govoriti.^'') Temu po polnem odgovarja, da slovanski 



72 J. Babiiik: Sledovi slovenskega prava. 

jeziki nimajo skupnega izraza niti za „erben" niti za „eigen- 
tum", ker tudi to kaže, ka Slovani v najstarejših časih obojega 
poznali niso.^'') 

Celo drugega značaja pa je ruski mir, ki se z jugoslovansko 
zadrugo ne sme zamenjavati. Miru je princip ta, da je hiša, v 
kateri prebivajo posamezne rodbine ali obitelji, tla, na katerih ona 
hiša stoji in vrti, ki so zraven hiše, last dotične obitelji ; a njive 
in travniki razdele se v določenih obrokih med posamezne obitelji 
(dan danes med vse odrasle može). Tako se pripeti, da A, ki je 
svojo zemljo pridno obdeloval, pri prihodnji delitvi dobi njivo, ka- 
tero je poprej B zanemarjal in obratno. Pašniki in gozdovi so 
nerazdeljena last mira in vsakemu članu pristoja pravica rabiti jih. 

Med ruskimi učenjaki še ni določena pravda o tem, da li 
je zadruga ali mir, oziroma njim podobna uredba, prvotna. ^^) 
Mnogo govori za to, da je zadruga starejša. Tudi za to prašanje 
bode luč prišla iz Indije, kjer nahajamo blizu tiste uredbe. V 
okraji Račputana so opazovali Angleži zadrugi podobne uredbe, 
katere oni imenujejo j oi n t-f amil y , Indi pa a v ip akt a ko- 
tumba, t. j. nerazdeljena obitelj. Zraven teh pa nahajamo v In- 
diji tudi ruskemu miru odgovarjajoče uredbe in sicer mnogokrat 
obe, drugo kraj druge, tako da so poročevalci več časa oboje me- 
šali, kakor se je to godilo tudi s slovensko zadrugo in mirom. 
Po natančnih preiskavah pa angleški učenjaki ne dvomijo, da je 
zadruga isto kakor j o int-f amily, ter da jima popolnem 
odgovarja rimska gens,*"^) grški y£voc, keltski s ep t in germanska 
sippe.^') 

Zadruge so poznali tudi stari Slovenci. Pred vsem to lahko 
dokažemo iz besed Prokopijevih'^^) in sicer temveč, ker so po Mi- 
klošiči byzantinski pisatelji Sklabene imenovali pradede Slo- 
vencev, Ante pa očake denašnjih Hrvatov in Srbov. Treba 
je za tem ozir jemati na posebno slovensko poljsko mero, 
o kateri viri govore v nasprotji z nemško ali bavarsko. "2) Jednote 
za mero si vsak narod osnuje z ozirom na svoje potrebe in ome- 
njeno poljsko mero smatram jaz za jednoto, ki se je tako določila 
z ozirom na potrebe jedne zadruge. Zadrugi je bilo gotovo mnogo 
več in drugega polja potrebno, kakor posameznim rodbinam pri- 
hajajočih Nemcev in le to more razlagati, kako se je še v XIII. 
stoletji v ponemčenih krajih rabila ta poljska mera zraven ba- 
varske tudi po uradnih listinah. Pri samo kvantitativnem raz- 
ločku obeh si tega ne moremo tolmačiti. '^^) S tem je popolnem 
v soglasji, da so Slovenci plačevali tudi neko posebno, od sicer 
navadne različno dačo.''*) Konečno med zgodovinskimi dokazi 
naj bode omenjeno, na kar je že Chabert opozoril, ''°) da je skladba 
v listinah večkrat taka, da iz tega lahko sklepamo, ka so tam ; 
omenjeni ljudje bili v zadružni zvezi med seboj. *^*') Valvasor nam \ 
poroča,*''') da so imeli Uskoki zadruge, sicer ne rabi imena, toda 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 73 

iz njegova popisa tamošnjega življenja to lahko sklepamo. Sicer 
sem za zadruge med Slovenci v njegovem delu našel le jeden mig- 
Ijaj*^**), poročilo namreč, da v okolici Keke le hčere mater pode- 
dujejo, kar se sploh po slovenskem pravu godi, ako ima žena po- 
sebno premoženje, ki se ne spoji s zadružnim.*'^) V resnici pa 
imajo Slovenci še dan denašnji zadruge, namreč tisti prebivalci 
hrvatskega Zagorja, ki so po etnografiji Slovenci. Na svoj „Na- 
putak za opisivanje pravnih običaja" dobil je Bogišič iz omenje- 
nih krajev odgovore, ki so ga napotili, da je še prej, ko jih je ob- 
javil v „Zborniku." pisal o „jugoslave2iskoj zadruzi" ter to tako-le 
opravičeval: „Mi navlaš kazasmo jugoslavenskoj, i punim pra- 
vom, jer ona žive u svijeh slovenskih plemena na jugu. Do sada 
se istina to od ista znalo za Bugare i Srbo-Hrvate, ali po odgo- 
vori ma, koji nam prispješe tu nedavno na naš „Naputak" iz pre- 
djela po etnografiji slovenačkih nalazimo zadrugu i u njih i to 
za osobitom terminologij om odnošaja zadrugarskih, sasvim različ- 
nom od srpsko-hrvatske, sto svjedoči, da ti Slovenci ne primiše 
od susjednijeh Hrvato-Srba zadruge, nego da im je bila od vaj- 
kada svoja kako i njima, i najviše da im ju je njihovo susjedstvo 
pomoglo do danas uzdržati."'°) Ravno tako se poroča, da so tudi 
benečanski Slovenci z malimi izpremerabami ohranili zadruge.^') 

Zopet Chabertu^2j sledeč moram kot ostanek slovenskih za- 
drug tolmačiti takozvane G e m e i n h a u s e r e i e n, ki so se do 
začetka našega stoletja ohranile v kraji, ki nosi na čelu slovenski 
značaj, Windisch-Matrei na Tirolskem.") Slovensko ime in slo- 
venske zadruge ohranil je ta že davno ponemčeni kraj, ohranil 
jih je ravno tako, kakor nahajaš šest ur od Dunaja pri Hrvatih 
na Nižjem Avstrijskem ta običaj^*) in kakor ga nahajaš blizu tako 
daleč od nemškega Berolina v prvi vendijski naselbini Burg.''^) 

Ali je ravno zadružno življenje branilo narodnost? 

VIII. 

Označeno obiteljsko pravo je tudi ostalim stranem prava 
utisnilo poseben značaj. Da stari Slovenci niso poznali nasled- 
nega ali dednega prava, omenjal sem že ; ravno tako je razvideti, 
da prometa z nepremičninami skoraj bilo ni. ter da promet s pre- 
mičninami ni bil zelo razvit. Zato imamo v stvarnem pravu 
le malo sledov slovenskega prava, ^") iz obveznega prava pa nam 
še tudi teh nedostajo.''^) 

V slovanskem obiteljskem pravu ne nahajamo samo elemen- 
tov privatnega, ampak tudi javnega prava. Stališče, katero za- 
vzima v zadrugi domačin, predočuje nam stališče županovo, ki 
je bil predstojnik županije, upravne jednote. 

Ako je posamezna zadruga imela že preveč udov, odcepilo 
se je nekaj rodbin, dobili so primeren del skupnega premoženja 



74 J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 



ter osnovali novo zadrugo. Več zadrug se je združilo v župo ali 
županijo, da so lože skrbele za red in mir. S prva je pomenjala i 
beseda ž up a le skupino vseh zadrugarjev ali zadrugo samo'^'*) in 
ko se je ona razširila v občino, dobila je beseda ta širši pomen 
in predstojnik te občine bil je župan. Še le iz te besede izvaja 
Jagič županijo, ki znači več žup ali občin, na katere se je kasneje 
razširila županova oblast. ''3) 

Zupani in županije se nahajajo pri vseh slovanskih plemenih. 
Prvi župan, o katerem nam zgodovina poroča, bil je slovenski | 
župan Physso, omenjen 1. 777. v ustanovni listini za samostan' 
Kremsmiinster . ^0) 

Zupan bil je v prvi vrsti sodnik^') med posameznimi za-, 
drugami ali med udi raznih zadrug, kajti notranje prepire reševali . 
.so sodi zadrug sami. Kazven tega je imel župan v starih časih j 
tudi neko cerkveno oblast, bilje svečenik svoje župe — kakor' 
domačin zadruge — ker stari Slovani niso imeli posebnih sveče- 
nikov. Zupan pa je bil tudi predstojnik boj n e uprav e, 
bil je v boji vodja svoje župe. 

Administrativna županova oblast se je pri Slovencih s časom, 
posebno pod vplivom tujih gospodov zelo razvila. Zupan je po- 
sredoval med gosposko in njej podložnimi rojenaki. On je moral 
skrbeti, da se o pravem času dača plača, desetina da, delo, katero 
so bili gosposki dolžni, opravi itd. Osobito v urbarih brižinskega 
samostana je ohranjeno marsikaj za določbo županovega delokroga 
znamenitega. 

Ker so morali župani skrbeti, da dobi gosposka vse, kar jej 
gre, bila je gotovo njihova dolžnost, da so podložnike na delo kli- 
cali ali zvali, iz česa je Linhart najivno razlagal župan za zov- 
pan.^3) Po pravici pa omenja Linhart, da pri nobenem slovan- 
skem narodu ni „nara9 (namreč župan) und warde so unverandert 
geblieben, als bei den Krainern", kajti še ponemčeni Slovenci^*) 
ohranili so ime in vso upravo z majhnimi izpremembami. i 

Ako želi gosposka imeti javni sod, naznani to kmetom po 
županih. s^) Kdor ne pride k zborom ali vsaj ne pošlje v županovo 
hišo (ins dorfrecht oder suppanhaus) žene ali hlapca, '^^) kaznuje 
se, kajti že v začetku leta mora vsak obljubiti županu „allen ge- 
gepurlihen gehorsam zu leisten."^^) Zupan pa mora skrbeti za to, 
da se kaznuje pred vsem „das pluet und nottnunft und deup und 
aufpriich."^'^) On mora namreč zločince sodniji naznaniti, ako jih 
dobi, sodniji jih izročati, itd.^^) 

Tudi madjarski ispan (ispany, fo ispany) je le nastal iz 
slovenskega župana,''") in zopet iz madjarskega nastal je pri ne- 
katerih Slovanih špam,."!) 

Kako se je v najstarejših časih vršila volitev župana, o tem 
nimamo poročil. Pravih volitev si gotovo ne smemo misliti, am- 



J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 75 



pak godilo se je menda mnogokrat, kakor je še dan danes pri 
volitvi domačina po Zagorji obično.^^) 

Za poznejše čase nam je ohranil Valvasor^^j o županovi vo- 
litvi zanimljive črtice, katere imajo toliko prav stvarinskega v sebi, 
da jih lahko generalizujemo. V Kastvi vladata dva župana z 12 
sodci. Jednega župana izvoli vsako leto glavar izmed sodcev, dru- 
gega pa voli narod. Ker bi vsak izmed 12 rad bil župan, so ne- 
katere dni pred volitvijo zelo radodarni ter plačujejo volileem obilno 
piti, da bi si tako glasove pridobili. Način volitve same opisuje 
Valvasor pri Pazinu. Jeden izmed sodcev hodi z rovašem in nožem 
od volilca do volilca, vpraša vsakega za njegov glas, ter to z ino- 
žem na rovašu zaznamenuje. Kdor največ glasov dobi, tist je 
izvoljen. 

Rovaš je še za Valvasorja važno ulogo igral, tudi pri naj- 
važnejšem županovem opravku, ko je namreč sodil. ^*) Sodišče je 
vodil župan, kateremu je pomagalo 12 sodcev. Njim je razložil 
župan vsako pravdo, ter pokazal dvoje potov, da lahko odločijo 
v prid tožitelju ali zatožencu, ter potem vsakega prašal za njegov 
glas, ter ga na rovašu (;,rabiscli") zarezal, „denn das war das pro- 
tocoll, dem man den process einverleibte. " Večina glasov je tudi 
tukaj odločila in zoper razsodbo priziv ni bil dopuščen. Valvazor 
bridko toži o tem „ lesenem zapisniku", in da se mora v Vindiški 
Marki in Istri vsakdo „dem bauern urtheil, so auf dem rabisch 
geschnitten worden, sich unterwerfen : weil der orten nicht so viel 
edelleute vorhanden waren, mit welchen ein gericht hiitte besetzt 
vv^erden konnen." Kmetje se namreč našemu kronistu ne zde do- 
volj pametni, da bi tudi v važnih stvareh brez dopuščenega pri- 
ziva smeli odločevati, akoravno je Valvasor tudi velik sovražnik 
rabulistov.^^) 

Rovaš, ki je Valvasorju tako malo ugajal, zdi se meni važen 
ostanek iz časov, v katerih Slovani, po besedah meniha Hrabra, ,,na 
črLtami i režami čbteha i gataaha, pogany sašte."^^) Kako velik 
pa je razloček med besedami našega kronista in navdušenjem, s 
katerim o rovaši (kerbstock) piše največji nemški nacijonalni eko- 
nom preteklega stoletja — Justus Moser.^^) — ■ On želi, da se 
rovaš zopet uvede za ves promet med kupčevalci in kmeti, kajti 
rovaš mu je drag ostanek, on ga imenuje „das alteste dienst- und 
pachtregister." Se dan danes se rovaš v mnogih krajih po Slo- 
venskem rabi, vredno bi bilo, da se njegova raba natanko preišče 
in opiše. 

IX. 

O Slovencem sorodndi Hrvatih in Srbih poroča Konstantin 
Porphyrogeneta ^s), da nimajo knezov razven nekih starcev županov, 
kakor tudi drugi slovanski narodi. Ako k temu pridenemo znane 
Prokopijeve besede „£v Srip.ozpaTia s/, 7:y.Xaw'j [iiO-euouTi" spoznali 
bomo, da tudi o starih Slovencih velja, kar pravi Caesar^'^) o 



76 J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 



germanskih rodovili — „in pace nnllus commiinis magistratus". 
Zupaiiija je ))ila s prva največja jednota. Tudi ona je bila na 
podlagi jednakosti vseh osnovana. Se le bojna sila to predrugači. 
Zdaj nastanejo razločki: ta zapoveduje, drugi se mora pokoriti. ^"f') 
Za tega delj ima prva večja skupina narodov za svojega načel- 
nika vojvodo, voditelja v boji. 

Vojvoda pa se ne sme primerjati vladarju kake dežele, kajti 
s koncem boja je bila tudi njegova oblast končana. Stari Slovani 
niso poznali državnih uredeb, to nam dovolj jasno kaže „die mutter- 
milch des gedankens" — jezik. Vsi izrazi, ki se rabijo za ozna- 
čenje najvišje državne oblasti, oziromo njenih nositelje v — knez, 
kralj, cesar in car — so tujke. ^^^) Prva dva sta iz nemščine, 
zadnja iz grščine, in ker besede zmerom prihajajo le s stvarmi 
vred, katere pomenijo, iz tega tudi razvidamo, kje so se Slovani 
državne uredbe učili. 

Akoravno pa so si Slovani kneževsko oblast izposodili od tujcev, 
prispodabljali so jo vender kolikor mogoče svojim razmeram, ter 
jo tako uredili , da je njihovim pravnim nazorom odgovarjala. 
Večkrat sem imel že priliko omenjati razviti čut za slobodo, ka- 
terega so Slovani negovali v vsem svojem življenji. Tako n. pr., 
da dedovine niti v privatnem niti v javnem pravu niso pripuščali, 
da so si svoje oblasti sami volili, izvoljene odstavljali, ako so bile 
slfibi oskrbniki podeljene jim časti odvzemali. Po tem ni mogoče, 
da bi bila slovenska kneževska oblast dedna ter da bi bili slo- 
venski knezi absolutni vladarji. 

Imamo le malo poročil o delovanji majhnega števila sloven- 
skih vladarjev, toda že iz načina, po katerem so svojo oblast za- 
dobivali, lahko sklepamo na razmero, v kateri so bili nasproti na- 
rodu slovenskemu. Za ustanavljenje slovenskih knezov služil je 
poseben obred, po katerem so se še v srednjem veku koroški voj- 
vode ustanavljali in katerega ostanki se dado zasledovati še v 
našem stoletji. 

Vršilo se je tako-le : i''^^ na stol očetov, ^'^3) ki je stal pod 
Krnsko goro, vsedel se je kmet ^^^) ter je, nogi navskriž, ^^^) pri- 
čakoval kneza, ki se je z velikaši v kmečki obleki ^''") bližal ter 
držal z jedno roko lisastega vola z drugo lisastega konja."') Ko 
knez se svojimi spremljevalci blizu kmeta pride, ta vpraša, kdo 
da je ta, ki se mu bliža. Spremljevalci odgovore, da je to knez, ter 
kmetu, ki še dalje izprašuje, zagotove, da je sloboden človek, da 
bode dober vladar, pravičen sodnik ter branitelj krščanske vere. 
Konečno še kmetu za stol, katerega on prepusti knezu, obljubijo 
60 beličev, zgoraj omenjeni živali, kmečko obleko, katero je nosil 
knez ter oproščenje od vsega davka. Kmet na to kneza rahlo 
udari v lice,"^) opomni ga, naj bode zmerom zvest sodnik, ter se 
s živalima vred odmakne. Po tem stopi knez na stol, ponovi ob- 
ljube, katere so zanj že njegovi spremljevalci storili, mahne z mečem 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 77 



na vse strani ter konečno iz svojega kmečkega klobuka malo vode 
pije. Za tem je sledela meša v cerkvi Gospe Svete in popoludne 
je delil knez na vojvodskem stolu na gospesvetskem polji najeme. 
To se je se ve godilo se le v poznejših časih, odkar so se vsled 
nemškega vpliva tudi med Slov^enci nahajali najemi. 

Posebnosti tega ustanavljanja so očitne. Ne dedno pravo, 
v poznejših časih ne imenovanje po nemškem cesarji, ampak volja 
narodova predaje to čast. Ne plemenitaš, ampak kmet intervenira 
pri obredu ter izroči knezu oblast še le, ko je ta storil razne ob- 
ljube. Konečno je še treba, da knez v svojo oblast dobi stol 
očetov. 

V prvič se nam o tem obredu obširneje poroča tedaj, ko so 
ustanavljali Meinharda, ki je dobil naroda oblast v septembru 
128G. leta „secundum consvetudinem a priscis temporibus 
observatam." '"^^) Opat Vetrinjski meni, da je obred uvedel knez 
Ingo, ki je vladal gorotanske Slovence za Karola Velikega. Ako- 
ravno so že v začetku našega stoletja Eic hhorn , U rban Jar- 
nik in drugi"'') to mnenje zavrgli iz važnih uzrokov, ker tudi 
ni verjetno, da bi ta običaj, ostanek volilnega prava narodovega 
še le nastal, ko so na Koroškem vladali že Franki, "i) vender je 
Trdina ^^^j še tega mnenja, ker sicer neki ne bi bilo mogoče raz- 
lagati vprašanja, ki se stavi novemu knezu, da li je dober kri- 
stijan. Da ta ugovor ni zadosten, je jasno, ker običaj v tej obliki 
kakor se nam poroča nikakor ni prvoten, ampak še le s časom 
so razne pritikline k prvotnemu slovenskemu obredu bile pridejane. 
Ali tudi mnenje Eichhornovo,"^) da je običaj nastal, ko so uvedli 
kristijanstvo na Koroškem, t. j. za Valdunova, ni verjetno, ampak 
začetek se mora v mnogo starejšili časih iskati."^) Po pravici je 
Chabert "^) opozoril na dvoje mest v Anonymu de conversione 
Bagoariorum et Carantanorum, ki govorita o gorotanskih knezih 
Kakacij in Cheitmar (po Kopitarju Hotimir), ko se vračata na 
Gorotansko z Bavarskega, kamor ju je bil Kakacijev oče Borut 
dal za poroka. O Kakaciji pravi omenjeni vir "'') : „Mortuo autem 
Boruth, per jussionem Francorum Bagoarii Cacatium iam christia- 
num factum petentibus eisdem Sclavis remiserunt, et illi eum 
ducem fecerunt. " Očitno ima pisatelj ustanavljanje po narodu 
v mislih."^) O Hotimeru pravi „quem suscipientes idem popuh 
ducatum illi dederunt.""*^) Že iz tega bi lehko sklepali, da so 
Slovenci, odkar so to dostojanstvo bili sprejeli, oddajali je na 
slovesen način. Menda je običaj odgovarjal ustanavljanju doma- 
čina in župana, ker domačin predstavlja le v malem župana in ta 
kneza, kakoršen je namreč bil pri Slovanih. Da pa je običaj imel 
svoj izvor v slovenskem pravu, to dokazuje tudi primerjanje z 
jednakimi običaji pri drugih slovanskih plemenih, ki so ga veči- 
noma tudi poznala. Za Slovenci imajo najbolj natančen opis 
Cehi. 119) Ceski narod je čislal ta obred visoko ter je le tistega 



78 J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 

kneza, ki je bil v ])osesti kamenenega prestola, smatral za pravega 
vladarja. Posest tega stola je bila tako rekoč vnanje znamenje 
najvišje oblasti. Za to je n. p. knez Vladislav svojega brata „pro , 
tuenda eivitate Praga et principali throno, quodam saxo, quocl est 
nune in medio civitatis, pro quo non .solum nune, sed etiam ab 
antiquo multa millia militum bello eorruerunt, Pragae dimisit. "'-")' 
Ustanavljanje je — kolikor o njem vemo — precej slično tistemu, 
ki je ))ilo pri Sloveneih v navadi. Pod imeni solium pater- 
num, stol o t en, stol deden^^ij tudi pri drugih Slovanih ta 
prestol nahajamo. V ruskih in poljskih ^^a) virih se omenja, kakor 
tudi pri Hrvatih. To bi sledilo že iz sorodnosti in jednakosti, 
katero nahajamo v vseh starih pravnih uredbah med Slovani, ali' 
ono se da tudi zgodovinski dokazati. Hrvati so ohranili namreč 
ostanke tega običaja tudi ko se je Hrvaška izpremenila iz kneze-; 
vine v kraljevino ^^3), t. j. po Tomi.slavu. Koneeno bodi omenjeno, 
da so menda tudi polabski Slovani ta obred poznali, ker nahajamo 
poročilo, da si je rod Vilcev svojega kneza sam izbral, ter mu to 
dostojanstvo po narodnem svojem obredu izročil. ^^^) 

Iz teh zgodovinskih in notranjih uzrokov, ker je namreč ves 
obred tako primeren slovanskim pravnim nazorom, moramo ga, 
vkljub vsem ugovorom smatrati prvotno slovanskim. Ta obred 
pa nam tudi predočuje način, po katerem so Slovenci od tujeev 
izposojene uredbe po svoje priredili, svojim nazorom prispodabljali. 
V drugih deželah se knez določuje po porodniškem pravu : kne- 
ževsko oblast podeduje sin od očeta ; v deželah, ki so bile pod- 
ložne Nemčiji je obično to čast cesar podeljeval, le na Gorotanskem 
je drugače. „jn sol auch nieman ze hertzouggen noch ze heren 
han nach nemen denn die fryen lanttsaessen in dem land. Die 
sond ouch in ze herren nemen vnd anders nieman." ^^o) Narod pa 
si ga še le jjotem za kneza vzame, ko je prav za prav pogodbo 
ž njim sklenil. ^'^^) Za tega delj ima narod pravico kneza odstraniti, 
ako mu ne ugaja '^^^ in še po Schwabenspieglu smejo Slovenci 
nazaj poslati kneza, katerega jim je cesar poslal, ako jim ne ugaja, 
in cesar jim mora potem dati drugega. '^s) 

Ustanavljanje se je vršilo, kakor že rečeno, pod Krnskim^ 
gradom blizu cerkve sv. Petra, torej v kraji, v katerem je nekdaj 
stal rimski Virunum, v kraji, ki je bil vedno središče gorotanskih 
Slovencev. ^^^) Ustanavljanje, t. j. opisani slovenski običaj, vršilo 
se je na kneževskem .stolu ali kamenu predj)oludne, temu je sle- 
dela meša, in popoludne je na Gospesvetskem polji knez na ka- 
menatem prestolu delil najeme. To zadnje je tuje in ker je na 
tem prestolu tisti napis, katerega čita Jarnik za „M a sveti v e r i", '^<*) 
drugi zopet za ostanke nadgrobnega spomenika kakega Piimljana^ 
Man s ve t iu s Verus, iz slovanskega značaja ustanavljanja na 
kneževskem stolu ničesar ni sklepati, je li napis res slovenski ali ne. 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 79 



Akoravno se je vsa svečanost, kakor sera že omenil, razvijala 
polagoma ter v zadnji obliki imela v sebi mnogo tujega, ostalo je 
jedro, da slovenski kmet v imenu narodovem le tistemu možu 
kneževsko oblast preda, ki pride slovenski govoreč in v obleki 
.slovenskega kmeta pred njega. Ta spominek slovenskega, rekel 
bi državnega prava ni utonil, kakor mnogo druzega, ampak 
to cvetlico, vrhunec pravnega mišljenja narodovega, čuvali so tudi 
tujci. Še Habsburžani so se dali tako uvesti v gospodstvo nad 
Koroško, zadnjič 18. marca 1414. I. Erne.st Železni. Pri kamenatem 
prestolu na Gospesvetskem polji pa je zadnjič 28. januvarja 1596. 1. 
Ferdinand II. delil najeme. Staremu slovenskemu običaju se je 
odtegnil prvi Ernstov sin Friderik III. (IV). „ker rimskemu cesarju 
ne pristoja kmečka obleka." Toda on je v posebnem pismu de- 
želnim stanovom potrdil stare pravice, ter le za se prosil, da ga 
oproste tega obreda. Njegov sin „zadnji vitez", ki je bil sploh 
Slovanom prijazen i^^) pripravljal se je večkrat k stari slavnosti 
ali vender ni prišel do tega, da bi se bila res vršila. Sledeči vla- 
darji so še nekaj časa svoje zastopnike pošiljali na Koroško, potem 
je tudi to prenehalo, kar pa pravnega obstanka starega običaja 
nikakor ni zatrlo. Avstrijski vladarji so namreč vse te stare pra- 
vice Korošcem o nastopu svojega vladanja potrjevali, ter se le 
glede formalij izpričevali. ^^Sj Pravico ustoljevanja je imel rod Her- 
cegov ali Edlingerjev iz Blažnje vasi. Za to pa je imel tudi razne 
pravice, katere so avstrijski vladarji zmerom potrjevali. ^ 34') Ernst 
je oprostil 28. marca 1414. 1. Gregorja Edlingerja in njegove po- 
tomce popolnem vse dače. V preteklem stoletji je imela rodbina 
pravico 3 — 4 sodov laškega vina brez colnine uvažati. Še v 
našem stoletji je cesar Franc I. in to 15. febr. 1823. leta Josipu 
Edlingerjii potrdil stare pravice : slobodo od davka in colnine za 
120 veder laškega vina itd. Kod Hercegov ali Edlingerjev pa je 
še v tistem letu izmrl in ž njim je izginil zadnji ostanek te 
kra.sne rože, ki je morala hirati, odkar se je odtrgala od debla, 
katero jej je dajalo moč in življenje, odkar je bilo zatrto slovensko 
pravo, odkar je stari običaj postal le puhla ceremonija brez po- 
mena. 

Koroški vojvoda, ki se je na označeni način ustanavljal, imel 
je tudi v nemški državi marsikatere posebne pravice. On je bil 
„des heiligen romischen reiches reichjagermeister. " Pred cesarja 
je smel vsak čas v kmečki obleki in s klobukom na glavi priti. ^^^) 
Ko je bil že ustoljen po starem običaji ter tudi od cesarja potrjen, 
ni ga smel nihče tožiti, nihče ničesar od njega zahtevati „den ain 
vvindischer man" : v slovenskem jeziku in le .slovenski se vojvoda 
tudi pred cesarjem zagovarja. ^^^) 

Kronista Jakob Unrest in Jeron. Megiser nam v svojih kro- 
nikah pripovedujeta, da je pri ustanavljanji knez slovenskemu 
kmetu moral obljubiti, da bode pravičen sodnik, ter da bode pri- 



80 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 

praven, za pravico toliko prebiti, da bi se moral od take živine 
rediti, kakor sta bila vol in konj. katera je pri ceremoniji držal. 
Slovenski kmet je zahteval torej v svojem materinem jeziku od 
kneza pravico, toda ta se mu je, kakor pravi Schwabenspiegel — 
torej že koncem 13. stoletja — na to odrezal: jaz tvojega jezika 
ne razumem. ^2') — Tako je držal svojo prisego. Zares, za pravni 
čut narodov ga ni hujšega udarca, kakor je tako odrekanje ju- 
stice ! . . . 

X. 

Dokler je med Slovenci zadružno življenje v obče bilo v 
cvetu, ni mogla se močna država razviti, saj jo je tudi zadruga, 
vsaj za mir, dovelj nadomestovala.^^^j Omenjal sem, kako je na- 
stala slovenska državna oblast iz vojvode, ter da so si Slovenci 
kneževsko oblast uredili po svojem kopitu. Pri panonskih Slo- 
vencih, ki so stokali pod jarmom Oberskim, ne smemo si tega 
misliti, ampak le pri gorotanskih, ki pa so gotovo že rano morali 
biti neka celota, kajti le kot tako jih omenjajo ])avarski viri, da, 
nahajamo naravnost naziv regnum za Gorotansko'^''), in boji, ka- 
tere so imeli z Bavarci, tudi za to govore. Znano pa je, da to 
ni dolgo trajalo. 

Za vladanja Borutovega so bili Slovenci prisiljeni zoper Obre' 
pri Bavarcih pomoči iskati. Bavarci so res pomagali, toda ob 
jednem Slovence spravili v neko odvisnost. Borut je moral svo- 
jega sina Kakacija in stričnika Hotimera Bavarcem za poroka pre- 
dati. Mladeniča sta se na Bavarskem v kr.ščansko-germanskem 
zmislu odgojevala, in ko sta drug za drugim nastopila vladanje 
Slovencem, gladila .sta pot samo germanizaciji, germanskim ured- 
bam. Upori in boji, ki so bili nasledek tega ravnanja, so znani. 
Vender vse upiranje nič ni koristilo. Konečno je s pomočjo Ba- 
varcev vender prevladal knez, Slovenci so postajali kristjani, pa 
tudi podložniki bavarski. Neznani pisatelj spisa ..de coversione 
Bagoariorum et Carantanorum" nam pripoveduje, ka slovenski 
knez Hotimer, vrnivši se z Bavarskega na Gorotansko, na Solno- 
graškem v cerkvi sv. Petra .,se devota mente ad christianitatis 
officium subdidisset", ter na dalje, na prigovarjenje svečenika Ma- 
jorana, „promisit se ad ipsam sedem serviturum. Sicut et fecit 
aoque annis singulis ibidem suum servitium persolvebat."^*") Pred 
ko je nastopil ,.stol deden'" pokoril se je Solnemugradu, in Go- 
rotanska je bila od tod, torej posredno od Bavar.skega odvisna! 
Koliko, toliko. Ni torej nem.ški meč Slovencev podvrgel, ampak 
,,es boten sich mit hilfe der geistlichen mission der ausbreitung 
bairischer herrschaft die glanzendsten aussichten."^*^) 

Karol Vehki je bil prevelik politik, ter je imel ^jreveč izku- 
šenj, da bi bil Slovencem kar tuje, frankovske gospode vrival. | 
Pustil je Slovencem domače, prirojene kneze, vender s tem raz- 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 81 



ločkom, da je knez dobival deželo od frankovskega kralja v najem, 
da so morali podložniki cerkvam desetino plačevati, ter da je 
knez neposredno bil podložen mejnemu grofu furlanskemu. Bii- 
dinger, ki opisuje to ravnanje, pravi, 1*2) (^^ jg j^^^.^^ p^.- ^^^^^ ^^_ 
snemal Rimljane, ki so tudi narodom, katere so podvrgli, s kraja 
puščali prejšnjo ustavo, da so se tako polagoma privadili rim- 
skemu jarmu. 

Slovenskim knezom pa so v kratkem sledili nemški grofi. 
Dežela se je morala torej razdeliti v okraje, ki so se tem grofom 
oddali. "3^ Slovansko javno pravo se je po tem se ve da moralo 
umakniti, mesto županovih nahajamo grotbva sodišča itd. 

Med Slovenci so nastali zmerom večji razločki stanov, na- 
hajajo se že tudi .slovenski plemenitaši."*) Za tem tudi drugega 
ekstrema ni manjkalo, namreč robov, da, ves slo venski "na- 
rod postal je rob. 

Po nemškem pravu je pripadala podvržena zemlja kralju, on 
jo je po svoji volji razdeljeval, a prebivalci podvrženih dežel so 
mu morah davek plačevati, ako jih je sploh pustil v mirni posesti. 
Tako tudi pri nas. Kralju se je davek plačeval, in cerkvam dese- 
tina. 1«) Ker se nemški (frankovski) kralji niso sami polastili vse 
dežele, naseljevali so se Nemci in ker jim nihče ni oporekal — 
mirnim Slovencem deželo jemah, tako da so ti postali najem- 
niki. Ludovik Nemški n. pr. pravi v listini za samostan Nieder- 
Altaich: „Naš ded Karol je dal svojim zvestim dovoljenje, da si 
v Panoniji vzamejo zemljo v svojo last . . .", to se je tudi godilo 
m nagloma so nastali veliki posestniki, ki so še dan danes za 
Avstrijo karakteristični. "'') 

Število sloven.skih plemenitašev je itak majhno, večina je 
torej plačevala davek, kakor pravi conversio : ..fi-anci et bagoarii 
eos, qui oboediebant. tributarios fecerunt regum.'- S prva je bil 
davek precej natanko določen. V ustanovnem pismu za samostan 
Kremsmiinster se trikrat govori o Slovencih in njihovih zemlji.ščih, 
ki se samostanu dajo, vender zmerom se govori le o „tributum 
justum: quod nobis antea persolui consueuerant." Vender dolgo 
se ni na tributum justum ozira jemalo, Slovenci skoro niso btli 
že najemniki več, ampak kar naravnost robovi. ., Slovenec je 
kravo držal, gosposka jo je pa molzla . . ."i*^) Izpreminjava se 
ni godila povsod jednako hitro in o tistem ča.su. Mnogi Slovenci 
so vkljub temu ostali svobodni, in oziralo se je na to. ,,Salvis 
proprietatibus liberorum Sclavorum'- nahajamo po listinah tu in 
tam. Konečno pa se je tudi tukaj ponavljalo, kar je pri podjarm- 
ijenji narodov običajno ;i^«) število slovenskih robov po listinah je 
zmerom večje, ii^) tako da je na zadnje sužnost communis om- 
nium S lavi C a lex.i^^o-) > 

V tistem času. ko se je tuje pravo s tujim jezikom vred po 
borotanskem m sosednih krajih zmerom bolje širilo, ko je izginil 



82 J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 

slovenski gorotanski knez, izcimila se je pri drugi panogi Sloven- 
cev, pri panonskih Slovencih, pod pokroviteljstvom nemškega ce- 
sarja državica, ki je 12. oktobra 849. 1. postala samostojna. V 
tej slovenski kneževini, ki je sezala v zahodu blizu do denašnjega 
Maribora, v vzhodu do Dunava, v jugu do Drave, bih so, ker sta 
jo vladala slovenska kneza — Privina in njegov sin Kocelj — 
pogoji za razvitek narodnega prava. Ako i)omislimo, da je ta 
majhna državica prižgala književno luč vsem Slovanom, dokaz 
nam je že to za narodno življenje, in gotovo se je tudi pravo | 
tukaj razvijalo, akoravno se nam ni v obilici ohranilo, kajti okraje, 
v katere se je dežela po Koceljevi smrti zopet delila, ugonobili so 
hitro kruti Madjari. | 

XI. 1 

Kaj je bil posledek vsega tega za pravo? Ako so slovenski 
knezi tudi menda katere pisane zakone dajali, ohranili se nam 
niso.i''^) Gorotanski Slovenci so se že rano nemškemu javnemu 
pravu privadih ter se udeleževali shodov, katere so nemški go- 
spodje skhcevaH. Najprvo se ve po denašnjem Gornjem in Spod- 
njem Avstrijskem. L. 827. so se udeležih shoda v Pohinavi (Pu- 
chenau pri Linci) vsi v okolici bivajoči Slovenci in Nemci. Ravno 
tako 1. 880. pri „publicum mallum" v Raffelstiltten. Na Krnskem 
gradu, torej v središči nekdanje Slovenije, zboroval je že v 9. sto- 
letji večkrat grof in „populus istius terrae" itd.i^ž) Slovensko pri- 
vatno pravo je še nekohko veljalo, dokler je še kaj moči in ve- 
ljave imelo običajno pravo. Tega, t. j. svojega narodnega prava, 
ki je med njimi vzrastlo, kakor narodne pesni, bilo je Slovencem 
treba, da so se vspešno razvijali - vender podalo se jim je tuje, 
rimsko z nemškim pomešano pravo. To Slovencem ni moglo za- 
dostovati, kajti naš narod je imel celo drug razvitek, kakor Rim- 
ljani in Nemci, imel je celo druge potrebe. Tam je bilo mesto, 
oziroma grad in njegova okolica, tukaj kmetska zadružna hiša 
središče in kraj, v katerem se je pravo razvijalo. Ko so torej 
prišH tuji, učeni pravniki, „ki nam neume ni jezika ni svika (obi- 
čaja)", mislih so s kraja gotovo tudi Slovenci, kakor nekdaj Cehi, da 

Jskat pravde v Nemcih je sramotno, 

Pravdo v svetem imamo zakonu, 

Ki prinesli so jo nam očetje 

V te dežele blage čez tri reke."'^») 

Ko se jim je po sili vrivalo tuje pravo, branili so svojo 

,staro pravdo" z mečem v roki, ali konečno so jo vender, harem 

v toliko po polnem izgubili, da se pri razsodbah na slovensko 

pravo ni več oziralo, i^*) Toda v svojem čutu, v svojih narodnih 

prislovicah itd., ohranili so ga še premnogo. „Collegite, quae super- 

sunt fragmenta, ne pereant !" kliče nam tudi tukaj naša dolžnost, i^**) 

To, kar nam podaje preiskavanje pravne zgodovine našega 

naroda, pa naj bi bilo v podporo nabirateljem še zdaj v narodu 



J. Babnifc: Sledovi slovenskega prava. 83 



zivecih pravnih običajev. Pri tem nabiranji se je nadejati gotovo 
mnogo vecje obilice, kakor iz zgodovinskih preiskovanj. Rezultati 
teh bodo — o tem se ne smemo varati — pri nedostatku virov, le 
„bilder grau m grau, ohne helle farben, ohne eine lebendige sce- 
nerie, aiifgenommen auf dem kirchhof des rechtes — denn das ist 
ja die rechtsgeschichte: - giiiber, kreuze, monumente, verwitterte 
inschriften" .'i^t) 

Vonvort ^*«^K^.^^^;. g^^chiclite des deutschen vertragsrechtes, Leipzig 1855. 
Vonvoit VI. ,^^n^ ko men mas kein volk, selbst nicht in dem rohesten zu- 
stande denken, m welchem die einzelnen glieder vollstandig olnie ?Xn rech - 

geschafte bestehen: es musz sich bald auch das darlehen, die leihe der auf- 
bewahnmgsverti-ag entwickeln. Und ebenso undenkbar ist es, dasz wenn es ehi- 
ma solche verkelii-sformen gibt, nicht auch allgemeine grundsatze mit nothwen 
d.gke.t entstehen sollten, vvelche die rechtlichen verpflichtunaen dS- "i? eina 
der m vertrag stehenden personon regelten . . . D?r satz^dTsz jede • s™ 

rX;' T^'"."'-^'^^^"^^^\^" h'^b«. konnte mcht ausreichen :^ s mS 
.veiter best.mm sem, was rechtens sei, wenn ein contrahent den vertra- niclit 
m der verabredeten weise erfiillte." vt-iti.i^ uujit 

1880 Inn 7 nn^vi %F''^'^'] ■ «;^J^^^^historie prava rakouskeho. v Praze 
1880 stan <, op. U Slovanske obyvatelstvo zemi techto (t. j. notranie-av- 

itickn^^ ""'T- n P'^^"'^" ^'''^'''^^ ^k°^-° "ižadne važnosti.^ Ztratilo po- 
.it^^T^''"'* 'c?J' '^'''''' '''^^' '' «^«bly ^^^i^o utvofiti jakekoUv 
stale ši i-ady pravni. Skrovne pouze zpravy listinne odhaluji poruznu nžkterl 
prvotni tahy prava slovanskeho u nih.-' "eKieie 

clnv.n.lfn''"'"'' tega poskusa ni, da bi dogmatično razlagal nekatere pojave 
slovenskega prava. Ne posamezne uredbe, ampak v njih javljajoče se živ- 
ljenje narodovo je glavn. smoter, m sploh notAnja zgodovina narodova nlj 
bi se iz takih preiskovanj okoristila. Ker mi je zdaj Te za to, da bi nabiral 
mater. jal za pravno zgodovino, vzdržal sem se tisteinatičnega dogma iz rania 
kakor je sicer v pravnih zgodovinah običajno. Celo Bogišič, ki^je veS 
tako ogromno gradiva nabral, svari pred dogmatiziranjem. Glej jigičev T- 

Ceskem'^ V Posebno veliki men je slovansko pravo vplivalo na nemško po 
aus Simen n.ul M-'r T^^^^IT-^ Rosslerju : deutsche rechtsdenkmaler 
Ste^-rS im X1TT ITl "f '^^^ "' ^^ ^^ Tomascheku, deutsches recht in 
vesten eich im XIII. jahrhundert, stran 70: „man musz es ganz natiirlich 
finclen, dasz die neiien ansiedler in folge des lebendigen verkehrs mit dem 
volke emzelne institute und sitten, die^iit dem weseTi ihrer miteb^chte™ 
heimatsrechte nicht im offenen widerspiuch waren, besonders cUnn s di an 
eigneten und weiter fortbildeten, wenn, w,e z. b. bei der verfolgur elner ."- 
tmS^r. -'"""'''" '"''' ""' berilhrungmit der landesfitte" ni^M f u 
Hnti v l^^^"' ""^ "''^^- ^^^o "^eli priliko clotične zapisnike itd. prec^le- 
bot oIkS Hari^soSr ''''' "^'^^^' ^^'^"^^ vsega^iaterijala, ^kat^ero 

') Rad jugosl. akad., knjiga IX, 8. 

') Fe]ix Dahn, Bausteine 1., 402. 
A.M. i'^ ^/'f™^'l." Die entstehung des oesterr. deutschtums, L: die anfan-e 
?8?. s^n i-r^^-^r^^r^^^'^ '^-^-m ausgangederKarolingerzeit, Leipzig' 
18 J stian l^b., mish daje v 7. stoletji meja bila sledeča: !von der ouelle 
schli?ss"id nacT ?'"'l^ V T--™geb.rge, das Deferegger und Iseltha ein! 
iiml Snb nr" ?nl 1 ■ ^^^f '^^"'^"^P^t^e, dem alten markstein zwischen Tirol 
und Salzburg. folgte sodann ostwiirts biegend der schneebedeckten Tauern- 



G* 



84 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 



kette bis in die gegend der Miirque]le, also bis dabin, \vo die steirisch- 
kilrntnerischen Alpen von den Radstiidtei- 'J'anern sich tveiuien. Letztere bil- 
deten nun weiter die scheide zwischen Deutschen iind Slaven. NordwaTts 
aber liings des Lungaues fiel sie im wesentlichen zusammen mit der heutigen 
landesgrenze zwisclien Stciermark, Salzburg und Ober(")sterreich, welclie die 
Einis kurz unterhalb ihres ursprunges sclincidet, daiin iiber die eis- und 
felswuste des Dachstein und die weissgrauen kalkscliroffen des Todten Ge- 
birges nordostw;irts lauft iind so das GSebiet von Aussee mit umfasst. Von 
da wird etvva eine ziemlich genau nordw;irts laufende linie, \velche das gebiet 
der Steyer und Krems ostwiirts luszt und bei Wels die Trauii erreicht, die 
compakteren ansiedhmgen der Deutschen und Slovenen gescliieden haben. 
Dann folgte die grenze dem laufe der Traun, stieg von deren mimdung die 
Donau aufwarts bis zur Rotel, welche am westlichon eingang der Linzer enge 
in den hauptstrora fallt und gieng endlich iil^er in die sprachgrenze zwischen 
den bolimischen Czechen und den Baiern.'' 

'') Miklošič: Altslov. formenlehre in paradignaen, einleitung III.: „ich 
bin niimlich der ansicht, dasz der slovenische volksstam niclit nur auf dem 
rechten, sondern aucli auf dem linken ufer der Donau wolinte, freilich ohne 
iiber den umfang seiner wolinsitze im norden der Donau auch nur eine ver- 
muthung aussprechen zu konnen." 

*") E. Diimmler : iiber die siidostliehen marken des frankischen reiches 
v Archiv f. kunde oesterr. gesehiclitsquellen X. — 

*') Temelj in podstava vsem takim preiskavam sta Miklošičevi raz- 
pravi: Die slavischen ortsnamen aus personennamen v spisih dunajske aka- 
demije Denkschriften 14, pag. 1- — 74 in: Die slavischen ortsnamen aus appel- 
lativen. I, II. Denkschr. 21, 75 — 106. Te je izvrstno porabil Kiimmel v že 
imenovanem delu, a o Kronesovi razpravi: Zur gpschichte der iiltesten, ins- 
besondere deutschen ansiedlung des steierm. oberlandes, v 27. zvezku Mit- 
theilungen d. hist. vereines f. Steiermark, pag. 1 — 78, ne more se to povsem 
trditi. Jaz hodim za Kammelom, 1. c. pag. 180 in sled. 

12) Omenja se neki na Furlanskem še v 14. stoletji. Rutar v Ljiib. 
Zvonu II., 55. 

'^) Zato igrajo pravniki tudi v vsakem času najvažnejšo ulogo. Ce 
tudi ničesar ne razumejo, vender vse življenje k njim priteka. Še le pravnik 
more zavoljo organične narave svoje znanosti vse razmere omejiti, on vse 
pojmove formulii*a. 

1^) Kotljarevskij : Drevnosti juridičeskago byta baltijskih Slavjan, Praga 
1874, stran 4 : „Pravo je ravno tako historijski spomenik, kakor vsako drugo 
pojavljenje narodovega življenja in izobraženja, kakor jezik, religija, poezija, 
literatura, nravi in običaji. Zavoljo tega se morajo pojavi pravnega življenja 
obravnavati kot občne naloge kulturne zgodovine. „Macieiowski : 81av. reehts- 
geschichte, aus dem polnischen v. Burs u. Na\vrocki, Stuttgart 1835, I, 71, 
„ . . . . lasst uns niclit zweifeln, dass das recht eines jeden volkes seinen cha- 
rakter am besten darstellt, und sogar einen sehr anziehenden theil seiner 
geschiehte enthalt." 

'5) K večjemu bi se tako lahko imenovala legenda o ss. Cirilu in Me- 
todu, ki ima tiidi nekoliko za pravno zgodovino pomenljivih podatkov. 

1®) Beitriige zur losung der preisfrage etc, Wien 1819; I, 187 navaja 
Hormayr več primerov, v katerili se priče tako ločijo. 

") Miklošič : die slavischen elemente im Magyarischen, v Denkschft. 
21, 1—74. Hanel, op. cit. § 7. — i«) Miklošič, 1. c. pag. 5. 

1^) Po Miklošiči hočem podati nekoliko primerov : prauda, tokraa, 
tiokiomi9, zalog: zalogii, megye: mezda, granicz: granica, zseller: željar, rab: 
robii, koleda, kamat : kamata, zsabad : svoboda, csaszar: cesarb, kiraly: kralj, 
udvarnok: dvorbnik^, kaloda: klada, tomlocz: tbmiauica. Po pravici trdi Krek 
(op. cit. pag. 167) da je za Madjare ,,der contact mit den paimonischen Slo- 
venen wahrhaft segenbringend geweson. " 

20) Hanel 1. c. 57. 



J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 85 

"') Tako n. pr. v slovarji madjarske akademije, katerega malo da ne 
smešno obravnavanje tega prašanja je dobro ocenil Jagič v Radn. knj. 17, 
205—207. 

--) de administrat. imp. 8, 38. Primeri : Jireček Ilerm. : das recht in 
Bohmen und Miihren, I, 41 ; Krek : Einleitnng in die slavische literatur- 
geschichte, 203 in sled. 

23) Miklošič; Lexicon palaeoslovenico graeco lat. Vindob. 1862 — 5, s. 
v. zakon. 

-*) Vukov rječnik s. v. zakon. 

-^) To je že spoznal Valvasor, ki pravi: ^Gebraucli ist der bauern ge- 
setzgeber''. (Ehre, VI. 334.) 

2s) Primerjaj: Jliering, kampf ums recbt, Wien bei Manz. 

2') Mickie\vicz: Vorlesungen iiber slavische literatur und zustiinde, 
Leipzig 1849, III, 268. 

28) Miklošič: Lexicon, s. v. pravbda = 'Ay\Wv.y.^ veritas sup. o'>.a:ov, 
oLKr.oTJvr;, iustitia ostrom. 

2®) Zanimivo je, da so prve slovenske besede, katere so se tiskale, 
poziv „woge gmaine^, da brani „ staro pravdo". Glej letopis Matice Slovenske 
1. 1877, 200 — 201. Najstarejši slovanski zakonik pa je „Pravbda ruskaja'*, 
pisana med 1. 1016. in 1020. 

3**) V starem rokopisu iz 13. stoletja: Ritus explorandae veritatis seii 
iudicium ferri candentis etc. nahajamo mesto „eos discutiens ad praudam 
per pristaldum." Historik Bel, ki je izdal rokopis, meni, da je iudicium ad 
praudam neko privatno sodišče, v katerem se sodi ^simpliciter sine uUo iu- 
diciario ordine et sine testibus ad šolam actoris reique fidem interpositam." 
Drugi zopet mislijo, da to znači „ius sive iudicium ferri candentis." Glej 
Miklošič : Slav. elemente, pag. 49. 

2') Pomenljive so besede Valvasorjeve (Ehre, VI.. 293) „Ertappt man 
aber Einen, so wirfft man ihn ins Gefjingniss ; er sey gleich weltlich oder geist- 
Uch als ein Pope, oder Coluger. Wie es dann weiter nicht, als billig, 
dass wann Jemand bey der Verwirckung selber seine Person 
nicht ansieht, dieselbe auch bey der Bestraffung nicht ange- 
sehen vverde". To je slovenski nazor. 

32) Krek, Einleitung, pag. 89. 

33) Meichelbeck I, Urkundenbuch, 278, Nr. 548 pravi to o neki Slo- 
venki Baaz. Isto dokazuje Hormayr v "Wiener jahrbiicher der literat., Band 
39, pag. 37 iz neke listine od leta 1 136 „Quaedam mulier Gothelindis no- 
mine, cum esset libera, sicuti Sclavi solent esse . . ."' — Primerjati se da, 
kar Sachsenspiegel (III, 73 53) o polabskih Slovanih piše: ,,Man sagt, dasz 
alle Wendinen vri sin". — • 

3*) Maurikios (Strateg. XI. 5.) „Ta ^^•n^ -rtov Sy.Xapwv /m ^\v-wv saj-J- 
•fl-spa ariciaa'^; oojAou-fl-a'. r, ap/ri^jiH'. -^-.D-vAEva". O gorotanskih Slovencih piše 
Schwal)enspiegel (ed. Wackernagel, Zilrich 1840, pag. 339) ,,Sie sechen ouch 
enkain adel noch gewalt an, wan biderbkaitt vnd warhaitt.-' 

35) Jagič: Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskega. Zagreb 
1867; I, 34. Iz znane pravljice o pojedini, katero je priredil lugo, ne mo- 
remo za sužnje med Slovenci ničesar sklepati, ker je vsa epizoda nehistorična. 
Carmthia 1855, str. 83. 

3^) Linhart: Versuch einer geschichte von Krain, Laibach 1791; II, 
232 ,,die Slaven hatten einst keinen sinn fiir die leibeigenschaft. Die getrenn- 
ten stiimrne lernten aber diesen zustand kennen und benannten ihn auf ver- 
schiedene \veise," Temu dodaje v opomnji „k) . . . die Krainer hatten keinen 
namen, um den zustand der leibeigenschaft zu bestimmen, denn rojenak ist 
nach dem deutschen erbhold gebildet worden." — 

3^) Pri Kreku. Einleitung, pag. 89, op. 1. 

3!*) Maurikios Strateg, pri Kreku 1. c. 



Sfi J. Babiiik: Sledovi slovenskega prava. 

'") Legende vom lieil. Cyrillus, Denksehriften dei- wiener akademie, 
phil. liist. cl. XIX. pag. 22G „ . . . „HI> TL"IHIO IlJitHLHnKr, nCIlPOUIb O, CbTI) 

ori)ii>ci'n HXL." — 

") Pravni običaji kod Slovena v Književniku Ilf, 168 [Zagreb, 1866]. 
Primerjaj Krek, Einleitung, pag. 47 in 89. 

*') Tudi germanski knezi so imeli po več žen. Tacitus o tem piše 
[Germania, c. 17] „Qui non libidine, sed ob nobilitatem pluribus nuptiis am- 
biuntur. " 

*2) Wattenbach : Beitriige zur geschiohte der christlichen kirche in Boh- 
men und Maliren, pag. 40. Zanimiva bi bila preiskava, kako je ravno v teh 
odnošajih fini in občutljivi čut Slovanov, ki so zdiliovali pod turškim jarmom, 
pospeševal razvitek narodnega prava Glede takih nežnih stvarij Slovani 
namreč niso mogli hoditi pred turške sodnije. ki so imele o tem po polnem 
druge nazore, ampak morali so se posluževati svojih zadružnih sodov, ki so 
se po tem ne samo ohranili, nego tudi tem bolje razvijali. Mnogo podatkov 
za to v Bogišiči: Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena, Zagreb, 1874. 
■*3) Chabert: Bruchstiick einer staats- und refhtsgescliichte der deutsch- 
oesterreichischen liinder, Denksehriften der wiener akad. phil. hist. cl. IK — 
IV, § 64 „an urkundlichen nacluveisungen iiber die giiterverhaltnisse zwischen 
ehegatten in den slavischen landestheilen fehlt es fiir die aeltere zeit fast 
gilnzlich. Eine nicht unwahrsfheinliche voraussetzung ist es aber, dasz die 
anschauungen der Slaven iiber die giitergemeinschaft in der familie zur ent- 
stehung und verbreitung der spjiter vorziiglich in den innerosterreichischen 
landern hervortretenden allgemeinen giitergemeinschaft beigetragen haben." 
MacieioviTski, o. c. IV, 409 „aus den begriffen, v^^elche die Slaven iiber die 
giitergemeinschaft hatten, entstand wahrscheinlich he'\ den Teutschen die giit- 
tergemeinschaft unter den ehegatten, welche in der folge die Bohmen, Miih- 
ren und Schlesier von ihnen annahmen." 

**) Sumner-Maine : De Forganisation juridique de la familie chez les 
Slaves du sud et chez les Rajpoutes. Pariš 1880 (prenatis iz Revue generale 
du droit etc.) pag. 9 — 10. „0r, la reconnaissance de la parente agnatique 
est une excellente preuve que 1' autorite patriarcale existe ou a jadis existe 
dans une communaute . . . la ou nous trouvons encore Tagnation il doit y 
avoir eu presque necessairement pouvoir paternel." — 

*') Bogišič v Književniku III, 427 ; Zborniki, 377—378: Vukov rječnik 
stran 300. 

*^) Herm. Jireček: Das recht in Bohmen und Mahren, I, 48: „aus dem 
umstande, dasz das wort otrok, welches urspriinglich wohl bei allen Slaven, 
wie noch heute bei Russen und Slovenen das Kind bedeutete, bei einigen, 
imd diesz namentlich bei den bohmischen Slaven, die bedeutung s ki a ve 
angenommen hat, musz geschloszen werden, dasz die macht der eltern sich 
bis zum verkaufe der Kinder in die sklaverei (otroctvi) erstreckte." 

*') Sumner-Maine, o. c. pag. 10 primerja to z rimsko emancipacijo. To 
se godi pri vseh narodih na slovesen način. Za Frijulsko podaja zanimljive 
primere Chabert o. c. § 63, op. 2 — 3. 
^^) „In umre li glava rodovine, 
Vse blago se dene v eno vlado, Vladika se z rodovine zbere, . . . ." 

Rokopis kraljedvorski, poslovenil Fr. Levstik, v Celovci 1856, stran 48. 

*^) Jednake misli je izraževal nadškof gnezenski Joanes, ko je rekel: 
„beata plus quam beata fraterna societas, apud quam plus pietatis valet re- 
ligio quam ambitus principandi." [Hist. polonica Vicentii Cadlubconis, pag. 84]. 
Kako bridko toži lastavica v Libušini sodbi o razdvoji med bratoma: 
„Aj, Veltava! kaj kališ si vodo, Izplaknivši zlatopesko glino? 

Kaj kališ si vodo srebropeno? ,.Kak bi si jaz vode ne kalila? 

Al te huda je razrila burja, Ker v razprtji sta rojena brata, 

Suvši točo iz nebes širocih, Brata zavolj dedine očeta" 

Oplaknivši glave gor zelenih, Po Levstikovem prevodu, str. 48. 



J. Babnik : Sledovi slovenskega prava, 87 



30) de bello Gothico, 1. III, cap. 14. 

5') Bogiši(^: Glavnije črte obiteljskoga pisanega prava ii starem Du- 
brovniku. Rad, knjiga V, stran 128. — Turner: Slawisches familienrecht, 
Strassburg 1874, pag. 3. 

52) Herm. Jireček ep. cit. 1, 47. 

53) Festus s. v. extrarium. — Jhering : Geist des romisclien rechtes, I, 
227: „seine ausschlieszung ist eine totale, auch die i-eligion baut ihm keine 
brucke, denn auch sie ist ein institut dieses staates. Es ist ein seltsames 
spiel des zufalles, dasz egens gerade das loos des ex-gens ausdriickt und 
die Romer haben wirklich egens ven gen s abgeleitet, eine ableitung, der 
die deutsche sprache mit melir recht elcnd^ ausland gegeniiberstellen kann. 
Warum ist diese strafe aber se gresz, wie in alter zeit liberhaupt das CKil? 
Der fremde ist rechtles ; wer daher ausgesteszen wird aus der gemeinscbaft 
seiner genoszen. oder wegen verbrecben sich fliichtet, deszen harrt, mochte 
ich sagen, das loos des wildes auf dem felde, das unstatig, ruhelos umlier 
irrt und gejagt w'ird, wo es sich blicken Itiszt. Alles, was ihm tbeuer war, 
laszt der verbannte daheim, seinen herd, seine genoszen, den frieden des rech- 
tes und die gemeinsame vevehrung der gotter und was er mit sich nimmt, 
ist das gefiihl unsiiglichen elends, die aussicht auf ein dem zufall, der ent- 
behrung u. s. w. preis gegebcnes leben, auf knechtschaft oder eine ven der 
willkiir und gnade seiner schutzherren abhangige und durch demiithigungen 
aller art erkaufte freiheit." 

=') To se je ohranilo v poljskem ,,veto". Mickiewicz : Vorlesuugen II, 
57: „wahrend der regierung Johann Kasimirs sprach ein adeliger im kreise 
des reichsrathes jenes schreckliche \vert aus, das seit jeher gefiirchtet war, 
welches die kraft hatte, die berathung zu hemmen und die volksthiimliche 
gewalt in ihrem geleise aufzuhalten : er sprach das veto. Das gesetz, welches 
einer einzigen verneinung so grosze kraft beilegte, ist keine Erfindung der 
Polen gevvesen ; die spur seines besteliens liiszt sich seit den aeltesten zeiten 
bel allen slavischen gemeinden \vahrnehmen; da \varen besitz, nutzung und 
verpflichtungen allen gemeinsam, und jeder genosz gleichsam vellkommene ge- 
walt, durfte gegen die beschliisse anderer sein niepozvvalam [ich will nicM] 
sprechen. Es gab indeszen ein mittel zur ausgleichung ; mit gewalt und 
schljigen vermochte man den sich widersetzenden zu zwingen, mit in den ge- 
sammtwillen zu stimmen. Spater verschwand es in folge einwirkung r5mi- 
seher gesetze bei vielen. Bemerkenswert ist es jedoch, dasz, nachdem der 
reichstag das ausgesprochene veto vernommen, kein einziger auf den gedanken 
fiel, Siciiiski zur zuriicknahme des wortes zu bewegen, im gegentheil alle 
giengen voller triibsinn und grauen auseinander. " 

55) Herm. Jireček op. cit. pag. 45. 

5""') Nikakor se ne sme zamenjati s „condominium'' rimskega in našega 
avstrijskega prava, ki je po polnem drugega značaja. Nemški pravniki niso 
jedini ali eksistuje „gesammteigenthum" ali ne, le ta bi se dal primerjati 
razmeri, v kateri so zadrugarji nasproti nepremičnemu zadružnemu imetku. 

5') Krek : Einleitung, pag. 49. 

5») Ibid. pag. 9.1, opomb. 1. Raz ven tam navedene literature še je 
omenjenja vredno: Sekolovskega zgodovina agrarnih zadrug v severni Rusiji 
[Peterburg 1877] in Vasilčikova delo o zemljiščih v Rusiji in drugih evrop- 
skih državah [Peterburg, 1876]. O obeli knjigah se obširna poročila v novinah : 
„Magazin fiir die literatur des auslandes", jahrgang 1877, štev. ;!6, oziroma 51. 

5^) Jhering, Geist I, 179: ,,die gens beruht in ihrem ganzen geiste und 
zuschnitt urspriinglich auf der idee der familienverbindung. Die gens ist eine 
familie mit politischem charakter und zugleich eine politische verbindung 
mit familienartigem charakter.'" ibid. pag. 183 „die gens beruht in der that 
auf dem familienprincip (obwohl es Walter: romische geschichte, §. 14 in 
abrede stellt). Darauf deutet schon die etymologie: gens, genu s vem sanskr. 
d s C h a n geboren werden. " 



88 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 



*"') Sumner-Maine op. cit. pag. (5 „11 est impossible de mettre sovieuse- 
ment en doiite Tidenti+e de la communante domestifjue chez les Slaves du 
Sud avec la gens romaine, le ysvo; helleni(iue, la sept celt,if(iie, et, la pavente 
cliez le Teutons. Elle represente encore la communaiite familiale (joint-fa- 
mily) chez les Hindous, laqaelle ost anssi une institution vivante bien qii' emi- 
nemment fragile." Glede razvoja mira iz zadružnega življenja pravi na strani 21. : 
il ne nous sera guere possible de doutcr que le developpement de la com- 
mnnaute domestique aboutisse a la communaute de village." Glede uzroka, 
zavoljo katerega so Jugoslovani ohranili zadrugo, Rusi pa večinoma prešli 
k mirn, pravi (stran 22), da „nons ne devons guere nons tromper en suppo- 
sant que la proximite on Teloignement de la puissance miisulmane est entre 
pour beancoup dans oes modifications. La puissance musulmane est sans 
doute la canse secrete de la survivance des deux formes de communaute. 
Mais communautes slaves, situees plus pres du qnartier general de la domi- 
nation ottomane, reclamaient une organisation plus forte et plus compacte 
pour proteger leurs biens, leurs institutions et leur foi, alors que les popu- 
lations russes n'avaient a souffrir qu' occasionnellement, et par inter mittence. 
des incursions de leur suzerain tartare. Jusqu' a une epoque relativement 
recente, les communautes domestiques n'avaient surtout a se plaindre que 
des exations illegales de Turcs leurs maitres." 

6') Glej opomnjo 50. 

«■^2) Glej Kres T, 5.32, 570. — Kiimmel op. cit. I, 242. — _ Mnogo po- 
datkov za mansus sclavonicus, liolja sclauanisca, lioba sclauanica itd. v Zahn : 
Steir. Urkundenbncb inZalm: Codex diplomaticus Austriaco frisingensis I— III 
(fontes rerum Austriac. .31, .35, 36). Posebno kaže razloček med slovansko in 
drugo poljsko mero določba iz 1. IIGO. fZahn, fris. III, 17) „Apud Welze 
hushobe triginta una et de Sclauicis tredecim et viginti quatuor novalia " 

"3) Posamezne obitelji, iz katerih se sestavlja zadruga, imajo mnogo- 
krat svoje kočice okoli hiše, v kateri je bival nekdaj skupen praded. Menda 
je to vplivalo, da so Nemci po Notranji Avstriji izraz za človeka, ki nima 
drugega kot svojo kočo, prevzeli od Slovencev. Keuschlerin Keusche sta slo- 
venski besedi, še dan danes pri Čehih kasna. Glej : Steirische und kfirnthnische 
Taidinge, herausg. von Bischoff u. Schonbach, Wien 1881 [Oesterr. weisthumer 
VI.] v slovarji sub voce keuschler. 

^*) Juvavia, Anhang 251, pravi za neko koroško posestvo, da se ima 
tudi v prihodnje dajati „solita decima, quam ante secundum consuetudinem 
sclavorum dederat." Drugega značaja je zopet dača, ki se s svojim sloven- 
skim imenom „p o k 1 o n" omenja v Codex dipl. Aust. fris. : III, 188, 189, 194 
ete. za Gorenjsko. 

<55) op. cit. § 63, opomnja 7. 

^^) Tako n. pr. v neki solnograški listini [Juvavia, Anhg. 96], katere 
slovenska imena je razložil Davorin Trstenjak [o nekterih staroslovenskih 
imenih iz 1. 864, v' „Glasniku'' 1. 1863, stran 210—213] ,,Concessimus . . . in 
Karantana in loco vocato Kurca . . . servos quinque cum v^xoribus et filiis 
. . . . et manentes servos XV [prvi trije so bratje] cum coloniis et uxoribus 
et filiis." Večkrat se v listinah imenuje kak Slovenec s sinovi in zavoljo ve- 
likega števila teh bi slutil, da je to zadruga, ter da listina domačina ime- 
nuje očeta. Tako n. pr. v Codex dipl. Austr. fris. III, 9 „In Ensitala sub 
poitestate Liutulfi haec mancipia sunt: Gotta cum suis filiis VI, Geza cum 
suis filiis V, Diotrat cum filiis II." 

f'') Ehre: VI. btich, 292: „in jedvvedem hause virohnen aufs wenigste 3, 
4 wobl auch 5 verheiratete und also ein haufen kinder beisammen; doch 
aber gleichwohl nur ein einziger hauswirth und eine hauswirthin. Solcher 
hauswirth ist der iiltere mann, wofern er andererseits tauglich dazu: die 
hauswirthin aber ist des jiingsten verheirateten bvudern oder vetterns weib. 
Diesen beiden miiszen alle die andern gehorsaraen, und die andere hausar- 
beit verrichten. " 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 89 



'''*) Ibid. VI., 323: -Hier erbet nur die tochter die inutter\ 

'^') Žena, ne more di-ugega zahtevati , kakor primerno doto, kar ne 
smemo nazivati krivico, kajti potem bi sodili nekdanje ocbiošaje po sedanjem 
merilu (Bogišič, Rad V, 135, \ to zahteva obstanek zadruge. V doto se dajajo 
obilno le premičnine, katere potem po materi zopet dobivajo hčere. Sumner- 
Maine op. cit. pag. 17, _Dans quelques communautes domestiques cette pro- 
priete distincte, jointe a Tapport matrimonial, se transmet exc.lusivement, 
comme le stridhan hindou, aax heritiers feminins en vertu d" un ordre de 
succession particulier". 

'•') Glavnije črte itd. Rad, V, stran 129. 

"') Montagsidatt ad num. 147 graške Tagespost, 1867. „Die venetia- 
nischen Slovenen leben in ihreii hiiusern nach patriarchalischer sitte, ungefahr 
Avie in der Militiirgrenze gibt es hier in einem hause 3 — 4 familien. Derje- 
jenige sohn, dem der sterbende vater den segen gegeben hat, fiihrt die ganze 
\virtschaft und disciplin, kauft und verkauft. nimmt geld ein und bestreitet 
die ausgaben. die anderen miiszen arbeiten, thun, \vas ihnen der hausherr 
befiehlt. Sie durfen sich nicht gegen ihn auflehnen. wenn er nicht zum 
schaden des hauses wirtschaftet. '^ Da li se sme poročilo, ki ga nahajamo v 
„Ueber land u. meer" (1881, 411) „hier (v Ziljski dolini) ist noch eclit pa- 
triarchalisches wesen zu hause: die alteste frau steht der arbeit der frauen 
vor, der jiingste mann ordnet die der manner'' kot ostanek zadruge tolma- 
čiti, to preiskati moram tamošnjih razmer poznovalcem prepustiti. Kakor 
sem omenil, pa bi jaz tolmačil gorenjski pregovor, da ,, očetu krasti ni greh 
(otrokom), ker to je itak naše." — 

'•-)' Op. cit. § 63 op. 7. 

") Koch-Sternfeld, Salzburg und Berchtesgarden, I, 126 : ,,in \Vindisch- 
matrei bestehen die sogenannten gemeinhausei-eien, wo niimlich alle sohne an 
das vfiterliche ei*bgut kommen, die tčichter aber als nicht besitzfahig vom 
gute gegen eine kleine abfertigung ausgeschloszen werden." 

'*) Gajeva Danica, 1. 1845. stran 130 : ..radinost i gospodarnost [Hrvatov] 
na Niže Avstrijskem ima temelj u patriarhalnom životu. Otac pusti sina 
zarano da se oženi ; nu gospodarstvo mu ne predaje, nego živi s njim u za- 
drugi. Tako dakle netreba roditeljem u starosti živiti od detinske milostinje 
kao što to drugod biva". — 

''") Glej oseško ,,Drau" v avgustu 1. 1880, feuilleton. — 

''■) Valvasor: Ehre VI, 314 pripoveduje, kako se posest pridobi [v Vi- 
pavi] ,,welches vieh sie bei den hornern erfasst und einem ihrer vervvandten 
iibergibt, dasz es derselbe dreimal im kreise herumfiihre und also an statt 
ihrer das sttlck viehes in besitz nehme". Za occupatio imamo ibid. 
VI, 330 vzgled: ,,ihr wisset ja, dasz das wild dessen sey, der es auftreibt und 
anfiingt zu jagen ; obschon liienach ein anderer dasselbe fiingt." 

'') Da so imeli Slovenci obvezno pravo, dokazuje to, da so se še v 
madjarskili besedah tokma, zalog, komat itd. staroslovenske besede za pac- 
tum : tbki)m-o itd ohranile. Glej opomnjo 19. Za kazneno pravo imamo tudi 
le nekoliko besed. Vender se ne strinjam z Radicsem, ki v Letopisu [1877] 
stran 292. meni, ka je tranča malo da ne jedini ostanek narodnega prava v 
Slovencih. 

'*) .,Taj čovek ima mnogo župe u kuči" pravijo še dan danes Dalraa- 
tinci. Prim. Herm. Jireček op. cit. pag. 30. Jagič : Historija književnosti, 
stran 16. 

'^) ,,!^c<j-avc/:, zupanus, jupanus. urspriinglich das haupt der župa, das 
ist des stammes itnd des von ihm bewohnten gebietes*. Miklošič: Slavische 
elemente 1. c. pag. 63. 

^°j Urkundenbuch des Benedict. Kremsraiinster. von P. f. Hagn, Wien 1852. 
Za Hrvate pravi Brašnič: Župe u hrvatskoj državi za narodne dinastije [v Radu 
25, 31], da „u početku bijaše po svoj prilici samo 12 župa; car Konstantin 
pominje još u prvoj polovici 10. stolj. u Hrvatskoj 11 župa, a kano 12ti kotar 
banovinu, kojom je upravljao ban. Poslie, kada se rodovi umnožiše, poveča 



90 J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 



se i bi'OJ župa". ,,c;'c[j.čp'!(Ji^rj oOv fj 7'')pa aoTfov zle ^ccj-av'!a; la" Konst. Porphy- 
rogeneta de administrat. imp. c. 30. 

^') ,, Glavna mu je dužnost o tom nastojati, da se ])o pvavdi i pi-avici 
sodi." Brašnic 1. c. pag. 40. 

*^) Gesammturbar des bisthums Freising fiir die ostevreichischen liinder 
[1291—1318] v Zahn : Codex dipl. Austr. fris. III, 1(18— 590. V tem je za živ- 
ljenje osobito gorenjskih Slovencev toliko zanimivega podano, da je vredno 
posebne preiskave. Tnkaj naj le nekoliko glede župana omenjam. Natanko 
je določeno, kaj je moral župan pripraviti za škofov, oziroma njegovega na- 
mestnika prihod, ko je prišel posestva nadzorovat. Kar župan pripravi za 
škofa, to mu morajo zopet podložniki vrniti, toda za svoj trud ima tudi od 
škofa ,,unam hobam ratione sui officii". Župan pa dobiva tudi razven tega 
od podložnikov raznih stvarij [Oest. vveisthiimer VI, 540]. kakor tudi hrvaški 
župani, ki so dobivali ,,na užitak neki dio nenasliednoga narodnoga imanja, 
dio, po popu dukljanskom tre6inu daca [tributum] one župe, kojom upravlja; 
dio carina i pristojba [vectigal], te zakonom propisane godišnje darove [do- 
naria saecularia]" [Brašnic 1. c. 40]. Vkljub temu, da je imel župan skrbeti 
za gosposko, zdi se meni vender krivo, ako ga Tomaschek [Oesterr. vveisthiimer 
L, die salzburgischen Taidinge, v slovarju s. v. suppan] imenuje ,,erzbisch6f- 
licher verwalter auf dem gute [Leibnitz]". 

*3) Versuch einer geschichte von Krain; II, 228. Vsakako zanimivo 
pa je tam citirano mesto iz Popoviča : Untersuchungen vom meere [II. teil 
LXXn] o županih po Spodnjem Štajerskem. ,,Wenn ein solcher befehlshaber 
oder windischer dorfschnlzc seine untergebenen zur entrichtung des zehenden, 
zur jagd, oder anderen frohndiensten zusammenberufen soli, so begibt er sicli 
auf eine hohe, wenn seine wohnung nicht schon auf einem erhabenen orte 
steht, und bliist auf einem groszen horne gewisze tone berab. Auf dieses ge- 
gebene zeichen versammelt sich die gemeinde, oder dasjenige wird vollštreckt, 
was der župan durch sein blasen angedeutet hat." 

**) Tako n. pr. v ki'aji Goss [Costizza] pri Ljubnem še v 15. stoletji 
nahajamo župana. Oesterr. vveisthiimer VI, 309. 

^') Za Maribor imamo [ibid pag. 401] določbo .,der richter soli durch 
die suppleut, so er die ruegatt besitzen will den umbsassigen pauern auch 
darzue verkunden lassen." 

^^) Der nach beschechener ansag des richters nicht ins dorfrecht oder 
suppanhaus erscheunt oder in seiner abwesenheit nicht das weib kombt oder 
einen knecht schickt muess umb 15 kr. gestraffet werden", Priebing pri Mu- 
recku 1. 1736. Ibid pag. 395. 

^') Gamlitz pri Erenhausenu, iz 1. 1584, ibid. pag. 378. 

8*) Goss pri Ljubnu, 15. stoletje, ibid. pag. 309. 

89) Lipnica, 1. 1435 (Oest. weisth. I. 333) „Item ist ain diep auf dem 
guet oder klimbt er dar, den sol der supan oder der schaffer vahen ob er 
mag, und sol in dem landrichter antwurten als er mit giirtel umbfangen ist". 
Glej tudi Oest. w. VI, pag. 433—434. 

^°) Miklošič: Slav. elemente im Magy. 1. c. pag. 63. „ispan sive (pii in 
districtu seu comitatu iurisdictionem exercet. comes seu iudex parochialis 
dicitur." Ritus explorandae veritatis etc. 270, nota. 

^') Miklošič: Lexicon s. v. župani). 

^'^) Bogišič: Zbornik I, 35. „Domačina izbiraju članovi zadruge; ako 
li ga nema, naznačuje pregjašnjik, jer ako su zadovoljni bili š njim. to mu 
drage volje i to pravo prepuste, da si zamjenika ili nasljednika imenuje, 
ter se obično tacite pripozna domačinom onaj koji pristane na ono kako je 
predšastvenik naznačio. Ali može se nasljediti i tako : da sin, valjan, spo- 
soban i pošten, može oca naslijediti. ili brat pregjašnjega domačina ili ko 
drugi od onih koji so mu najbliži. iz zabvalnosti prema pregjašnjemu. Ima 
takogjer slučajeva, da kojigod iz zadrugara sam prisvoji sebi tim domačin- 
stvo, što pokaže da je sposoban i vrijedan, tako da ga i izvan kuče kao 
primjer dobrote, poštenja, valjanstva pokazuju, te kao što ga slušaju i po- 



J. Babiiik: Sledovi slovenskega prava. 01 



štuju u seln tako ga počim Stovati i slušati i ukučani. Jer jer običaj u na- 
roda našega, da on nemože po svojoj neiskvarenoj čudi ni svoga prava ongje 
braniti (ili na njem jašiti). samo zato što je pravo, ako mu se baš krivo 
čini.^ — Sravni Sumner-Maine op. cit. pag. 12—13. — V Pekrah [Pickern 
pri Mariboru] imeli so od 1. 1734. na dalje poseben način, po katerem se je 
župan določil, moral je to biti zaporedoma vsak posestnik. Določile so namreč 
gosposke, kojih podložniki so tam živeli [Maril)orski grof, samostan jezuitov 
v Celovei in benediktincev v sv. Pavlu], da: „hinfiiro bis ewigen zeiten kein 
amtman merer wie vormals wegen der so oft entstandenen handl erwahlet, 
die ambtmannsstohl samt den stock, peitel und schriften rings herum gehen 
solite und keiner ausgenohmen aut excludirt werden solite . . . Wann auch 
einer dem die ordnung trifft dieses ambts vor untauglich solite befunden 
werden, so solit er doch nicht ausgescblossen sein, sondern die andeni ihme 
unter die armbe greifen und helfen solltn soliches ambt durch sein jahr zu 
administriren." Oest. weisth. VI, 402. V .Kresu" [I, 673] poroča S. Rutar o na- 
činu županove volitve v Cezsoči na Eolskem. 

*3) Ehre, XI. bucli pag. 40 za Kastvo. ibid, pag. 376 za Pazin. 

»*) Ehre, IX. buch pag. 95. 

*^) Dimitz : Geschichte Krains, Laibach 1874, I. 178 govori o narodnih 
sodih županov ter navaja svoj spis ,.das landschrannengericht in Laibach", 
Laibach 1866, v katerem je menda več o tej stvari priobčenega; meni, žal. ni 
bilo mogoče tega spisa dobiti. 

^®) Jagič: Historija književnosti, I, 24. — Krek, Einleitung pag. 133. 

^') Patriotische phantasien, Berlin 1778, H. teil 144. ,.Dasz unsere vor- 
fahren kluge kopfe gewesen, beweist allein der kerbstock. Keine erfindung 
ist simpler und groszer wie diese. Die Italiener mogen sich mit ihrer kunst 
buch zu halten, noch so grosz diinken : so geht sie doch immer dahin, 
dasz einer den anderen zum schuldner schreiben kann; dasz der mann, der 
borgt, von seiner gliiubiger redlichkeit oder willkur abhangt, anstatt, dasz 
wie beim kerbstock schuldner und gliiubiger gleiche versicherung haben, 
sich bestandig controlliren und einander nicht betriigen konnen." Da Slo- 
venci rovaša niso od Nemcev vzprejeli, je gotovo. Za Poljake pa bi se to 
lahko sklepalo iz besede karbo wnik, ki znači tistega človeka, ki opravila de- 
lavcev itd. na svojem rovaši zaznamenuje (karbowač). 

^*) de adm. imp. c. 29. ,,Principes vero hae gentes non habent, praeter 
zupanos senes quem admodum etiam reliqui Sclauvorum populi." 

88) Bellum Gall. VI, 23. 

1°") Jhering : Geist, I, 247 : das militarische interesse ist das motiv, 
das den staat um einen gedanken bereichert, den wir bis jetzt in ihm noch 
nicht entdeckt haben: den der iiber- und unterordnung. " 

1°') Miklošič: Slav. elemente im Magy. 1. c. pag. 1 — 2 kbnezb, ki.negt) 
je nemška beseda, ter se glasi vgotščini kuniggs, staron. kuning; kralb je 
appellat. iz imena Karola Velikega ; cesarb in carb nastala sta iz zat^ao. Pri- 
meri Krek, Einleitung 90—91. 

102^ Viri za obred so: Johannes Victoriensis : De inthronisatione Mein- 
hardi et consvetudine Karinthianorum pri Boehmerji, fontes rerum germa- 
nic, Stuttgart 1843, I. 318. — Ottocari Horneckii cliron. cap. 201 apud Hier. 
Pez. Scriptores rerum Austriacarum. Ratisbonae 1745. III, 182. — Scluvaben- 
spiegel, ed. "W. ^Vackernagel, Ziirich 1840, landrecht, 418. Von hertzogen von 
karnderu rechten. — Literatura je zelo obširna Najbolje je pisal z juridične 
strani Chabert op. cgt. §. 31, s kultiu-ne strani sploh: Moro, der fiirstenstein 
in Karn])urg und der herzogsstulil am Zollfelde in Kiirnthen v Mittheilungen 
der centralcommission znr erforschung und erhaltung der baudenkmale, 
jahrg. 1862, pag. 274—284: nadalje Krek: Einleitung 231—215. 

^•■'^) Moro, 1, C. 275 .Dieser schon sehr beschjidigte stein hat die form 
des obersten teiles eines saulenschaftes mit dem capitale. Von dem canne- 
lirten schafte ist nur ein unbedeutender teil in die erde versenkt: das aus 



92 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 5 

der erde liervorstehende stiick liat eiue hoUe von 1' 8" und eineii durchmes 
ser von 1' 10". Die obevflache des capitals hat einen durclimesser von 2' 10"," — : 

*'^*) Tistega si izvolijo, „der siu der \vaegst, der best iind der witzigest 
diiichtt" , pravi Sch\vabenspiegel. V poznejših časili navadno jeden iz rodbine 
Hercegov. 

'"^) ^Derselb sol ain pain / Auf daz ander legen / Wiiidischer Red sol er 
phlegen" [Ottokar v. HornekJ, ,,sunt enim et ipsi Carinthiani Sclavi", Aeneas 
Silvius, Europa cap. 20. 

*"'''■) „Er sol sicli pewegen / An seine pain zu legen, / Zwo Hosen von \ 
graben Tuch, / Vnd zwen rot Puntschuech, / Die man mit Riemen swind, / Zu dem 
pain pind: /i)ez selben Tuch sol er ain Rokch legen an, / Der vor und hinden ' 
offen sey, / KoUir soli er wesen | - sein] frey, / Mit vir Gern, und nicht mehr, 
/Und daz an der leng ge / Luczel [ — \venig] fur die Knie : / Ze Hull [= Hiille] 
so sol er tragen hie / Ain ainvechten Mantel graben, / Der sol nicht flentschir 
|zipf am kleidej haben: / Im ist auch auf dem Haubt, / Anders nicht erlaubt,/ ■* 
Dann ain gupphater Hut in graber Gestalt / Daran vir Sclieiben sind gemalt, 'a 
/Dieselben Huete chlueg / Nevvleich man dacz [n^ zu, in] Chernden trug) / Die ] 
(Snur sol sein ain End.'' Ottok. Horneckii chron. 1. c. 

"') Knez je peljal vola in konja, a ni ju držal na stola sedeči kmet, ; 
kar sicer Joan. Victoriensis poroča. On sam svojo trditev s tem ometa, da j 
pravi, ka daruje knez omenjeni živali kmetu za to, da se mu ta s stola od- \ 
makne, ter da potem kmet ,,surgens, iumentis predictis šibi attractis. prin- 
cipi locum praebet. " Ottokarjevo poročilo je zavoljo tega verjetneje. Scluva- 
benspiegel, ki sploh nekako čudno opisuje ves obred, trdi, da je knez jahal: 
,vnd setzen in dann vff ain veldpfaertt, vnd fuerend jn denn zuo ainem stain: 
Der litt enzwiischend Glanegg vnd dem spitall ze vnser frow Kilchen ; vnd 
fueren in mitt jerem windischen gesang Dristund vmb den selben stain, vnd 
singend ouch alle, klain vnd gross ..." — 

*''8) Moro 1. C. „\Yas den leichten backenstreich anbelangt, den der si- j 
tzende bauer, als er sich vom stein entfernte, dem lierzog gab, so hatte diese J 
beriihrang bei den Slaven bisweilen die bedeutung einer angelobung oder be- 
statigung, welchen sinn selbe auch hiebei gehabt haben mag." [??] Chabert 1. 
C., opomnja 1 „in dem backenstreich, den der neue herzog erhalt, \vollten 
manche einen anklang an die bairische sitte des ohrenziehens finden, wie es 
scheint, nicht mit grund." Stvar je zavoljo tega opomina vredna, ker je do- 
kaz za veliko starost običaja, kakor sploh več malenkostij obreda to dokazuje. 

*°^) Joannes Victoriensis 1. cit. 

'1") A. Eichhorn: Beitrage zur alteren geschichte und topographie des 
herzogthums Karnthen, I— II, Klagenfurt 1817—9; I, 117, II, 81 ff. — Ca- 
rinthia 1818 Nr. 3—4. V Carinthia 1819, Juli : Mitterdorfer „ob Ingo wirk- 
lich dieser Inildigung stifter war?" — V letniku, ki je bil meni na razpola- - 
ganje, ni te štev., ne vem torej, kako podpira svoje mnenje; v Wiener jahr- 
blicher der literatur, 25, 204 ga neki anonjmus jako graja. 

"') Chabert 1. c. § ."Ji, opomnja 5. 

"-) Zgodovina slovenskega naroda, v Ljubljani 1866, stran 47 „gotovo 
pa je, da se je tako voljenjc ali za pravo potrjenje kneza še le po Valhunu 
najbolj gotovo takrat začelo, ko je Ingo vladanje nastopil. Zakaj to, kar 
kmet na skali praša, besede so zgolj krščanske, in krščanstvo se je še le o 
Valhunu utrdilo." 

"•■>) 1. cit. 

"9 Večinoma so pisatelji Eichhornove misli. Moro 1. cit., Ankershofen 
[-Tangi] : Handbuch der geschichte des herzogth. Karnthen, IV. 438. — Jar- 
nik pa v Hormayrovem: Historisches taschenbuch, 1812, pag. 24 piše ,,der 
ursprung dieser sonderbaren huldigung wurzelt im grauen alterthum." 

'*^) 1. cit. opomnja 3 — 4. 

'1®) Pertz : Monumenta Germaniae hist. SS. XI. pag. 7, 

"') Chabert 1. c. op. 3 „dasz das volk auf die wahl der person ein- 
flusz hatte, scheint aus dem „petentibus" hervorzugeheu". Jednako se izraža 



J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 98 



Einhard: Annales. a. 8"21 „Interea Borna, dux Dalmatiae atque Liburniae, de- 
fuuctus est, et peten te popu I o atque imperatorc consentiente nepos illius, no- 
mine Ladasclavus, successor ei constitutus est." 

"*) Pertz op. cit. pag. 7. 

i's) Palackv, Geschichte von Bohmeii, Prag 1836, pag. 164. — Herm. 
Jireček op. cit. I," 68—69, II, 46—47. 

120^ Vincentii ehrouic. (ad annum 1142) v Dobneri Monum. I, 34. 

»•^») Herm. Jireček 1. cit. — Miklošič: Slav. bibliotliek, Wien 1858, II, 272 
„B7. TO vKe BPo.jm yMPe BopoTHCJiaBi. Kii>a3b, n nocTaBHiua KHasa Ba- 
Heciana na ctojiIi jvli,T,i>HD. " 

132) Tako trdi Krek, Einleitung, pag. 214. 

1-3) Rački: Preoljraz hrvatske kneževine u kraljevimi. Rad, knjiga 17 
stran 89: „Ako smo vlastni doslovno tumačiti ove rieči kralja Stepana II: 
cnm . . . omnipotentis dei pietas me sna clemencia patrum, anum, proau- 
um(|ue solio [in] regio, omnibus Croaciaeet Dalmaciae nobilibus collaudan- 
tibus, exaltaiTerit honore" ; pak ako ove rieči pispodobimo s izrekami čes- 
koga Ijetopisca Kosme o ustoljenjii českoga kneza: „elevatus est in principatns 
solio paterno", prema riečim slov. legende o sv. Vaclavu „i postaviša knjazja 
Vjačeslava na stole dedni" : onda bismo mogli rieči ,,in solio patrum, avum 
proauunicjue exaltare" tumačiti tako, da se je i kod ki-unitbe pridržao onaj sta- 
rodavni obred, pa da je okrunjeni kralj u Hrvatskoj posadjen na ,,djedni stol". 
Iz ovoga starodavnoga obreda slovjenskoga može, koga je volja, i onaj običaj 
izvoditi, po kojem se hrvatski ban ili župan kod ustoljenja digne u vis na 
stolcu." 

''^*] Einhardi Aimales, a. 823 „ . . , populus "VViltzorum filium eius Mi- 
legastum, quia maior natu erat, regem šibi constituit; sed cum is se- 
cundum r i tu ni gentis co mm is sum šibi regnum parum digne ad- 
ministraret, illo abiecto, iuniori fratri regiuni honorem deferunt.'' 

1") Sclivvabenspiegel 1. c. 

'2') Temu sicer ugovarja neki anonymus v 'VViener jahrbiicher der lite- 
ratur 25, 207 ,,\vo kamen iiberhaupt die damaligen Slaven zii gelriutorten 
begriifen eines gesellschaftlichen vertrages, eines eigentlichen, echt abendlan- 
dischen iind germanischen standesunterschiedes und zugleich wieder einer im 
christenthum liegenden, den sonstigen begriffen schniirstracks widerspreclien- 
den gleichheit der rechte?" Ta pisatelj tudi meni [ibid. stran 209] ,,die win- 
dische sprache und die windische tracht maclit im grunde ganz allein das- 
jenige, was an der ganzen huldigung slavisch ist." Chacun a son goiit! — 

''^^) Tako pri Polabih, glej op. 124. 

i-*^) „vnd fuegtt er innen nitt, so muoss jn das Rich ainen andren herren 
vnd hertzougen gen." 

'^^) Kfimmel op. cit. pag. 145 ,,fllr die Slovenen war das culturcentrum 
des mittleren Draugebietes stets die prachtvolle landschaft, welohe vom Wor- 
thersee bis nach Volkermarkt liings des stromes sicli erstreckt, im suden von 
der Sattnic begrenzt, im norden von dem dem hochgebirge vorgelagerten 
hiigellande mit seinen malerischen bergkogehi umsehloszen wird und durch- 
floszen ist von der Gurk und der Glan." — '^'*) Glej opomnjo 110. 

'3') Poprej nasprotno, k čemur nas mora pripraviti tudi mnenje Momm- 
senovo, ki je po Tagesposti [5. avg. 1867.1.] omenjeni napis spoznal za rimskega. 

'3'^) Kopitar: klcinere schriften edid. Miklošič, 1.371. ,,Friedrich's sohn, 
der erzdeutsche kaiser Maxirailian „der Weiss Kunig," lernet auch windisch 
und beheimisch von einem banern''. — 

"3) Kako so Korošci skrbno svoje pravice čuvali, kaže nam tudi 
pismo Megisera deželnemu tajniku Samitzu [1. 1610], katero je priobčil P. pl. 
Radics v Letop. Matice za leto 1877, stran 288. 

'3*) Obširno o tem poroča Moro 1. cit. 

'3'') Ottokar 1. c. cap. 202 Schwabenspiegel : ,.vnd wenn der selb vor- 
genant hertzoug gen hoff kumptt zuo dem Roemischen kayser ald zuo dem 
Roemi schen kiing, so sol er in den selben klajdern fhr jn komen." 



94 J. Babnik: Sledovi slovenskega prava. 

'="■•) Ottokav 1. C. ,,Dez Reichs Gunst und Huld / Hat er darczu wol, /Daz 
er dem nicht ai)twurt,en sol / Wann in Windischer Sprach." 

13') Scluvaljerispiegel 1. cit. ,,vud der \vindisch man, der jn also an- 
spriclitt, mit windisc,her zungen so sol er spreclien, Er sig ricli oder arm, 
ob er es tuon \vil : Das stautt zuo jm, dev da clegtt : „lcli eiuvaiss, guott herr, , 
wie du es maiiist, das du mir nitt dar vmb uffrichtung tuost."' Dar uff mag ' 
der hertzoug anttwurten, ob er wi], ,,ich enwaiss, guott friund, was du mainst: 
ich verstaun dirier spracli nitt." vnd da mitt hett er inn dann gantz vffge- ; 
riclitt, vnd ist von jm ledig mit allem Rechten." — 

'3») Jiiering, Geist I, 17U „dio iiuszere rechtliche organisation der fa- 
milie steht im umgekehrten verhriltnisze zur reife der staatsentwicklung, je 
unvollkommencr letztere, desto ausgebildeter jene und umgekelirt. Solange 
die familie noch das surogat des staates ist, bedarf sie einer festeren organi- I 
sation. als \vo die vollstandige entwicklung der staatsformen und der staats- ■ 
gewalt sie dieser tunction iiberheben. Ein staat im kleinen, liat sie aucli die ' 
verfaszung desselben notig ; die verwandschaftsbande konnen nicht der freien 
liebe viberlaszen werden, sie sind politische bande." Primeri tudi Turner: 
Slaw. familienrecht, § 6. „entstehung und scliicksal s]awischer staaten." 

"'■•) Juvavia 110. — Kiimmel op. cit. I, 184, zastopa tudi mnenje, da 
je marca Winidorum s svojim dux Carrucus [Fredegar VI, 72] Gorotansko. 
Potem bi imeli dokaz za neodvislost in precejšnjo moč te dežele v tem, da 
je omenjeni dux z Bavarskega begajoče ostanke tistih 9000 Bolgarov, katei-e 
so Nemci gostoljubno vzprejeli, da bi jih vse v jodni noči umorili, v svojo 
deželo vzprejcl, s čimer se je torej Dagobertu protivil. — Vita Rossweid. (A. 
S. S. Mart. III, 704] pravi o nekem gorotanskem kralji, h kateremu je sv. 
Rupert prišel. — »"*) Pertz Monumenta SS. XI pag. 7. 

"') Biidinger, Oest. gesch. I, 114. Bavarski knezi niso ustanavljali 
samostanov le ,,propter incredulam generationem Sclauanorum ad tramitem 
ueritatis deducendam," [v ustanovnem pismu za Innichen, fontes rer. austriac. 
31, '6 — 4j ampak tudi, ako ne v prvi vrsti, zavoljo tega, da svojo moč raz- 
širijo. — "2) Biidinger op. cit. I, 159 ff. 

'*^) Conversio 1. cit. imenuje slovenske kneze, ki so v tem času vla- 
dali : Priwizlauga, Cemicas, Ztoimar, Etgar, ter pravi „post istos vero duces 
Bagoarii coeperunt praedictam terram dato regum habere in comitatum, no- 
mine Helravinus Albgarius et Tabo." 

'**) Tako nahajamo že v listini 21/111 1. 816 omenjenega ,,quidam comes 
de Sclauis nomine Čhezul" [fontes r, a. 31, 19]. — Krones 1. cit. pag. 53 
„ neben deutschen hochadeligen herren und frauen werden auch slavische gii- 
terbesitzer freier und edler abkunft genannt, so z. b. um 1148 die edle frau 
Dobronega, um 1188 Tridizlau mit seiner gattin Slava, der stifter der kirche 
zu liiesing, 1190 Mogoy von Gestnich [Gosting] und andere. Ob gaugraf Tur- 
degowo im 10. jhdt. dem slavischen adel zugerechnet werden solle, ist eher 
zu bejahen als zu verneinen, da die andere urkundliche namensform Durgo- 
wes noch mehr dafiir spridit." Mnogo primerov za slovenske plemiče navaja 
tudi Dav. Trstenjak v ,, Kresu" I, 192 — 3, nadalje glej Chabert 1. c. § 55, 
Kiimmel o. c. I, 143. 

^'^) Diimmler, Siidostl. marken S. A. pag. 42 ,,den glaubensboten, welche 
aus Salzburg nach Karnthen kamen, muszte dann das volk, ebenso wie es 
bei den koniglichen sendboten gescliah, eine steuer zur bestreitung ihrer be- 
diirfnisze auf der reise aufbringen, welche im jahre 864 durch eine schenkung 
von liegenden giitern ersetzt wurde." 

'"^) Chabert 1. cit. § 75 ,,das land, das durch die Slaven bebaut wurde, 
hatten die franken theils den feinden abgerungen, theils vor feindlichen ein- 
fallen sicher gestellt; es lag daher nahe, dasz letztere sich als eroberer be- 
trachteten und bedeutende landstrecken iiir sich in besitz nahmen. Eine be- 
sonders ungiinstige veranderung scheint in der lage der slavischen bauleute 
zu jener zeit vorgegangen zu sein, in der ilire groszen, von der leitung der 
offentlichen angelegenheiten verdriingt , friinkischen gewalthabern weicheu 



J. Babnik : Sledovi slovenskega prava. 95 

muszten. Ven dieser zeit an fehlte es den andern klassen an einem halt- 
punkte zur behaiiptuiig einer giuistigereii stellung. Eine einziehung des gvund- 
besitzes vieler scheint um diese zeit platzgegriffen zu haben." 
'•") Krempl, Dogodivšine Staj. zemlje, stran 107. 

"*) Po Diimmlerji [siidostl. marken 20] je to dobro podal Biidinger 
[op cit. 1, 161] ; ,,es wiederholt sich bei ihnen die gew6hnliclie stufenfolge der 
unterdriickung schwaeherer volker: von einem abhangigen turstenthum zur 
reunion mit dem hauptreiche, von dem bodenzinse zum nieszbrauch der gliter, 
vom duldenden gehorsam zur sklaverei ; schon im jahre 828 tindet sich in 
einer urkunde kaiser Ludwig des frommen fiir Krfcmsmiinster der name der 
Slaven zur bezeichnung der leibeigenschaft gebraucht [territorium quodusque 
modo servi vel Sclavi ejusdem monasterii ad censum tenuerunt, Urkunden- 
bucli des landes ob der Enns II, 11]". Primerjaj Ljub. Zvon II. 33 in 32. 
— Palacky v svoji zgodovini Ceske, ko govori o Slavus — sclavus, navaja : 
Schnitzler, La Russie etc. Pariš 1835, pag. 13 ,,I1 faut renoncer a cette opi- 
nion vulgaire, que les mots de Slaves et Esclaves sont synonymes : tout au 
contraire, la race slavonne est une race libre, long-temps indocile a porter le 
joug et primitivement democratique. Cest par son melange avec d' autres 
races. . . . que la servitude s'introduisit par mi eux et que le peuple, courbe 
sous r autorite des boiars, perdit peu ;i peu cette fierte sauvage qu' il tenait 
de la nature, et cet esprit d'egalite qui en derivait.^ — ,*®, Primere glej pri 
Chabertu 1. cit. § 75 op. 3. — '^'') Beitnige zur losung der preisfrage, I, 188. 

'^') Menda se sme tukaj omenjati, kar pravi Conversio o gorotanskem 
knezu Ingu [vladal okoli 1. 790] ,,cui tam oboediens fuit omnis populus, ut 
si cuique vel carta sine litteris ab illo directa fuit, nuUus ausus est suum 
neglegere praeceptum." Bogišič v svojem bibliografskem načrtu: Pisani za- 
koni na slovenskem jugu, I, Zagreb 1872 ni imel prilike navajati slovenskih 
zakonov, zato pravi na strani 4: ,A gdje su političke individualnosti u zem- 
ljama Slovenacil? pitati če možda čitalac. One bjehu isključene iz ovoga 
prvoga otsjeka. da i ne navodimo druge uzroke, več za to što držimo, ^ da 
svi do sada poznati zakoni koji istekoše iz najviše zakonodavne vlasti u Sta- 
jerskoj, Koruškoj, Kranjskoj i Gorici, i po svojstvima i po porijeklu njihovu, 
pristaju najbolje u ozračeni u predgovoru četvrti otsjek ovoga spisa" [ta se 
bode namreč bavil „zakonima namijenjenim pojedinim zemljama i predjelima 
od inorocbiega zakonodavca"]. — '^^) Glej Kiimmel op. cit. I, 223. 

*^*j Libušina sodba v kraljedvorskem rokopisu, po Levstikovem pre- 
vodu, stran^ 51. 

*^*) Žal, da v tem nismo tako srečni, kakor n. pr. celo Slovani, ki so 
stokali pod turškim jarmom ,,gdje, kako je poznato, izučenili pravnika i su- 
daca nema ni za lijek, ljudi se cesto tuže na zlu volju ili podmitljivost ka- 
dijina suda, ali o neznanja sudčevu pravnih narodnih pojmova, ustanova i 
običaja, pa po tomu o kakvoj nehotičnoj primjeni ili aplikaciji neprimjerenih 
pravila k pojedinim slučajevima, o tome se tužbe, u koliko je meni poznato, 
do sada nijesu slušale." Bogišič, Zbornik I, pristup X. 

1°^) Začetek je storjen s prašanji, katere je po Bogišičevem ,,naputku" 
objavil ,,Slov. Pravnik" v juniji 1882. 1. Akoravno bi bil želel, da se ta pra- 
šanja bolje urede — po Bogišičevem zborniku je to zdaj že lahko — vender 
se je tudi od njih — ako se le najdejo mnogi nabiratelji — nadejati lepih 
rezultatov. Ugovor, da ga med narodom ni več starega narodnega prava, ne 
sme nas strašiti ; da je brez podlage, o tem se lahko prepriča vsakdo, ki 
pazljivo opazuje. Bogišič piše v Zborniku [pristup XV, op. 2] „ja sam pred 
nekoliko godina, provedši neko vi-ijeme u Avstriji nad Emsom, gdje su svi- 
kolici seljaci ovejani Nijemci, sam raspitao i zapisao nekoliko pravnih običaja, 
najviše tičučih se obitelji, koji nikako nijesu bez značenja za nauku. Cudno- 
vato je, da učeni Nijemc' to zanemaruju I To se može valjda objasniti, nekom 
neodoljivom naklonostju učenoga Nijemca, osobito pravnika, motriti svijet 
gotovo isključivo kroza pismenost." 

15°) Jhering : Plaudereien eines romanisten v „Juristische blatter" 1880 
pag. 123. — 



Prvi pastirski list slovenski. 

■^ Spisal Fr. Wiestha!er. 

H^^U^ iterarno našo zgodovino deli Metelko v štiri dobe: a) 



i5^ v prote stantovsko (od 1. 1550 — 1G12); b) v kato- 
liško (odi. 1G12— 1765); c) v p onemče v alno (od 1. 
1765—1808); d) v čistilno (od 1. 1808 dalje). Izmed" 
vseh teh dob je dozdaj najmenj preiskana druga ali katoliška. 
Kajti o njej so nam usahnila vsa zajemališča, izvzemši jedino 
delo Valvazorjevo: ,,DieEhre desHerzogthumsKrain" 
(1689). A žal tudi ta znameniti polihistor kranjski ni vseh ar- 
hivov pregledal, niti vseh virov porabil. Brez dvojbe leži še dan ! 
denašnji po raznih arhivih v Ljubljani, Kranji, Novem Mestu, 
Gradci, morda tudi sem ter tja po kranjskih gradovih marsikaka 
važna listina skrita, ki bi nam utegnila to ali ono do zdaj nepro- 
zorno literarno temoto razjasniti in naše dovelj borno slovstvo I 
tiste dobe pomnožiti. Iskreno želeč, nabiraje kamenčke po slabih l 
svojih močeh pripomoči, da se nam tem preje sezida ono že tako 
dolgo pričakovano, a vendar še le komaj pričeto poslopje, ki se 
imenuje: ,,književna zgodovina slovenska", poprašal 
sem g. knezoškofijskega arhivarja, se li ne nahaja v njemu izro- 
čenem zakladu kaka slovenska, nemška ali latinska, slovensko 
slovstvo zadevajoča listina. C. g. Koblar mi naznani, da so sicer 
stari inventarji navajali mnogo takih spisov, zlasti iz Hrenove 
dobe in od Hrenove roke pisanih (n. pr. njegove slovenske pri- 
dige), da se je pa že skoro vse poizgubilo.*) Ondotni kodeksi 
hranijo le še nekaj kratkih slovenskih priseg iz 18. veka, ki so 

*) O tej priliki sem tudi strmeč zvedel, da jo isto tako pred ki"atkim 
izginil iz arhiva stolne cerkve ljubljanske oni znameniti, 1. 1824 najdeni za- 
pisnik vseh v Ljubljani od 1. 1578 — 1596 rojenih, poročenih in umrlih pro- 
testantov. Rokopis je štel 3l!7 listov. Na zadnjem se je bralo: ,,2'cit loMeu 
Sdiguftt (1089) i[t innB 9.1?ittag fdig in ©ott »erfdjicbcn bcr cl^rimirbige imb tiiDf)I= 
gelc^rtc §err W. Georgius Dalmatinu s, 6. (S. i?aubfd)aft i)kx Praedicant 
imb su Slucrgfperg bet S. Canzian ^4>fnvrcr, lucldiev am 1. September cljrlid) ift 
SU erbeit beftattct irorben, bein idj Ben. Pyroter gitUDV in hn ©pitofšfirdjcu bic 
i.'eid)prcbig gctliait, ani^ Rsaia 56 (57) cap." List 224. omenjal jo Dalmatinovo 
ženo Barbaro, list ;^10. sinova, ki sta bila v otročjih lotih umrla; tudi neko- 
liko hčera njegovih bilo je med krščenimi in umrlimi zapisanih. 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 97 



si vse zelo podobne, najznamenitejša reč pa je (251 let star, v 
slovenskem jeziku pisan pastirski ali bolje rečeno visitacijski list 
škofa R e i n a 1 d a S c a r 1 i c h i j a. Prebravši ga, spoznal sem koj, 
da ni brez vrednosti, in vzbudila se mi je želja, dati ga na svetlo, 
ako zadobim za to potrebno dovoljenje.*) List je namreč zanim- 
Ijiv v trojnem obziru: 1. ker je prvo nam ohranjeno pismo te 
vrste, in to tudi ni, kar si bodi; saj se spominamo v literarnih 
razpravah celo prvega mrtvaškega lista, ki ga je prijatelju svo- 
jemu And. Smoletu sestavil dr. Preširen ; 2. z jezikoslovne strani, 
o kateri hočemo pozneje nekohko besed izpregovoriti ; 3. v soci- 
jalnem in kulturnozgodovinskem obziru, ker nam podaje mikavno, 
a malo vzpodbudno sliko podlosti in popačenosti, ki se je bila 
našega naroda, posebno pa njegove duhovščine v onej dobi popri- 
jela, ko je katoliška cerkev bila Ijut boj za svoj obstanek. Iz 
tega častitljivega, ne ravno obsežnega spominka slovenskega od- 
seva nam ves tedanji čas bolj jasno in razločno, kakor iz marsi- 
katerega folij anta. Kar se vidi v tem zrcalu, utegne zavnemati 
ne samo kulturnega in literarnega zgodovinarja, marveč tudi pes- 
nika, imenoma romanopisca, ki iščoč primerne snovi lahko poseže 
y ta razkazek časovnih zmot ; ondu bo brez truda našel marsikako 
zrno, ki na pesniško polje zasejano ne bode ostalo brez zaželenega 
sadu. 

Mishm, da ni odveč, ako č. bralcem, predno bero list sam, 
vsaj v glavnih potezah obrišem živenje in delovanje moža, kojega 
ime nosi na čelu. Ta mož je Reinaldus Scarlichius, deseti 
škof ljubljanski, naslednik vnetemu protireformatorju in znanemu 
pisatelju slovenskemu: Tomažu Chronu (Hrenu). Narodil se 
je v Jagru na Ogerskem**) iz plemenite rodovine. Njegov 
oče, hraber vojak, bojeval se je mnogo s Turki, ki so mu sled- 
njič vsa njegova posestva vzeli. Obubožanih sinov njegovih usmili 
se tedanji nadvojvoda Ferdinand II., ter pokliče starejšega Reinalda, 
ki je, posvetivši se duhovskemu stanu, radi svoje učenosti slovel, 
za učitelja sinu svojemu Ferdinandu III. Toda kmalu po tem iz- 

*) Ker se mi je to posrečilo, izrekam na tem mestu premilostljivemu 
knezu m škofu ljubljanskemu: Dr. Jan. Zlatoustu Pogačarju, svojo presrčno 

**) Valvazor(d. Ehre d. H. Krain, VIII, p. 672) imenuje ga Dalmatinca. 
A v tukajšnjem škofijskem arhivu bral sem 1. 1608. pri Widmansteterji v 
tTradci tiskan list, obsezajoč dve lat. pesni Scarlicliijevi, posvečeni nekemu 
J^ir. Jurhču. Ondu se imenuje Scarlichi „Agriensis, Vngarus" TAgria 
-- Erlau — Jager). List ima ta-le naslov: Jason Carnicus Doctissimo ac egre- 
gia pietate domino Georgio Jurlitsch, Carniolo, artium liberalium et philo- 
sopluae licentiato, serenissimi principis Ferdinandi, archiducis Austriae etc. 
musico, cum m alma universitate Graecensi societatis Jesu die Augusti V 
anno -i reparata salute MDC.IV supremam doctoratus in philosophia lauream 
capesseret, oblatus a nobili et erudito iuvene Reinaldo Scarlichio Agriensi 
vngaro, m eadem Aoademia poeticae facultatis studioso." ' 



9g Fr. 'Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



voli ga za prosta v Paznu, pozneje pa za škofa tržaškega, v 
katerega ga je posvetil ljubljanski škof Tom. Hren 14. avgusta 
1. 1622. Po Hrenovi smrti (1. 1030.) postal je škof ljubljanski, 
akopram se je pri cesarji Ljubljana in vsa Kranjska dežela za 
ljubljanskega prosta Kasparja Wobecka potegovala in ako- 
pram je bil že takrat tako hrom, da so ga morali v Ljubljano 
prišedšega v stolu v cerkev nesti ; sploh se tudi pozneje ni mogel 
nikdar več svojih nog posluževati. Razven te telesne hibe trapila ga 
je še druga nadloga: kakor Demostenu delalo je i njemu izrekanje 
glasu r silno preglavico. Ko je imel nekoč pred rimskim cesarjem 
govoriti, umel si je prebrisani mož iz te sitne zadrege pomagati, 
uredivši svoj govor tako, da ni bilo v njem nobene besede z r-om. 
Umrl je 7. decembra 1. 1040. v Ljubljani. Za ljubljansko škofijo 
nima posebnih zaslug, ker se sploh s škofijstvom ni mnogo pečal. 
Valvazor namreč poroča nam o njemtako-le: „9iid)t§ ^cftotue^igcv 
l)at er ha^ S3i§tfjum ^ei)en St#e befefjeii, oljnaiujefet)!! er iiiemalii 
fleftanbeii, aurf) fein Stnit in felbfteigeiier '':|3erjon, foiibern StUeg biirc^ 
fciuen Suffraganeum uevridjtet. (Sv felbft aber ^at a\§> ciii iptiiipt- 
oevftanbigev unb fluger ^ami, bet) bem ber topff befto beffer, je 
fd}ted^ter ba§ guBluerc! mx, etlidje 9at)re bie ©tat^oItev^Stelle 511 
®vd^ miDottet" (D. Ehre d. H. Krain VIH, p. G72). Ustanovil je 
sicer samostan 00. frančiškovcev v Nacaretu nad Starim Trgom, 
a tako uspešno vender ni mogel nadaljevati od Hrena pričete proti- 
reformacije, dasi ga je bila vlada na njegovo mesto za predsed- 
nika stalni reformacijski komisiji pozvala. Za tak posel trebalo 
je vehke duševne, a tudi telesne gibčnosti in živahnosti, katere 
njemu ni dostajalo. Že običajne visitacije donašale so v tedanjem 
času mnogo težav in nepriličnostij celo zdravemu človeku, kaj še 
le takemu pohabljencu! In vender je Scarlichi precej 1. 1631.,j 
tedaj koj po tem, ko je bil prestol škofije ljubljanske zašel, pri- 
redil in sam opravil tako vizitacijo („obiskaine" jo imenuje list). 
Zapisnik te vizitacije hrani škofijski arhiv v kodeksu, ki ima ta-le 
naslovni list : 

VISITATIO GENERALIS PRIMA 
Diaecesis Labacensis in Carniola 

^-- 16. 31. ■: 

Ijlustrissimi et Reverendissimi D. D. REINALDI Dei et Apostolicad 

sediš Gratia Episcopi 10 ac Principis 

Auditore 

Maximo Rigo Aemoniensi I. V. D. Prot. Apostolico 

Scribente 

Petro Ricchardo de Leo. Goritiensi I. V. D. 

tvmc praefecto aulae, dein consiliario Excelsi 

Regiminis Graecij. Liber Baro, et guber- 

nator Gradiscanus.*) 

FELICITER — INCIPIT. 

♦) Zadnje ti-i vrs te je poznejša roka pridjala. 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 99 



V tej knjigi se bere od 4 — 10 strani v latinskem jeziku 
pisan list, koji je dal škof Scarlichi o tej prvi vizitaciji po vsej 
svoji škofiji razglasiti. Na čelu mu .stoje besede: „Monitiones pub- 
licandae in principio Visitationis cuiuslibet Parochialis etc." Od 
10 — 18 strani bero se i.ste „monitiones" v slovenskem jeziku, 
vpeljane z besedami: „Sequuntur praedictae monitiones ad omnium 
intelligentiam Carniolano idiomate publicatae." Prevod ni do be- 
sede natančen, ampak nam podaje misli latinske matice v popol- 
nem prosti obliki. 

A čegave so te slovenske besede? Na to mi ni tako lahko 
odgovoriti, ker se preiskujoč nimam na nikakoršno trdno podlago 
opreti. Res da stoji listu na čelu zapisano Scarlichijevo ime, a 
mož, rojen Oger, slovenščine najbrže še zmožen ni bil, in ko bi 
tudi bil, kdo bi hotel verjeti, da se je ohromeli škof sam s pre- 
laganjem ukvarjal in ubijal, zlasti škof, o katerem naš vir trdi, 
da ni nikoli nobene službe „in jelbfteigeiier ^erjoii" opravljal. Pri- 
poveduje se mi, da spadajo taka dela v področje škofijskega taj- 
nika. A kdo je bil takrat tajnik? To se pač ne bo dalo več za- 
slediti. Naslovni list našega kodeksa omenja sicer zapisnikarja 
Petra Riharda Goričana, kteremu je poznejša roka naslov 
„praefectus aulae" pripisala. Mogoče, da on lista ni samo prepisal, 
ampak ga tudi prevel. A mnogo verjetneje se mi dozdeva, da 
prihaja to pismo še od škofa Tomaža Hrena. C. g. Koblar, 
ki ravno ureja škofijski arhiv, mi je namreč pravil, da ima pri 
tem svojem poslu večkrat priliko opazovati, kako da so škofje 
jednake listine „mutatis mutandis" kar drug od drugega prepisa- 
vali. Vsa podoba je, da se je i Scarlichi v prvem svojem „obijskainu" 
poslužil kar vizitacijskega lista, ki je že predniku Hrenu pri po- 
gostih njegovih „vizitacijah" rabil. Da sta oba lista (latinski in 
slovenski) Hrenovo delo, to je tem bolj resnici podobno, ker je 
mož prav rad in mnogo v obeh jezicih pisal, kar nam priča obi- 
lica njegovih deloma ohranjenih, deloma že izgubljenih spisov. 
Omeniti hočem le njegov „Diurnale" (dnevnik) v dveh debelih 
latinski pisanih folijantih (jeden je lastnina tukajšnjega škofijskega 
arhiva, drugi zagrebškega .stolnega kapitla) ; njegove slovenske 
pridige smo že zgoraj v misel vzeli in 1. 1612. je izdal v Gradci 
knjigo : „Evangelia inu lystuvi". Res, da je pisava njegova 
v tej knjigi, zlasti kar se tiče črkopisa in pravopisa, dokaj dosled- 
nejša in pravilnejša. A č. bralec vzemi blagovoljno v poštev, da 
je moral škof rokopis sv. knjige, ki je imela delj časa ostati v 
rokah narodovih, gotovo skrbneje piliti in likati, nego list, ki je 
bil le za posebne namene in posamezne slučaje sestavljen ; da je 
na dalje rokopis morda še kakemu veščaku v pregled dal ali vsaj 
korekturo v Gradci tiskanih pol ondu kakemu slovniški izobraže- 
nemu Slovencu izročil. Ta pastirski list pa je v tej obliki le 
prepis, prihajajoč iz roke neukega Petra Richarda in na njegov 

7* 



1X)0 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



rovaš gre brez vse dvojbe marsikaka napaka, katere v izvirniku 
gotovo ni bilo. Kajti da še prav prepisavati ni znal, se da brez j 
truda dokazati. Ne bom našteval vseh izpuščenih besedic niti' 
manjših pogreškov ; navesti bodi mi dovoljeno le dve pomoti, ki 
ste v tem obziru zelo poučni. V 17. točki stoji napačna beseda 
„v' Vzhenika", za katero je bdo pisati: „vuhernika", kajti 
na dotičnem mestu latinske matice bere se slovo: „foenerato- 
res". Isto tako čitaš v odstavku 13. izraz : Nieuve (! ! = njive) 
nu druge grunte ali huebe pouihfhali", ki nima nobenega 
zmisla; najbrž je hotel pisati : „pohuilh ali". Ako tedaj uva- 
žujoč vse te okolnosti pripisujem to pismo Tomažu Hrenu, 
menim, da se mi vsaj prevelika drznost ne bo mogla očitati. 

Nate zdaj list sam, natanko po matici posnet, le namesto 
običajnih kratic, katerih zdanje tiskarne nimajo, postavil sem cele 
besede ter z *** zaznamoval kaj malega, kar bi utegnilo oko ali 
srce prerahločutnega človeka žaliti. 

Ta vissoku zhasty inu suetlusti ureden Gospud Gospud Reni- 
aldus Scarlichius, od Boshijga inu Rimfkiga Stolla potarien ta defseti 
Shkoff inu Firsht Lublanfki & Suetliga inu Rimfkiga Cefsaria Fer- 
dinanda ftem imenom tega drusiga Suetuauz, inu Visharen te notraine 
Hishe Austriae &. Vsem zhiftii mi Tlednim, maihiniga ali velikigaStanii, 
Duhounim nu Deshelfskim lete Skofiie Lublanske, kateri bodo leta 
nafh lift ali opominene brali, ali bratti slifhali, v" Bugu 

posdrauleine". 

Morete vedit, de ty Sveti Ozhaki, od dani inu gnade S." Duha 
refuezheni, v teh Suetih Concilijh ali s"bralisliah, ftuprou pak in S. 
Synodo Tridentina, so toku s"klenili nu gori postauili. De en fledni 
Shkoff, v'saj le enkrat u' leti, fam s" fuoio pershono, ali pak zhe ie. 
s"kakini spodobnim sadershainam samujen, skusi druge pametne nu 
dobru u"nietalne od febe isuolene, nu na fuoijm Mesti postavlene 
Moshe, svojo Vso Shkoftio, s'enim pousodnim obijfkainom obtežbe nu 
obgleda, Vsih fuoijh podloshnikou, tokii. Diihounih, kakor Deshelfkih 
leban inu sadershaine flifsak sposna nu isprafha, s' Velikim vekfhim 
pak spremifhlainom isijfhe, u"kaki Vishi te Cerkue ali Boshie Veshe, 
ty Shpittalj, Closhtri, Brataushine, inu vse druge' Mesta, Gofp. Bogu 
na zhast po fpodobi lepu isrozhene, bodo dershane, ali gouernane'. 
Inu de letu Vse h" pridu S. Matere Cerkve, tudi Vsem s'kusi to 
drago S. kry nafhiga Gospuda JESUSHA CHRA. odkuplenim Vernim 
Dushizham, k"isvelizhainu rouna inu oberne. Satega uolo kadar my 
vidimo te S. Canones, tu je Vishinge ali sapuuidi S. M. Cerkve, nu 
snaidemo Boshio slushbo nar vezh na tem ftati, de ty Praelati, tu 
ie ti Duhouni Spredniki inu Paftirij, te Cerkve k boshij slushbi sheg- 
nane inu gori postavlene oskerbijo, skusi dobre popolnoma, inu pra- 
vizhne Slushabnike governati, s"lafti pak takufhne, kateri poijfkano 
Gospudi Boga gnado nikar nefavershejo, ampak v' nije oftanejo, de 



Fr. ■Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 101 



fo s" eno prauo popolnoma lubesenjo reshgani, Vsem nesnanim ftu- 
prou pak ozhitnim, she vedejozhim grehom, inu praegreham, ptuij 
inu nesnanj, (: na febi.) s' katerimi ta dobrotliiii Gos. Bug, nikar le 
nosmirnu reshalen, mi grosnii refarjen, famuzh timu folku ali Gmajni, 
ja Vfimu karfhanftuv velika fhkoda nu pohuifhanje se obudy inu 
gody, dokler je zillu dobru vedejozh, de mnogi s"kufi take hude na- 
liuke sapelani, fuper Boga liudobnu nu nefpametnu greshijo, she v 
pregrehi prebivajo. My tedaj, de nafhi flushbv sadoftv fturimo, nu 
nafho veft od lete teshave ohranimo, fmo fi napre vseli, Vfo leto 
nafho Lublanlko Shkoffio, Fare, Podfare, nu kar ky fizer h"tim iftim, 
ali pod te ifte slishi vifitirat nu obijfkati. Inu dokler ty ozhitni inu 
grosovitnifhi grehi, vekfhy tudi teshauo nu neuarnoft sebo dado bodo 
tudi od Tamiga Shkoffa inu Vihfhiga Duhouniga Paftiria refgledani 
nu sposnani kakor potrebnifhi te ftraiffinge, fuaru nu pobulshaina. 
Satorai vafs nu flednje sgorai iemenuane u" lubesni opominamo 
uam fhe u kraffti ali mozhy te S. Duhoune pokorshine, fapovemo 
inu naloshimo, de katerimu kuli ie, ali famimu vedeiozh, ali ie skusi 
druge, saflifhal malu ali veliku, od leteh rizhy, od katerih fe bo le- 
tukai od fpodaj gouurilu, tu ie od Velike grosovite pregrehe, od ne- 
glavnih ozhitnih grehou, od hudih nauad nu fhkodlive vTanze, fhe 
od drugih vedejozhih inu ozhitnih ryzhy, katere pobulshajna poter- 
buieio, ta ie dolfhan nam napre pernesti, nu na fnajne dati, Vfak 
zhafs, Vfako Vro, Vfak dan, toku dolgu, dokler my nafh Vifitation 
ali obijfkaine fklenemo inu dopernefsemo. Sakai my bomo dobre inu 
bogabojezhe Moshe, ozhitnu ali na tihim, radi nu volnu safhlifhali, 
de taku lofhei, fkus nje poduvzheni, kateru ie potreba h" Zafhty Gosp. 
Boga Vfigamogozhiga, nu nafhim Duhounim podloshnim ouzhizham 
k' isvelizhainu bomo mogli Vsem fhkodam napre priti, nu sgodoune 
priprave imeti, kokar fe ki bode nam nar bule vidilu nu sdelu, nafho 
Paftirfko flashbo dopernesti v"fem k" fructu, pridu, nu pobulshajnu, 
de od pregrehe jenajo, enkrat se fprebude hud leban pelati, she Gofp. 
Bug bode od Vseh vselej zhefshen molen inu pohualen. 

1. H" peruimu tedaj nafnajne damo inu opominamo, she u" 
kraffty aly mozhy te Suete pokorshine porozhimo nu sapovemo, de 
Vfi nu sledni, katerim je vedeiozh, ali kateri fo ki saftopili, v" kaki 
kuli Vifhi bodi, de ti ke naflii Commifsarij, Fajmafhtri, Vicarni, Ca- 
plani, ali drugi nafhih Cerkva Vifharni fuoijm Faram, Cercjuam ali 
Caplaniam, nikar toku naflushili, kakor fo dolfhni Svete Mafhe, nu 
druge Bofhije flufhbe ob posftaulenih Vrah, dneuih nu perloshnih 
zhafsih opraviti fo nam dolfhni na vest nu fnanie fkasati v" te vifhi, 
kakor fmo sgoraj nu fpredai gouurili. 

2. Supet kateri bi kuli vedal eniga nafhiga Duhouniga, fkusi 
fhenkunge nu dari, bodi suete shegne, ali drugu Duhounu perhodishe, 
od fuoijh Patronou nu Pomozhnikou, rekozh kupuati, kakor en del 
od perhodifha flienkati nu daruati, ali pension nu druge uThitke 



102 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 

s' fhitom ali u' denarijh sauolo kake Potifare dati, ali kar ke bode ; 
v' leti uifhi ftiiriti. 

3. Item kir bi ke vedel eniga takufhniga, zliefs hualeuredno ■ 
inu dopulheno S. Cerkiie nauado, kakufhen dar fa S. Sacramente ' 
ufeti, nam ie dolshan iskafati inii dopouedati, fakaj nikar bres mai- 
hiniga betliesha nu shalofti smo saflishali, de u' veliku krajeh nafhe | 
Shkoffie, ie leta huda nauada gori vTtala, de ti Duhoiini bres daru 
inu dobizhka, nozheio Vernim dufhizham S. Sacramente podeliti ; Tudi 
ti Patroni ali Pomozhniki, kadar ki enim beneficia, ali Duhouno per- 
hodishe zhes dado, en deli vfhitka, ali en dar febi, ali enimu dru- 
gimu liozheio imeti, kokar bi fauolo dobizlika, nikar Gofpudi Bogu 
naZhaft nu hualo, ime.lu takiga Duliouniga perhodillia zlies daine fe 
fturiti. V kateri Vifhi srauun kir nozlieio nafhiga Isuelizharia nu 
Gofpuda CHRA. sapuuidi pokorni biti, kateri ie letaku gouuril nu 
sapouedal : Vy fte sabftoin prejeli, sabftoin tudi v"unkaj podelite, imajo 
tudi uediti, de bodo v'te od S. Ozliakou gori postaulene od S. INI. 
Cerkue sapouedane nu potariene ftraiffinge padli, nu Duhouno poeno 
ali pofsuar terpeli. 

4. Item kateri bi vedal eniga Duhouniga, brez fpodobne fta- 
rosti, nu nikar per letih k' Maihtuv perftopiti, ali v" fauefi te poene, 
v Duhouni prepuuidi, v' ozhitnim tadlu ali pomainkariu, ali v" kaki 
drugi uifhi sadershaniga Svete Shegne jemati, nam je dolfhan reso- 
deti nu na dan dati. 

5. Item katerimu bi snanu bilu debi ti Duhouni S. Karftom, 
s' puflednim S. (Jjlla Mafillam f SS. Sacramenti kafsni inu tefhki 
bili; Ali zhe bi ki kateri snal de ki fkufi lenobo, v'tragliuoft, nu 
dolg eniga Duhouniga katera (? morda kateru!?) mladu Ditetze bres S. 
Karfta, kateri verni Karfhenik bres Spuuidi, S. Reshniga Tellefsa, bres 
pufledniga S. Ojlla, fe ftiga Sveta lozhili, ima fkarbeti letu nam 
napre pernefti. Zhes letu, kateri bi uedil te Duhoune, katerim fe 
fpodobj te bolnike obijskati, u' ti puf ledni Vri na ftrani ftati, nu 
nijh isvelizhaina ijskati, letu opuftiti, ali s' velike lenobe samuditi: 
Ali kateri fo dolfhni mlade inu Stare Karfhenike, Vse poglavite praue 
Catholifhke Vere ftuke, Karfhanfke Vere Sapuuidi, te dobra della tiga 
v"smilenia, nu milofti, Tellefsne nu Duhoune, v foijh Cerkuah v'uzhity : 
prauo vishingo nu pot pokasatj, fe varuat pred fedam neglaunimi 
grehi, nu kar kuli Gospudj Boga reshaly, nu refardj, de fe Vfe ob- 
kratkim fklene, kar kuli v' Svete M. Cath. Cerkue imeni se napre 
dershi, Vfe Karfhenike poduifhat, nu nym reslagat : Letake, kateri 
uedo : de taku posdrauleno nu isuelizhanfko nauado, taku boshije 
dellu v"tragliiiu rounaio, ali kateru fhe hujshi ie, s' velike lenobe sa- 
puftio, nam imajo precej iskafati nu pouedatj. 

6. Item kateri bi uedil eniga Duhouniga gardu shiiieti, ali v 
namarnim ftanu nu hudim imeni saflifhati prebiuat, skus kateru bi 
dal enu pohujfhanje, ali perloshnoft tiga sapelaina: tam (== ta!) nam 
je dolshan pouedati. Sakai my fe bomo pomujalj, de ty Duhouni 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 103 



nebodo h" fapellajnu ty Gmajni, ampak veliku Vezh s' fuoijm fvetim 
diainom, ena luzh, inu en lep exempel ali naug timu blishnimu. 

7. Item kateri bi sagledal eniga Duhouniga maihiniga ali 
velikiga ftanii, kenim ozhitnim grehom obdaniga, kateri bi ky ozhitnu 
jegraC plefsal, po vftarijali piianzhual, nu kupzhual ali ene inu druge 
d(3le dopernafhal, kir fe timu Duliounimu ftanu nefpodobio, fkufi 
katere bi tu pohujfhaine tiga blishniga aly neuarnoft h" pogubleinu 
tih Dufhizh perhajalo ; Ali h' pusflednimu, kir bi ki edan vedal eniga 
Duhouniga hudih pofuetnih nemarnih ludy thouarfhtua fe vefseliti, 
nikar bres hudiga nauka pruti blifhnimu, taifti nam je dolfhan od 
vseh teh rizhy refglafsiti nu na fnaine dati. 

8. I tem kateri bi ki uedal eniga Duhouniga, ali Deshelfkiga, 
v 1 :,*^H=**=^ ali v Prefhufhtvi, v" k^^^,=:,* ali kezharij, ali v eni nu drugi 
nezhiftofti, nu globoki pregrehi shiueti, taifti peruizh kir more, po- 
fkerbi nam letu resloshiti nu resdanitj. 

i». ~Item kir bi ki edan vedal, debi ti Duhouni nikar k" myru 
nu pokolu (: kakor fo dolfhni:) narounali: ampak, nu veliku vezh, h" 
kardrij, h^ kregu, nu h" resdirainu te Sofseshine ogen, urshah, nu 
perlofhnoft daialj: Ali debi ki po nozhy po gafsah bres vrfhaha s' 
orofhjam, ali v" Defhelfkim oblazhili, sgodzhj okuli hodili, ta ifti 
nam takufhne ludy, per nafhi fapuuidj ima sdaizhi napre iemenuati. 

10. Item kir bi ki kateri uedel, Commifsarie, Fajmafhtre, Ca- 
plane, nu druge nafhe, nafshih Sprednikou nu Vifhariou, Slushabnike, 
s' lubesni ali s" fourafhtua, pred nafh Sodni Stoli, prepirajne, nu 
praude napre nefti, debi od tod fuoi prid nu dobizhik sadobili, nikar 
[podobe te pravizhe ijsfkali, letake nam ima en fledni skafati. 

11. Item kateri bi uedel, bodi Duhouni ali Defhelfki, majhi- 
hiniga ali velikiga ftanu, de bi ki eden, tu Cerkounu blagu bodi 
grunte, Vinograde, Priftaue, ali Denarje pofsedel nikar po prauizhi, 
kateru bi h" tem Cerkuam, Shpitalam, Clofhtram, Capelzam, k' Le- 
tenzham, ali k' enim, nu drugim lete Shkoffie lublanfke Duhounim 
Stifftingam, nu Bofhijm Vesham slifhalo: katero Cerkouno, nu Du- 
houno rezh bi bil kateri na zhiufs dal, samenil predal, ali v' drugi 
vifhi na ptuju perpravil nu fadial, de bi te Bofhie Vefhe Suetim 
oprauilom sarozhene, imele fhkodo terpeti, taifti ie dolfhan napre 
priti; nu letu fposnati. 

Sakaj, de fe letu naperpufti, nam sapoue ta Duhouna poftaua, 
prizhuvajne teh vfanzh nu Sapuuidi S. M. Cerkue, inu tudi ta S. 
Concilium Tridentinum, de kateri fe fupar ftavio, fhe' nozheio ta 
sgorai sadeti uug gori vseti, bodo padli v"to Veliko savefo te poenne, 
od katere nebodo odvefani, ampak od famiga Papefha, Vfaj v"taki 
Vifhi, de morejo Vfe poverniti, kar fo ke Duhounih rizhy po krivizhy 
prejeli, sataijli, ohranili, skrilli ali saprauili. 

12. Item katerimu ie ki vedeiozh sa eniga Luthra ali kezharja, 
bodi tudi od eniga ali drugiga v" Lublanfkij Shkoffij, kateri bi od 
Catholifhke Vere nespodobnu gouuril, kateri bi nikar nefposnal nu 



104 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



nederfhal vfe tu, kar nam ta S. Rimfka Mati Cerkou ueruati iiu ftu- 
riti sapoueduje, leta kyr tu ve nu fua, ie savesan nam sdajzhi iska- 
fati. Sizer zhe nefturi, bode fto poeno nu Duliouno ftraiffingo, kokar 
en kezhar obfoien nu sapopaden. 

13. Item kateri bi uedal sa Faimafhtre, Caplane, sa ene ali 1 
druge Duhoune perfhone, ali Zhehmafhtre fuoimu Fajmafhtru nepo- 
korne, koku bi fuoje Cerkue v"enih aH drugih potrebah mudili, bodi 
per Stri' hi, Luzhi, fidainu, kako sgojeino Ihkodo nikar popravili, nu 
obene fkerby zhes Boshje Vefhe neimeli, kokar tudi Vinograde, Nieuve, 1 
nu druge grunte ali huebe pouihfhali, s' Zafsnim pridnim dellom oppu- 
ftili, fkus kateru bi fe Bofhijm Vefhom nu Cerkuam fhkoda godila 
taifti ie mozhnu favefan pred nami Vfe zhiftu dopovedati. 

14. Item zhe bi kateri sashlifhal nu saftopil, v'enim ali dru- 
gim kraiu Lublanfke Shkoffie bodi Mosha ali Sheno s' Zoperniam 
ali sdrugim Paklenfkim malikovainom, ludiovim fugovarjenom nu mar- 
kako hudizhovo vero obdane vletakim lludizhovim noter dajajnu fhi- 
ueti, brumne Ludy na Sludiouo vero sapeluati Ja kateri tudi sna sa 
lete kateri s" Zupernikami ali s' Zupernizami fofhefhino terdio, nijh 
ali vezh Sludijouiga pomagajna ijfheio, en tak ie dolfhan sa volo 
karfhanfke lubesni fdaizi pred nafs priti, take hudobne Ludy, s' Ime- 
nom poklizhat, s" perftam pokasati nu refglafsiti. 

15. Item kir bi ki enimu vedejozh bilu od eniga Duhouniga, 
ali Defhelfkiga Zhloveka, kateri bi bil v' Cerkuah, ali na Britofih 
boj sazhenal nu donafhal, hudu' kregal nu klel, na Cerkounim Purg- 
fritti kako fillo fturil, s'timi Duhounimi fe bojuval, v' eni ali drugi 
Vifhi v' velik greh padel, od tiftiga fe nam ima pouedati. 

16. Item kateri ])i ki uedel v' Lublanfki Shkoffij, sa takufhne 
oblube nu savefse tiga S. Sakona, kateri Sakon bi bil savefan fto 
lavefsano fvoiaftuo, kakor fkusi fvoiaft te kryvi nu tellefsa, v" fva- 
kofti, Strizhni, nu v'drugih prepovedanih dobru fnanih glidih, kateri 
ta Sakon eni dero, eni zillu refdero: Vglihi vifhi, zhe ve kateri, de 
fo eni ke v' Duhovni fvoijafti, kakor v' botrinij, na ftan tiga Sakona 
ftopili, katerim obuduuijm bi ki nebilu od S. ozhetta Papefha dopu- 
fhenu, nam ima takufhne Ludy, en fledni na fnaine dati. 

17. Item kateri bi ke vedel v" Lublanfki Shkoffij, sa eniga 
ali drufiga vTzhenika, sa kakiga ozhittniga Goluffa, kateri bi fupar 
vifhingo S. Ozhakou, fupar Sapuuidi S. M. Cerkue, fupar vso fpo- 
dobnoft krivizhnu rounal, nu kupzhual, v"boge Ludy norel, nu sape- 
llaval, letakiga nam ie fledni dolfhan sgouoriti nu pokafati. 

Inu dokler vse lete rizhy, katere fmo po verfti naprei derfhali 
nu prefhteli, bodo fkufi Duhoune poftave nu praude prepovedane, 
fhe nam sa nafhe Paftirfke Slufhbe volo, nikar ena majhina fkerb 
nu thefhava bo nalosfhena, kakor ijfkati ifvelizhaina Vfih Vernih 
Dufhizh, nafhih podlofhnih ouzhizli, pak navemo, koku perloshnifhi, 
bi ijm mogli v' taki vifhi napre inu hpomozhi priti, tudi nalho Veft 



Fr. "VViesthalei- : Prvi pastirski list slovenski. 105 

brt's vse slialofti ohraniti, ampak, debomo nafhili ouzhizh nadluge 
nii reve fastopiti 

Satega vola vse v'kup, flcdiiiga nii vsakateriga 

v" nafhiga Goipudi CHRA. Imeni profsimo, opominamo nu klizhemo, 
tudi fkusi fufsebno oblast, katero imamo, nalofhimo nu sapovemo, 
de kateri kuli bodo od fgoraj iemenuanih liudih grehou, nu grefhni- 
kou malu ali veliku snali, de nam v'tim cellim zhafsu, v" katerim 
tukaj per vafs s" nafhim obifkainom oftanemo, bodeio dollhni, nu 
savefsani dopouedat, kateri zliafs sa sodnio, nu sa pravo opominajne 
napre poftauimo, de kadar fe nam bodo vse lete rizhy resodele, nu 
napre pernefle bomo mogli, kulku nam le mogozhe, Gospudi Boga 
Vfigamogozhniga Zhast, tudi nadiih nu nam porozhenih ouzhizh isve- 
lizhaine iskati, od lete tefhaue nafho Veft refhiti. De pak lete 

nafhe pifme, nu opominajne bodeio ftem loslieishi vsem, nu vsake- 
terimu vedeioz, 

hozhemo de fe ozhittnu, glafsnu 
nu saftopnu vTeh nalhe 
Shkoffie Cerkuah pre- 
dan fazhnemo Vifitirat, 
bodo brale, de 
bodeio Vfi mo- 
gli lahku 
lasto- 
piti. 

Prebravši list oglejmo si konečno še jezikoslovno stran nje- 
govo! Vse pisave glavni, a malo uzoriti znak je strahovita vse- 
stranska nedoslednost, ki zbada bralca v oči, če je le jedno 
stran površno pregledal. Ona je živa priča deloma neodpustljive 
malomarnosti, deloma slovniške neizobraženosti onega, ki ima ta 
spis, ali morda bolje rečeno prepis na svoji vesti. 

Črkopis je Bohoričev; a Bohorič sam bi ga menda ko- 
maj za svojega .spoznal, ker je tako zmeden in nepravilen, da 
napak kar vse mrgoli. Največ preglavice so delali našemu zapis- 
nikarju slovenski sikavci in šumevniki, pri katerih je imel vkljub 
Bohoričevi slovnici le malo več sreče nego pisatelj brižinskih spo- 
menikov! V tem obziru se ni držal nobenega reda, nobenega pra- 
vila. Bohoričev s (Gajev z) je Bog ve kolikokrat zamenjan s „f" 
(=Gaj. s); primeri: „oskerbijo", „ostanejo" i. t. d., akopram zna 
tudi pravilno pisati: „ofkerbijo". ,, oftanemo". Bohoričev fh mu 
je zdaj = š (nafhiga, poliuifhanje), zdaj = i (dolfhan, flufhbe, 
uifhi = viži i. t. d.). Za Gajev r (Bohor. z) mu služi izvzemši 
kakih 6 pravilno pisanih besed (fdaizj, Capelzam, s' Zupernikami 
ali s' Zupernicami, zoperniam, ditetze) večjidel znamenje zh (= č) 



106 Fr. Wiesthaler : Prvi pastirski list slovenski. 



n. pr. : „dufhizh", „ouzhizh", „sdaizhi", ali pa lat. r\ „ precej", 
„v' cellim", „Cerkiie" i. t. d. Za i stavi pogostokrat i/ (my, ty, 
rizhy, ryzhy, Liidy), ali celo /: „povedatj" „nesnanj", pa tudi J za 
/: „diainom" „pohnifhaine", dasi tudi pravilno piše: „ti", „poue- 
dati", „hujrhi". Soglasnik v kaj rad nadomešča z ?<, zlasti ako 
je še kak vokal v njegovi družbi: „uedil" „gouurili", „fapuuidi", 
in vendar mu je črka /' dobro znana, primeri: jjVera", „ vedel", 
„sapovemo". 

Pravopis se tudi ne more ponašati s posebno pravilnostjo. 
Vse je pisano „carenti grammatica", le po sluhu, kakor da bi se 
bilo slabo narekovalo. Od tod toli obrušenili oblik, ki rabijo 
prostemu narodu, od tod ona omahljivost, kažoča se v dvojni, celo 
v trojni pisavi jedne in iste besede ! Da ne pogrešamo nepotrebno 
podvojenih konsonantov, tega pisarju še nočemo toli zameriti, saj 
se te napake še boljši pisatelji, kakor je on, niso mogli odkrižati. 
Tako beremo n. pr.: ^Tellefsa", „S. Ojlla Mafillam", „dellu", 
„ozhetta", „ozhittniga" (pa večkrat tudi „ozhitni'' — „ozhitnih"). 
Tudi nemški f]i se nam ponuja v besedah: „thouarftua", „thefhava" 
(poleg „teshauo"). Po nemški šegi piše besede češče z veliko za- 
četnico, časih je pa tudi z malo zadovoljen. A kolika nedosled- 
nost javlja se še le v končnicah, zlasti v glagolskih izobrazilih ! 
Jedini part. praet. act. II glagola „vedeti" nahaja se v teh-le 
oblikah: vedel, uedel, vedal, uedal, uedil. Se bolj mnogoobrazni 
so glagolniki ; primeri : fnanie, fnaine, fnajne, pohuifhanje, pohui- 
fhaine, opominene, fugovarjene. Svojivno zaime „svoj" pisano je 
zdaj „na suoijm", zdaj „v' foijh", in celo „svojo". Zraven pra- 
vilnega „kakor" bereš večkrat: „kokar", i. t. d. 

Jezik je v obče tak, kakeršnega so pisatelji 16. in 17. 
veka pisali. Dasi se v marsikaterem obziru ne da meriti z jezi- 
kom protestantovskih pisateljev, moramo vender priznati, da je 
njegova oblikoslovna stran, ako ne gledamo na pravopisne zmote, 
še čudom pravilna. Ker ga vrhu tega i marsikaka druga poseb- 
nost diči, hočemo se v naslednjem nekoliko z njegovim notranjim 
ustrojem pečati. 

A. Glasoslovje. 

Vokal a se zlaga s staroslovenskim a v besedah, kakor:] 
ftan, dar, mati; sicer pa stoji tudi še 1. za gibljivi c (dol f lian) ; ' 
2. za oni poluglasni e pred r-om, ki se dan danes le še v pritik- 
linali piše (dob^r). Primeri : Karft (= kerft = krst), gardu, re- 
farjen, karfhenik, fkarbeti ; v besedah „kokar" (izgovori „kok'r") 
in „fedam" = sedem, staroslov. sedmb nadomešča a nenaglašeni e; 
v prvi se je a iz prvotnega o (kakor) oslabil. 3. za staroslov. b : 
paklenski (pbklb), dan (dbub); 4. za starosl. t.: kafsni (k-bsbni); 
5. za t: uedal (vlidLlb), kar izvira od tod, ker je e{a) pred 1-om 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 107 



ki se je kot u izgovarjal, brez vsakega naglasa, primeri kokar = 
kok'r. 

V o kal e ujema se s staroslov. t v besedah: perngfti, TelMsa 
in dr. ; s starosl. A : savefa, savefan, fvet ; z 'b : fkarbf^ti : V6'rni, 
U('dal; sicer pa stoji .še 1. za «: de = da, „pred n^glaunimi grehi", 
V nikavnici na = ne: naronnali = ne ravnali, zlasti pa v pred- 
logu „raz", ki se skozi in skozi glasi „res" : refglafsiti, resdanitj, 
refdero ; 2. za starosl. h : zhefshen = češčen (od starosl. glag. 
ČLstiti), kar prihaja od tod, ker e nij naglašen ; primeri nasproti 
obliko : zhaft. 3. v obliki : sfbo (starosl : coooHm) oslabil se je e 
iz prvotnega o. 

Vokal / v začetku besed večkrat odpade (redno pri pred- 
logu s = iz : „s'velike lenobe"; skafati, sgouoriti), ali se pridrži 
(iskafati, isprafhati, Isvelizhar), ali ])a se mu j (i) predstavi, vsled 
česar se v t izpromeni; iemenuati, iegral. V adverb. „nosm/rnu" 
stoji za starosl. b. Vrh tega nadomešča nenaglašeni e (e, '1;, Ti) 
v raznih besedah, n. pr. : z/llu, r/zhy, dobizh/k, d/tetce (starosl. 
dlitA), ued/1, ki so se izgovarjale kakor deloma še dandanes : c'lu, 
r'či, dobič"k i. t. d. Neka čudna posebnost našega pisarja je ta, 
da piše za vsak predjotovani i ravno narobe : ?/, n. pr. : Paftirij 
(= Pastirji), nijh (== njih), Bofhijm (= Božjim). Protestantovskim 
pisateljem rabi v tem slučaji // (nyh. Boshym). 

Vokal o ima veljavo staroslov. o m (i\ (Bog — oon., mož 
M/hH?h) ; v oblikah : koku, toku, ftuprou, rouna in dr. nastal je iz 
oslabelega a. V komparativu ,,lofhei" in ,,losheishi" (starosl. Ihghk-b, 
komp. Ihžaii) nadomešča prvotni b. Vsak zategneno dolg in naglašen 
o prehaja v «; primeri: pufledno (beri: pusledno), lepu, zillu, grosnu, 
blagu. Zaradi tega tedaj enkrat „BHg", koj potem pa: „Gofp. 
Boga (beri : Boga). Po analogiji subst. in adject. srednjega spola 
z naglašenim končnim o (v nom. in accus. sing.) jeli so se 
polagoma ravnati in vsi drugi samostavniki, pridevniki in delež- 
niki z ne naglašenim o na konci, tako da se bere le jeden- 
krat „I)uhouno perhodifhe", sicer pa dosledno: mal« ali velik//, 
Cerkounvf blagu, nebilu — dopufhenu, celo adverbia: hudobna nu 
nefpametn?/ grefhijo i. t. d. To prikazen opazujemo sicer uže pri 
pisateljih protestantske dobe, n. pr. pri Trubarji.*) — V besedi 
„nosmirnu" je o pač le „lapsus calami" za e. 

Vokalu ?/, ako ima stati v začetku besede, se naš pisatelj 
rad izogne ter mu predstavi soglasnik v: v"nzhiti, v'Vzhenik, ali 
u (u) : img = uk ; ta u ima tudi le veljavo konsonanta r, kar je 
razvidno iz oblik: v'tragli/hi, na/aik, go/airil. Včasih postavljen 
je v kar za vokal n : Vro (=: uro), vfanzh (= usanc) ; le redko- 
krat .stoji n neizpromenjen v začetku: uThitke (malo pozneje pa 



*) Primeri: Fr. Leveč: Die Sprache in Trubers „Matthaus", Jahres- 
bericht der Staats-Ober-Realschule in Laibach 1878, Pis. 



108 Fr. Wiest.haler : Prvi pastirski list slovenski. 

koj : v'sliitka). V predlogu liipar (luper), staroslov. c/upi. je z vo- 
kalom u neorganski nadomeščen stari ti\. 

S t a r o s 1 o v e n s k i d i f t o n g 'k (za kateri piše Trubar do- 
sledno ef) ni posebno označen ; nadomestuje ga večjidel le e ali (' : 
od pregn'he, grehi, v t/li, Ikarb^ti, sapovmio. Ta naglasek ostri- 
vec (6^) stoji sicer skoro na vsakem polnoglasnem e (s, i;, A) : Te- 
llela, s' velike lenobe, u" leti, Sveti ozhaki, redkeje na drugih 
poudarjenih vokalih : Daru, Itanu, resdanitj. Nasproti je poluglasni 
e, zvlasti pred r-om skoro dosledno z naglaskom krativcem (e) 
zaznamovan (padel, peruizh, perhodifhe, fkerbi, posfkerbi), celo ta- 
krat, kadar stoji mesto njega a : karlhenike. Da je pisarjeva malo- 
brižnost tudi v tem obziru marsikako pomoto zakrivila, nas pač 
ne more več osupniti. Zategneno dolgi, poudarjeni vokal o (v skraj- 
šani obliki 3 osebe plur. praes.) je malo da ne vselej s strešico 
(o) zaznamovan : dero, refdero, uedA, dado. 

Pri lik o vanj a (asimilacije) vokalov za tako zvanimi 
ozkimi soglasniki zastonj iščemo v tem spisu, ki nam podaje n. pr. 
oblike : hudizhovo vero, na ptuj?^ perpravil, Vifhariou, s' orolhjam 
i. t. d. V instrument, sing. samostavnikov (glagolnikov) na „nje'' 
izogne se ji pisatelj s tem, da omehčanega n sploh noče poznati 
(„fugovarjenom"), ali pa da ga piše tako, kakor se navadno izgo- 
varja: s' diainom, s' premifhlainom (primeri: „kojn" za „konj"). 
V tem obziru tedaj nij tako vesten, kakor Trubar, ki piše, da si 
ne dosledno, n. pr. : s Tertjem, vrabcev, čolnarjev, tovarišem, celo 
od hudiče (za: od hudiča). 

Konsonantje: Goltnik g v besedi: img (= uk) je naj- 
brž le pomota, ker se v sestavljenem samostavniku ,^na -\- nI-" 
vselej pravilni k nahaja. Znamenito je to, da piše naš sicer malo 
vešč pisar partcp. praet. act. II. gen. mase. dosledno s končnim 
1-om, kojega gotovo nij tako izgovarjal. Za omehčani 1 (Ij) nima 
posebnega znamenja (pelati, molen, pohualen, Ludy, lubesen), iz- 
vzemši jedino besedo „Ojlle" (Pohhn: ojle), v kteri je „jll" naj- 
brž = Ij, če ni morda po vplivu nemškega oe (Oehl) nastal. Omeh- 
čani n \nj) mu je sicer znan („pohuifhanje"), a piše ga nedosledno, 
navadno le po izreki, zdaj ,jn" (fnajne), zdaj ^m"" (fnaine), enkrat 
se bere celo : nije (= nje). Soglasnik r omehčava z i : potarien, 
cefaria, Paftiria. Zobnik d ohranjen je 1. v nom. števnika „eden 
— edan" (ki se večkrat nahaja tudi v obliki ,,en"), v vseh dru- 
gih sklonih izpada: eniga, enimu, v eni; 2. v partcp. praet. act. 
II. glagolov „pasti" in „posesti" : padel, padli, pofsedel. Trubar 
ga v tem slučaji rad izpušča, pišoč n. pr. „palu", „vkrali" i. t. d. 
Glasovno skupino se nadomestuje povsodi le š: „pokorshine", \ 
.,Sofhefhino". 

Zev ali hiatus našega pisca malo moti ; to nam doka- 
zujejo oblike : Shkoftio, sodnio, sapusftio in dr. ; a vendar ume 
tudi zev zapirati s konsonantom j^ n. pr. ostanejo, oskerbijo. 



I 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 109 

Prilik o vanje konsonantov. Predlog „s" priličil se 
je začetnemu s-u naslednje besede v teh dveh oblikah : „sebo" 
(= s sebo) in „S. Karrtom" (= s S. Karftom). Sicer je povsodi 
neizpromenjen ostal (s"fuoio pershono, s' fuoijm iVetim diainom 
i. t. d.) Pač pa se je konsonant z predloga „raz" v sestavah vsig- 
dar pojednačil sledečemu sikavcu ali šumevniku : refardy, refhalj, 
refarjen, reshalen. Predlog i^ koji Trubar z začetnim v naslednje 
besede vselej stopi (prim. : „lmdu mislite vašem srcej", Matth. 9 a), 
v našem listu temu priliko vanju nij podvržen. Le v stavku: „v'feh 
(=: v vseh) nafhe Shkoffie Cerkuah" nmaknil se mu je začetni v 
besede „ves". 

B. Oblikoslovje. 

Sklanjatev samostamiikov. 

1 . a-jevska deklinacija : Pri subst. na „ija'' se pogreša v da- 
tivu in localu sing. sklonilo i: \\ kardrij, v" kezharij, v" loternij. 
Neorgansko izobraženi dativ plur „Yefhom" nastal je menda iz 
tega, ker prvotni a ni imel naglasa, ali pa je morda le „lapsus 
calami", ker se bere na drugem mestu pravilna oblika : „Vesham". 
Sicer ima že Trubar mnogo takih dativov (ribom", „dečlom", 
„ženom"). Sklonilo instrument, plur. je a mi („s' Zupernicami"),. 
le jedenkrat napačno a m („s' zoperniam"). 

2. o-jevska deklinacija: Sing. nom. in accus. samostav- 
nikov srednjega spola končuje se (kakor še dandanes po 
Dolenjskem) na u : Cerkounu blag?/, boshije dellM. Dativ sing. vseh 
samostavnikov znači sklonilo u (h" kregu, k' pogubleinu) ; le sub- 
stant. z nominat. na tvo kažejo po sluhu pisano končnico itv za 
vu : k' Mafhtiiv, Vfimu Karfhanftuv. Lokal subst. gen. n e u t r. 
ima sklonilo i [u' leti, na fuoijm Mesti, v" Defhelfkim oblazhili), 
pri moških s amosta vnikih (izvzemši tujke: n. pr. na Purg- 
fritti\ in pri glagolnikih pa u (v' kraiu, v' ftanu, v' noter da- 
jajnu, per fidainu.) Instrum. sing. izobražen je večinoma pravilno 
z om (s' Zafsnim pridnim dellom, S. Karftom, s' fugovarjenom (!) 
s" diainom), pa tudi z ain (s' orofhjam, s' Mafillam, s' perftam. 
(Trubar piše v instrum. „Hm" : „s tejm duhum", Matth. 3. b, 4. 
summa; „ž njega vukum", ibid. 13. summa.) Plural nom. in acc. 
subst. gen. neutr. končuje se zdaj na a, zdaj na e: „te dobra della", 
„ene inu druge delle", vse druge Meftrt". Sklonilo dai plur. je 
om in (pri tujkah) am: „Suetim oprauilo?« sarozhene" ; „vedejo- 
zliim greh(ww — ptuij" ; ,,kateru bi h' tem Shpitalam Clofhtram 

slihaflo". Po analogiji samostavnikov, ki v genit. sing. 

sklonilo u, naglašujejo, slove subst. „kraj" v localu plur. ,,krajeh" : 
„u' veliku krajeh nafhe Shkoffie". (Prim. : tat — • tatu — tateh). 
Subst. .,dar-- glasi se v accus, plur. ,,dari" (starosl. darbi), dan- 
danes: .,darove'- in ,,dari", prim.: ,,Dari opravit bog"nj i po navadi." 



110 Fr. Wiestlialer : Prvi pastirski list slovenski. 



Pre.š. Instium. plur. končuje se na i (j): ,,sgodzhj" = z godci, le 
jedenkrat nepravilno namni po a-jevskideclinaciji : ,,s' Zupernikami". 

3. i-jevska deklinacija. Moški samostavniki : Jedini 
ostanek te spregatve v sing. ohranjen nam je v besedi ,,gofpud" 
(:^ gospod = gospodh), ki se v genit. dat. in. accus. glasi ,,Go- 
fpiidi"' (starosl. gospodu). N. pr. (Genit.): ,, kateri poijikano Go- 
spud/ Boga gnado nikar nefavershejo^' ; poleg pa se nahaja tudi 
že genit. ,,Gofpuda" : ,,kir nozheio nafhiga Isvelizharia nu Gofpuda 
.... sapuuidi pokorni biti." (Dativ) : ,, nikar Gofpudi Bogu na zhaft 
nu hualo." (Accus.) : ,,kar kuli Gospudi Boga refhaly." Tako 
sklanjajo po staroslov. to besedo tudi pisatelji protestantske dobe. 
Primeri: ..od gospudi inu Boga našiga", Trub. Matth. 1, a., ,, nare- 
dite pot timu gospudi", ibid. 5, e, ..prosite tiga gospudi", ibid. 
9, f. V plur. sklanja se dandanes po tej deklinaciji jedini subst. 
,, ljudje", kojega acu.ss. slove v našem pismu ,,Ludy". 

Ženskih samostavnikov genit. plur. ima sklonilo /" 
(y) = ij : ,,rizhy", , .sapuuidi" (Trubar: ,, zapoved"). 

4. u-jevska deklinacija. Od moških samostavnikov 
(ki se dan danes večjidel po o-jevski sklanjatvi sklanjajo), ohranili 
so se nam le nekteri .skloni. Naše pismo podaja nam le te sem 
spadajoče oblike: ,,Daru", ,,ftanu" ,,fuaru". 

Ženski samostavniki: ,,Kry", .starosl. krt vb, ki. velja 
protestantskim pisateljem za subst. indeclinabile, glasi se v accus. 
sing. „kry" (,, skusi to drago S. kry"), v genitivu pa ,,kryvi" 
(= krbvi) po 3. deklinaciji: ,,fkusi fvoiaft te kryvi". Pri Cirknem 
na Goriškem sklanjajo to besedo: kri, krivesa i. t. d. po; kolo, 
kolesa (Leveč). ,,Cerkou" (=: cerkev, starosl. cr'Lky), genitiv 
,,Cerkue" Cerkve in Cerkue, ravna se v pluralu po a-jevski skla- ' 
njatvi ; genit. plur. ,,Cerkva" — beri: cerkva (,,drugi nafhih 
Cerkva Vifharni") izobražen je po analogiji .subst., ki v genit. sing. 
sklonilo naglašajo (prim. solza — solze — solza). ,,fvoiaste v", : 
instr. sing. ,,fvoiaftuo" (,,r to favefsano fvoiaftuo") nepravilno po 
a-jevski deklinaciji za: „fvoiaftvijo". 

5. Soglasniška debla. Moški sam o s t. ,,Dan" (starosl. 
dimi.) acc. sing.: dan, local plur.: d ne u i h. 

Ženski samost. Mati, accus. mater (starosl . matere), ] 
genit. : matere. 

Neutra. Ime, loc. sing.: v' imeni (starosl. ,, imeni" in ,,imene"), 1 
instrum. sing. „imenom", (starosl. ,.imenem"). Telo, gen. sing. „Te- 
llefsa". 

Zaime. 

Osebno-povračavnega zaimka instrum. sing. slove 
,,sebo" (starosl. coGoKi), dat. plur. ,,sebi" {si). 

K a z a v n o zaime f a, ta, tu. Mase. in n e u t. sing. genit. 
tiga (beri: ttga), pa tudi: tega („pohuifhaine t/ga blishniga" ; 



Fr. Wiesthalev : Prvi pastirski list slovenski. 111 



,,Satega uolo"; ,,ftem imenom tt^ga drusiga") ; dativ : timu (beri: 
t'i>mu) ; local : tim („v' tim cellira zhafsu") in tem („natem ftati"). 
Femin. ta, genit. te, dat. ty, acc. to, local te (= tej): „v* te 
vifhi", pa tudi: ti: ,,n" ti pufledni Vri". V pluralu vseh spolov 
menja v sklonilu gen., dat., locala in instrum. e z i: ,,odvseh 
teh", ,,tih Dufhizh", h" tem Cerkuani", s"timi Duhounimi". 

Kakor „ta" sklanja se tudi sestavljeno zaime taifti, ki se 
zdaj narazno (,,ta ifti"), zdaj skrčeno (,, taifti", ,.tifti") piše in tudi 
po tem sklanja: ,,od tiltiga", ,,h' tim iftim, aly podte ifte". (Trubar 
piše in sklanja dosledno vsak del za-se). 

Ako se ima kazavno zaime na pomenu okrepiti , pridene se 
mu besedica „le" vselej spredaj, nikdar zadaj: ,,od leteli rizhy", 
,, letake", ,,Vfo leto nafho Shkoffio" ; to velja celo o adverbiji ,,le- 
tukaj" (dan danes navadno: ,,tukaj -le"). 

Zaimek „ves" (staroslov. vLSb) ohranil je v svoji dekhnaciji 
staroslov. h: ,,od vseh teh", ,,Vsem nu slednim" — ali pa ga 
nadomešča z i: ,,Vfih Vernih Dufhizh", ,,vfimu karfhanftuv". 

Relativno (adject.) zaime slove „k a ter i 3" in ,,kir" 
ali ,,kyr"; zadnje, znano vsem protestantskim in katoliškim pi- 
sateljem, se nič ne sklanja: ,,Leta, kyr tu ve", ,,kir bi ke vedel", 
„delle dopernafhal, k i r (= katera) fe timu Duhounimu fanu ne 

fpodobio fkusi katere bi tu pohuifhaine perhajalo", 

„srauun kir (= kateri — plur.) nozheio — pokorni biti". vSe 
dan danes molimo: „Oče naš, kir si v nebesih". Ta besedica je 
po Miklošiči (Gramm. III. 2. Aufl. 149*) adverbijalnega izvora in 
= slov. kjer, kder (starosl. khde že). V tem pomenu beremo 
jo večkrat v našem listu, n. pr. : ,,kir bi ke edan vedal". Iz kra- 
jevnega pomena razvil se je časovni (kjer = ko) : „peruizh kir 
more" (quam primum potest) : prim. nemški ,,wo" v stavku: „(vr 
befnc^te midj cjcrabe 511 eiiiev ^iit, \vo id) iibev uiib iiber 311 t^iiu ^atte." 

Subst. relativno zaime glasi se v neutru „kar": ,,nu 

kar ky sizer k' tim iftim slishi". Mase. ,,kdor" pisatelj 

ne pozna, ampak stavlja zanj dosledno : ,. kateri". 

V obrušenih oblikah: ky, ki, ke tiči najbrž pronom. adverb, 
ki se je na pomenu oslabil ter prosta particula postal, vjemajoča 
s z lat. „Cunque" v raznih sestavah ; v zvezah : kar ky, kateri ki, 
kir, ke, kokar ki uobčuje pomen dotičnih besed ter se strinja z 
lat. quicunque, quodcunque, utcunque i. t. Primeri : ,,kir bi ke edan 
vedal"; ,.katerimu je ki vedejozh" ; ,, kokar fe ki bode nam nar 
bule vidilu" ; ,,ali kar ke bodi"; v stavkih: ,,de fo eni ke v" 

Duhovni fvoijafti" ; ,, katerim obuduuijm bi k i nebilu ,,dopuflieno" 

zadobila sta ,,ki" in ,,ke" veljavo nemšk. t)le(l(ci(f)t, ctlDa. 



'^) Primeri: Šiaman: Slov. slovnica 1881 str. 112. 



112 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



Sestavljena deklinacija. 

Genit,. in dativ sing. mase. in neutr. gen. končuje se na i g a, 
i mu, local in instrum. brez vsakega razločka na im: ,,v" ozliit- 
nim tadlu" ; ,,obkratkim" ; s' Velikim vekriiim pak s' premifhlai- 
nom". Plur. neutr. gen. ima v nom. in accus. sklonilo a, pa tudi 

e: ,,te dobra della tiga vsmileina, Tellefne nu Duhoune". 

O omeličavanji goltnikov (g) pred i priča nam jedina oblika „dru- 
siga", poleg katere pa beremo tudi : ,,drugiga". 

Komparativi so deloma pravilno, deloma neorganski izobra- 
ženi ; prim. : ,,Vihfhi" (od ,, visok"), ,,vekfhy" (od ,, velik"), potreb- 
niihi, pa: ,,losheishi", ,,loshei" (od „lahek"). Končujejo se v ad- 
verbiji, v nom. obeh števil (duala ni) in spolov in v vsi jednini 

ženskega spola na i : ,,koku pel•losllnifh^ bi ijm mogli k'po- 

mozhi priti" ; ,,de taku loshei (= ložje) bomo mogli 

vsem shkodam napre priti" ; ,,vekfhy (acc. sing.) tudi teshauo sebo 
dado". Vendar pa superlat. ,,nar bule" = „nar bolje" {,,kokar 
fe ki bode nam nar bule vidiki nu sdelu"). 

Konjugacija. 

In fini ti v se končuje na ti (,,dopouedati") ty (,,v'uzliity"), 
t ti (,,bratti") in t (,,morete vedit"). 

Participa praes. act. I. nij najti. 

Particp. praes. act. II. pravilno izobražen v obliki ,, re- 
ko z h" (in ,,bogabojezli"), nepravilno: ,,vedeioz — vedeiozh — 
— ■ vedejozli" (prim. Trub. : ,,prideoč in dr.) Tretja oseba plur. 
praes. naliaja se večkrat v skrajšani obliki : dado, dero, refdero, [ 
uedo. I 

V partcp. praet. act. II. zobnik d pred 1-om ne izpada: ,,po- 
fsedel", ,, padel", ,,bodo padli" (pač pa pri Trub. prim. : ,,palu", | 
,,vkrali" etc). j 

Glagol ,, videti", včasih tudi ,, vedeti" sprega se po 4. vrsti: 
„kokar fe ki bode nam nar bule vidilu" ; „kateri bi ued?l eniga I 
Duhouniga" (pa tudi pravilno : vedel, uedel, in celo uedal, vedal). j 
Čuditi se je, da so partcp. praet. pa s s., zvlasti glagolov j 
4. vrste, v obče tako pravilno izobraženi; prim.: ,,refuezheni" j 
(razsvetiti) , refarjen" (razsrditi), ,,zheshen" (= češčen, častiti),! 
,,samujen" (zamuditi), celo ,,zgojeino" (=zgojeno od,, zgoditi".) Manj ' 
pravilni so glagolniki, n. pr. ,,opominene" (opominati), ,,fugo- 
varjenom" (nom. fugovarjene = zagovarjanje), pa vendar tudi: 
,,opominajne" (jn = nj) in: „pohuifhanje". 

Zloženi časi: Futurum act. seizobraža: 1. s sedajni- 

kom perfektivnih glagolov: ,,Sizer zhe ne f tur i, bode ob- 

foien." 2. s partcp. praet. act. II. in pomožnikom bodem : ,,kokari 
fe ki nam bode vidilu nu sdelu". 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. '113 

Praesens pas s. izobraža se 1 . z aktivom in povračavnim 
zaimkom se: „poliuifhanje se obudy" ; 2. s partcp. praet. pass. in 
pomožnikora, pa ne v seclajniku, ampak v futuru, kar se ima 
uplivu nemščine pripisovati ; n. pr. ,,Inu dokler (= ker) vse lete 
rizliy bodo (= so) fknsi Dulioune poftave nu prande pre- 
povedane, flie nam nikar ena majliina skerb nu tliefhava 

130 (=je) nalofliena'-. Prim. Trubar, Matth. 3. summa: ., Jezus bo 
kerščen" = „^t\n§> luivb getiiuft". 

C. Skladnja. 

Pridevniki in zaimki stoje kot attributi vselej pred 
svojim imenom, nikdar za njim. Ad ver bi um ,,p o poln orna" 
rabi se kakor še dandanašnji attributi vn o: „skusi dobre po- 
polnoma, inu pravizhne Slushabnike" (,,a bonis, optimis et integris 
ministris"); s'eno prauo popolnoma lubesenj o" („perfecta charitate"). 

Stevniki. Glavni števniki od ,,pet" naprej se imajo po 
slov. slovnici s svojim imenom po vseli odvisnih sklonih, izvzemši 
accusativ, vjemati : „P o sedmih dnevih dežju por ečem na zemljo 
iti štirdeset dni in 40 noči." Kavnik. To pravilo pisatelj našega 
lista popolnem prezira, pišoč n. pr. : ,,se varuat pred sedam ne- 
glaunimi grehi." 

Zaime: Svojivno-povračavni zaimek ,,svoj 3" nadomeščen 
je s pron. ,,nafli", kadar se nanaša na osebek, ki stoji v veli- 
čanstvenem pluralu (plur. maiestaticus) : ,, dokler my nafh Visita- 

tion fklenemo" ; ,,de nafhi flushby sadofty fturimo, nu 

nafh o veft od lete teshave ohranimo". Sicer pa se „svoj" pra- 
vilno rabi: ,,De en fledni Shkoff fam s"fuoio pershono 

svojo Vso Shkoffio obtezhe" ; ,,de ty Duhouni — bodo 

s'suoijm fvetim diainom, ena luzh" i. t. d. Svoji v nega 

zaimka 3 osebe ,,njihov" (njegov) zastonj iščeš v tem listu, 
marveč stoji mesto njega vselej (starejši) genit. osebnega zaimka: 
„nijh isvelizhaina ijfkati" ; ni j h ali vezh Sludijoviga pomagajna 
ijfheio". Mesto relativnega zaimka stoji demonstrativni 

v stavku : ,,bomo mogli, kulku (= kolikor) nam je mogoče, 

isvelizhaine iskati". Parkrat postavljeno je adjectiv. relativno 
zaime, kjer pričakujemo subst. relat. : ,,boshije dellu v'tragliuu 
rounaio, ali kateru (= kar) še hujfhi ie" ; „kateri bi uedil eniga 

Duhouniga gardu shiveti, ali v' nemarnim ftanu prebiuat, 

fkus kateru bi dal enu pohujfhanje". 

Kakor vsem tedanjim pisateljem rabi i našemu neslovenski 
spolnik, kojega se prosti narod do današnjega dne ni mogel 
otresti. Nemški določni spolnik : ber, bie, ta^f mu je kazavno za- 
ime ta, ta, tu, nedoločni ein eiiie, ein pa glavni števnik eden 3: 
„fkufi katere bi t u pohuifhaine t i g a blishniga ..... perhajalo" ; 

8 



114 Fr. 'Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



,,cle ty Duhovni bodo ena liizh, inu en lep exempel ali nauk^ 

timu blishnimu". 

Nikavnice. ,,Ne" (,,n a") združuje se z glagolskim predi- 
katom v jedno slovo: ,,nebodo", ,,neimeli", ,,narounali' = ne rav- 
nali, ,,nefavershejo''. Zaradi večjega poudarka pomnožena je ta 
nikavnica po nekatera mesta še z imperativom ,,nikar" (Trub. 
nek ar*), ki pa se prav nič ne sprega: ,,debi ti Duhouni nikar k' 

myru nu pokoiu narounali" ; ,, kateri poifkano Gospudi Boga 

gnado nikar nefavershejo" ; časih pa ta besedica (nikar) kar sama 
opravlja službo negacije: ,, nikar bres Imdiga nauka pruti blilh- 
nimu" ; „Denarje pofsedel nikar po prauizhi". 

Predlogi: s, k, v se s svojim imenom v jedno besedo 
tope, ali pa tudi ne ; vender stoji med predlogom in o njem vi- 
sečo besedo (izvzemši par slučajev) vselej apostrof; pri tem se 
čredi ,,v'" z ,,«'", „A"' s „^'" brez določenega pravila. Apostrofi 
stoji za predlogom tudi v sestavljenih besedah, n. pr. : u'fhitke,j 
v'tragliuu, s'naidemo, s'klenili. Predlog ,, zavoljo" piše se ali skr- 
čeno in potem stoji pred svojim imenom (,,sauolo kake Podfare"), 
ali pa narazen ; takrat postavljeno je ime v sredo : „S'atega vola" ; 
,,sa nafhe Paftirfke Slufhbe volo". 

Sklonoslo vj e. Glagol „iskati" veže se pravilno z ge- 
nitivom ; z accusativom, ki se je novejšim pisateljem tako priljubil, 
druži se samo jedenkrat („ouzhizh isvelizhaine iskati"). Nasproti 
pa je duh nemškega jezika zakrivil neslovensko vezavo glagola 
varovati (se) v stavku : ,,fe varuat pred fedam neglaunimi grehi". 

V zanikanih stavkih ne stoji objekt nikdar v ge ni- 
ti v u, ampak skozi in skozi v accus. : „zhe' nozheio ta sgorai 
sadeti uug gori vseti;" ,, kateri bi nikar ne posnal nu nedershal 
vfe tu" i. t. d. V stavku: „obene fkerby zhes Boshje vefhe ne- 
imeli" je „fkerby" najbrž le accus. plur. ; v stavku: „nikar [po- 
dobe te pravizhe ijfkali" je genit. viseč o glagolu. 

Attributivni genitiv stoji po navadi tedanjih pisateljev, 
posnemaj očih latinsko razporedbo, pred imenom, od kojega je za- 
visen: „poijfkano Gospudi Boga gnado"; zhefs hualeuredno inu 
dopufheno S. Cerkue nauado" ; „s puflednim S. Ojlla Malillam.' 
Primeri: „Inu ta hlapčič je bil per Bilhe inu Silpe, njegoviga 
očeta žen, otrucih". (Dalmat. Mos. bukv. I. pogl. 37 A.) „Zna- 
minje tiga človeka sinu". (Trub. Matth. 24. c.) „Daj meni tiga 
Joaneza kerstnika glavo." (Trub. Matth. 14. a.) Narod govori še 
dandanes: „vseh vernih duš dan". Dativus commodi, za koji 
bi morda novejši nemškujoči pisatelji stavili predlog „za'' z accus., 
nahaja se v stavku : „en dar febi ali enimu drugimu hozheio imeti". 

Glagol: Imperativ 3. osebe sing., ki je dan danes v 
pismenem jeziku skoro „be]a vrana", podaje nam stavek: „taifti 

*) O izvoru te besede glej Levčev že prej navedeni spis, str. 24, Pis. 



Fr. "Wiesthaler : Prvi pastirski list slovenski. 115 

pofkerbi nam letu resloshiti" ; sicer se opisuje tudi še z 

glagolom imeti in inf. : „nam ima en fledni skafati" ; „ima fkarbeti 
]pt.u nam napre pernefti." 

Pri dveh subjektih ne stoji glagolski predikat v dualu, 

nego v pluralu: „de (bi) ki kateru mladu Ditetze , 

kateri verni karfhenik . . . fe ftiga Sveta lozhi//." Tudi jjartcp. 
nanašajoč se na dva subst. stoji v plur. : „Mosha ali Sheno . . . 
. . . s' markako hudizhovo vero obdane". 

Čudna in neslovenska je vezava o glagolih zaznavanja: 
videti, znajti, vedeti, zaslišati, zastopiti (= Devnef)nicn.) Po uplivu 
latinščine vleče se namreč za temi glagoli nekaka „constructio 
accusativi cum infinitivo", n. pr. : „kadar my vidimo te S. Canones, 
.... nu s'naidemo Boshio slushbo .... natem ftati" ; „kir bi ki 
ke vedel eniga takufhniga .... kakufhen dar . . . ufeti" ; „kir bi 
ki edan vedal eniga Duhouniga . . . . fe vefseliti" , „zhe bi kateri 
sashlifhal nu saftopil .... Mosha ali Sheno . . . shiveti" ; in kaj 
še le porečemo k tej skoro nedoumni vezavi: ,, kateri bi uedil 
eniga Duhouniga gardu shiveti. ali v" namarnim ftanu nu hudim 
imeni saflifhati prebiuat"!? Glagol , .vedeti'' veže se sicer 
še na dva druga načina: 1. z odvisnimi stavki, vpeljanimi s con- 
junct. de (da): ..kir bi ke edan vedal, debi ti Duhouni nikar k' 

myru nu pokoiu narounali" ; „kateri bi uedel de bi ki eden, 

tu Cerkounu blagu pofsedel". 2. ,,vedeti za kaj" (po 

nemškem: um etrt). h)i[[en) : ., kateri bi uedal sa Faimafhtre i. t. d.", 
„ kateri bi ki uedel sa takufhne oblube". 

Postava o rabi p erfek ti vnih in imperfekti vn ih gla- 
golov našemu pisatelju ni jasna, marveč stavi pogostokrat per- 
fect. glagol, kjer pravilo imperfektivnega zahteva, n. pr. : ,.H' per- 
uimu tedaj .... porozhimo nu sapovemo" ; ,,sapovemo ino nalo- 
shimo, de . . .'• ; redkokedaj je, najbrž le instinktivno, pravo 
pogodil, n. pr. v stavku: ,,kar nam S. Rimika Mati Cerkou ueruati 
.... sapoveduje". 

Tudi razloček med glagol. ..morem" in ,,moram" mu 
je neznan ; zadnje sploh v vsem spisu pogrešamo, dasi je bil več- 
krat potreben. Prim. : ,, Morete uedit" (za : morate) ; de morejo 
Vfe poverniti" (za: morajo). 

D. Leksikalne reči. 

Da so v listu tujke, zlasti nemčizne, gosto nasejane, temu 
se ne bodemo čudili, ako pomislimo, v kterem času da je v dežel 
prišel. Te tujke bile so takrat tako vsakdanje, da je nahajamo 
v vseh sočasnih spisih. Kako bi se tedaj od našega pisatelja 
moglo zahtevati, da bi bil čisteje pisal ! Saj se tuje navlake .še 
dosihdob nismo popolnem iznebili. Take tujke, koje še dan danes 
med narodom slišiš, so : žegen, gmajna, folk, pomujati se, oštarija, 

8* 



116 Pr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 



uržah, štuk, viža, vižinga, spital, klošter, štiftinga, šenkinga, činž, 
šti-aifinga, peršona, glid, grunt, brumen, glih, napre pernesti = 
norbringcii, slišati = geljiiien in drugih več. Nektere izmed njili 
se je naš pisatelj celo potrudil tolmačiti s slovensko besedo (ali 
z drugo tujko, ki se je njemu domačinka zdela), pridruživši je 
z veznikom „nu" (,,inu"), ,,ali", pa tudi brez vsake vezi. Primeri 
,,fhenkati nu daruati" ; ,,fkusi fhenkunge nu dari" ; .,v" ozhitnini 
tadlu ali pomainkanu" ; ,,u" kraffty ali mozhy" ; k' fructu, pridu 
nu pobulshajnu" ; ,,beneficia, ali L)uhouno perbodiflie" ; ,,exempel 
ali nauk". (Trubar piše n. pr. v predgovoru k evang. sv. Matevža 
ravno narobe : ,,kir nemamo obeniga nauka oli exempla".) Do- 
zdeva se mi, da je pisatelj nepotrebno tujko pridržal le ,,ad om- 
nium intelligentiam", tedaj iz neke gotovo neopravičene bojazni, 
češ, pravilnih, a manj navadnih izrazov samih bi morda vendar 
kateri poslušalec ne utegnil razumeti, s časom pa se bodo uže 
ukoreninili. A baš ta prikazen me zopet nekako spomina hvale 
vrednega ravnanja Hrenovega, ki je v svojih ,, Evangelijih" marši 
kako tujko, nahajajočo se na dotičnem mestu v Trubarjevi in 
Dalmatinovi bibliji, z lepo domačico nadomestil. 

V naslednjem hočemo pojasniti nekoliko po obliki ali pomenu 
zanimljivih besed, razvrstivši je po abecednem redu. Nektere iz- 
med njih so dan danes uže izumrle, druge ohranile so se le še v 
posameznih krajih slovenskega ozemlja. 

ardrija f. („h' kardriji" — s podvojenim predlogom, kar 
se v knjigah 16. in 17. veka češče nahaja), iz nemšk. „§aber". 
nastalo slovo, znano i Dalmatinu, Megisserji*) (ardria, ardratij in' 
Pohlinu **) (ardrij a) . 

betež (bethesh) m. ©djuierg; primeri: ,, ozdravi slednjo bo- 
lezen inu slednji betež". Trubar, Matth. 4. d. Pohlin: „betesh" 
in ,,beteg", ©djiner^, 5InfaU. Miklošič izvaja to besedo iz ma- 
djarskega: ,,beteg", Levstik pa iz srednjenemškega wetac, m. 
@d)nier5, Seiben. (Prim. : ,,Es finden sich weit mehrere Wehtagen: 
in dem menschlichen Leib, als verborgen Feind in dem grossen 
Ross zu Troya". Abraham a S. Clara pri Schmeller-ji IY. 2. 
Zdaj nam rabi le še adjektiv: betežen = bolan. (Janežič in Cigale . 
navajata sicer v svojih slovarjih tudi še subst. beteg, m. ^ranftjeit. 

botrinja, f. bie auf ^^at^eiifc^aft kru()enbe geiftige SSerluaub- 
fdjaft ; cfr. Pohhn : botrina, f. 2;auf[reuub]d)ajt. 

časen s. (,,s' Zafsnim pridnim dellom oppustili"j adjektiv 
dvomljivega pomena; lat. matica nas pušča na tem mestu popol- 
nem na cedilu, ne imajoča nobene besede, ki bi se s to strinjala 

dati, vrb. prf, gebeu ; a) sebo dati, mit ftd) brtngeii, nad) [id) 
5ie!^eu : „inu dokler ty ozhitni inu grosovitnifhi grehi, vekfhi tudi 

*) Glej njegov: „Dictionarlum qQatuor linguarum, videlicet germanicae,j 
latinae, illyricae, quae vulgo sclavonica, appellatur, et italicae." V Gradci 1592. ? 
**) „Tu mahi Besedishe treh jefikoii". V Ljubljani 1782. 



Fr. ■Wiesthaler : Prvi pastirski list slovenski. 117' 

teslumo nu nevarnost sebo dado") ; b) na dan dati, cinž Xage§(id)t 
§ie()en, befauitt ijebeit ; c) na činž dati, po lat. : ,,ad censum dare", 
aiif 3'iiK''^ Icitjeii; d) na znanje dati, su tuiffen mac^en; e) čez dati 
— čez danje, nemčiz. = iibevcjebeu, bte UebergaSe ; f)' noter dajanje, 
nem.škovalno za »©tiujebiing". ' 

detetce (Ditetze), n. baž ^titblein, deminut. samostavnika : 
dete. 

dež e Is ki :j. kot subst. adjektiv = laicus, oppos. duhoven;' 
kot adject. =: laicalis : ,, kateri bi ki iiedal eniga Dahoiiniga, ali 

Deshelfkiga sliiueti" = „si quis sciret aliqnem Clericum 

vel Laicnm permanere" ; — ,,v Defhelfkim oblazhili", = 

„ cum liabi tu L a i c a 1 i " . 

dokler, conj. l. = bt§: „dokler my nafli Vifitation ali obij- 
fkaine fklenemo". 2. = ker, quia: ,,Inu dokler ty ozhitni inu gro-' 
sovitnifhi grehi, vekfliy tudi teshauo sebo dado". 

dolg, m. bie ©djiilb = krivda : „fkufi lenobo, v'tragliuoft 
nu dolg eniga Duliouniga". 

donašati, vrb. imprf. adferre, boj donašati = ,,rixam 
exercere". 

dreti, vrb. imprf. vet^en, metapli. f)inbern: „kateri ta Sakon 
eni deri), eni zillu refdero". 

governati, vrb. imprf. (etteit, Icn!en, iz ital. governare; 
tudi Pohlinu znan glagol. 

ime, n. 1. ber 9^ame; 2. = glas, ber 9iuf: „v' namarnim 
ftanu nu hudim imeni .... prebiuat". 

inu, nu, (t. j. ino, no), conj. uiib; nikdar „in" ali ,,i". 

izveličanjski a. bte @eligmad)iuitj betreffenb, fettg umdjeiib: 
,,isuelizhanfko nauado". 

kadar, conj. = ker (prim. lat. časovni in ob jednem vzro-' 
čivni ,,cum"): ,,S'atega uolo, kadar my vidimo ....". 

kasen (kafsen) ;{. (Pohl. kesn, laugfiim, starosl. kTiSi,nF>) 
[diintti]; po lat. matici = munere diligenter non functus: ;,de bi 
ti Duhouni S. Karftom kafsni inu tefhki bili". 

kecar (kezhar) m., kecarija (kezharija) f. iz nemšk. ber 
^'eljcr — bie ite^crei. 

letnice (letenzhe) f. plur., anniversaria ; po Dolenjskem je 
še dan denašnji znana beseda: obletnice, f. pl. istega pomena 
(Levstik). 

loternija, f. iz nem.šk. bie Sotterei ; prim. Pohl.: lotr, m. 
ber ^itrer, lotreza, f. bie §uve; sliši., se še zdaj tu in tam. 

Luther, m. nom. propr. mesto appellativ. = luteranec ; 
po Dolenjskem še v navadi. 

m arkak :!. (z izpuščenim ethičnim dativom si) = marsikak: 
„s" . . . markako Imdizliovo vero obdane" ; lat. mat. : aliis huius- 
m o d i Diabolicis inventis. 



118 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 

muditi, vrb. imprf. auf^atten, ^tnberii: „kokii bi fuoje Cer- 
kue v'eiiih ali drugih potrebah mudili" ; lat. : Eccles. suarum repa- 
rationi ac restaurationi non studere. 

nauk, m. = exemplum : ,, nikar bres hudiga nauka pruti 
blifhnimu" ; beseda v tem pomenu vsem pisateljem tiste dobe znana. 

neglaven = naglaven 3. nagi. greh, peccatum mortale. 

noreti, vrb. imprf. tran.sitiv. beviiifen : „kateri bi v'boge 

ludy norel"; cfr. Pohlin : noreti 1. itdnifd) feiii, 2. beriideii ; Trubar: 
obnoriti, tnilfdjeii (,,Erodež vidi, de je od tih modrih bil obnorjen", 
Matth. 2. d.). Novejša slovenščina tega glag. ne rabi več v tran- 
zitivnem pomenu. 

obdati, vrb. prf. uiuneben ; v metafor, pomenu in popol- 
nem neslovenski vezavi : ,,A' enim ozhitnim grehom obdaniga" ; 
lat. aliquo puhlico crimine irretitum. ,,s' markako hudizhovo 
vero obdane" = qui .... aliis huiusmodi Diabolicis inventis ope- 
ram darent. Trubarju služi v pomenu nemšk. ,,befeffeii" : ,,so 
zludjem obdani bili", Matth. 4. d. „dva zludjemi obdana" ibid. 8. d. 

ob eden a. (to slovo narod še dandanes tako izgovarja) = 
nobeden 3. Pohlinu je „obedn" 3. = etiier an§i beibcn, uter, alteruter. 

obgledati, vrb. prf. (staro.sl. obglAdati, circumspicere Miki. 
lex.), tukaj = preiskujoč razgledati, po lat. mat. : „diligenti inda- 
gine scrutari". 

ob teč i, vrb. prf., percurrere, rabljen o osebi : ,, De en f ledni 

Shkoff svojo Yso Shkoffio obtezhe nu obgleda" ; prim. 

staroslov. ; ooltcuitu Hhcoy 3eMJiio, Miki. lex. 

o bo dvoj i 3. (,,katerim obuduuijm bi ki nebilu dopu- 

fhenu"), beibe, prim. srh. : obadvoje, utrumque (Vuk, lex.), hrvat. 
in slov. (Janežič. slov. nemški slov.) obodvojica, srb. obadvojica 
(Vuk, lex.) uterque. (Ker je bil drugi o naglašen, spremenil se je v u). 

prihodišče (perhodilhe) n, beneficia, bie ©iiifiiiifte ; znano 
tudi Pohlinu in še dandanes po Notranjskem. 

pomanjkanje, n. slovo laškega izvora ; ,,v' ozhitnim tadlu 
ali pomainkanu", tedaj = Xabel, t. j. tabeUjafter Sebeiižtunnbet, po 
lat. mat. irregularitas; do tega pomena prišla je beseda najbrž 
posredovanjem nemščine: fe^leii — manjkati, tedaj ^e!^(er, fe^Ier* 
^after SebeiiSluaiibcI — pomanjkanje. 

priti komu naprej, vrb. prf. = occurrere, izraz, skovan po 
nemškem: jUtooifoiiiiiien, dandanes nadomeščen z drugo tujko: 
,,komu v okom priti". 

pismo, n. ber S3rief (tukaj) = pisana beseda: ,,De pak' lete 
nafhe pifme nu opominajne bodeio ftem losheishi vsem, nu vsa- 
katerim vedeioz"; plural zadolžilo je bržkone lat. slovo ,,litterae"). 

pomočnik, m. == patronus (,,ti Patroni ali Pomozhniki" ; 
,,od fuoijh Patronou nu Pomozhnikou"). Kako naivno ! Pomočnik 
je sicer = ber @(^ii^p a tv on, n. pr. sv. Florijan, a po tem listu, 
tudi tak, ki fare in ,, beneficia" oddaja. 



Fr. Wiesthaler: PrAri pastirski list slovenski. 119 



priložen 3. idoneiis; „ob poftaulenili Vrali, dneuih nu per- 
loshnih zhasih" — „statutis horis ac idoneis temporibus" ; com- 
parat. adv. „p erloshnif lli'^• „pak navemo, koku perloshnifhi 
bi ijm mogli .... k pomozhi priti, — „nec illis, opportuna 
remedia adhibere possumus". Janež, priložen 3. gelegen^eitlic^. 

poročiti, vrb. prf. 1. = auftragen, befe^ten: „u' kraiftj 
ali raozliy te Snete pokorshine porozhimo nu sapovemo" ; 2.^== 
izročiti, audevtmiien, (o živoeih bitjih ; o neživočih pravi: zaročiti, 
glej to besedo): „nam porozhenih ouzhizh isvelizhaine iskati" j_ y 
tem pomenu je beseda uže prestara, prim. staroslov. „pormčiti'' 
in „pormčati" = eY/£W£rv, in = concredere, Miki. lex. poronso, 
poruso = commendo,'mon. frising. „Ozha, v'tvoje roke jeft poro- 
zhim mojo Dufhizo", Hren, Evang. inu lyst. str. 71. „Ozha, Jeft 
porozham mui duh v' tuie roke", Trub. Luc. ep. 23. „Ozha, jest 
porozhim moj Duh v' tvoje roke", Dalm. Luc. ibid. Pri Pohlinu 
le še v pomenu nemšk. tiernid()Ien, t. j. prav za prav: izročiti ne- 
vesto ženinu; v novejši slovenščini pomenja poročiti 1. Uermafjlen 
(tudi uže v staroslov.). 2. bcridjteii, nuftracien, jit tt)iffeu geben. 

pozdravljen 3. salutaris, fieitfam (;;taku posdrauleno nu 
isuelizhanfko nauado" — „tam salutarem consuetudinern, ac. S. 
opus"); prav za prav partcp. praet. pass. glag. pozdraviti, deblo 
zdravt = sanus; prim. nemški: ®a6 ift bir gejuub = ^eilfani. 
Od tod: 

p ozdravljenje, subst. vrb. n. = salus, ©ni^: „Vsem 

v' Bugu posdrauleine". 

po sv ar, m. := „Duhouna poena" : „bodo .... Duhouno 
poeno ali pofsuar terpeli" — „in poenas per Sacros canones sta- 
tutas incidere"; cfr. starosl. posvariti, vituperare, novoslov. po- 
svarnik, obiurgator, Miki. lex. 

posesti, posedem, vrb. prf. rabljen imperfektivno = oceu- 

pare, possidere, befi|eu : „de bi ki eden Denarje pofsedel" ; 

prim. v Miki. lex. starosl. poststi, (considere), pa tudi = ,,occu- 
pare, mon. — serb. cfr. possidere croat. posisti, possidere hung". 

povsod en 3. adject. izpeljan iz adverb. povsodi :„s' enim 
pousodnim obijskainom obtežbe-' — „generali Visitatione per- 
currerent". 

pravda, f. ,'starosl. pravbda, veritas, iustitia. Miki. lex.), 
1. ius : ,.bodo fkufi Duhoune poftave nu praude prepovedane" -— 
„a iure damnantur, ac reprobantur". 2. = lis: „pred nalh Sodni 
Stoli, prepirajne, nu praude napre nefti" — „causas Litesve 
ad Tribunal nostrum .... introduxisse". 

prebivati, vrb. imprf. fid) (angeve ^eit m befinbeii , leben 
,,she v' pregrehi prebivajo" : „kateri bi uedil eniga Duhouniga 
gardu shiueti, ali v' namarnim ftanu saflifhati^ prebiuat". 

prešeštvo, n. (prefh?/fhtvo, u oslabljen iz e, ki se ni na- 
glašal, cfr. preštvo, Murko), bev (£f)ebrud). 



120 Fr. "Wiesthaler : Prvi pastii-ski Ust slovenski. 



pristava, f. bei' SUJeier^of. 

p tuj :j. fremb; („naptuju perpmviti" = alienare, lieriiugern). 
Purgfrit(t), m. „na Cerkounim Puigfritti") iz nem.šk 
S3iiri]friebe = lx)a§ bie S3itvt] „unifvtcbet" (uiiii]ilit) = obgi-adje, t. j. 
okraj, ki spada li kakemu gradu, lui tem mestu — cerkvi. ' 

reči, vrb. prf. fageit; particip. rekoč je nejasen v stavku: 
„kateri bi kuli vedal eniga nafhiga Duhonniga, fkusi fhenkunge 
nu dari, bodi fuete shegne, ali drugu Duliounu perhodishe, od 
fuoijh Patronou nu Pomozhnikou, reko zli kupuati, kakor en del 
od perhodifha flienkati nu daruati i. t. d. Bržkone je „rekoč" = 
starosl. peK^uie = namreč, nempe, iinmtid) ; vejica pred partcp. nas 
ne sme motiti, ker naš zajjisnikar ločil sploh ne zna pravilno 
stavljati. Tedaj bi bilo brati: „od fuoijh Pat. nu Pomozhnikou 
rekoč", t. j. namreč od svojih pomočnikov kupovati i. t. d. Primeri 
stavek v lat. izvirniku: „Item quicunque sciret aliquem Clericum 
sjmoniam, uel in recipiendis Ordinibus Sacris, uel in obtinendis 
Ecclesiasticis beneficiis commisisse , Patronis nempe, uel alicui 
alii committendo, uel donando partem i. t. d. 

raz dani ti, vrb. prf. = „na dan dati", referre. 

razdreti, vrb. prf. ^errei^en ; tukaj metaf. = unmotiac& 
— ungiltig mad)e\\ cfr. dreti. 

razdiranje, subst. vrb. (glag. razdirati), n. = razdor ' 
©pattung, ^luietradjt. 

raz gledati, vrb. prf. (starosl. razglAdati, speculari, Miki. 
lex.), tukaj = priifen, unterfuc^en, lat. mat. eensere. („ty ozhitni 
mu grosovitnilhi grehi .... bodo tudi od famiga Shkoffa .... 
resgledani nu sposnani ....". 

raz s vet it i, vrb. prf. erteitcljten : „Sveti Ozhaki, od Daru 
nu gnade S. Duha refuezheni"). 

razžgati, vrb. prf. v prenes. pomenu == entflnmmen, incen- 
dere: ,.s'eno prauo popolnoma lubesenjo reshgani" ; prim. novo- 
slov. metaf. „ljubezm vnet". 

samuč, conj. = temveč, foitbeni (znana vsem tedanjim pi- 
sateljem). 

so se b en, :{ (fufseben) = po.seben (fufsebna oblaft). 

spodoba, f. in spodobnost, f. bie &ebni)\\ &MM\Č)' 
fett, ©c^tcfac^feit : „po fpodobi", nac^ ®e6iif;r, ,,prout decet"; „nikar 
fpodobe te pravizhe ij skali" — „postposita interim aequi- 
tatis ac iustitiae ratione" 

storiti vrb. prf. 1. silo storiti, (^elualt ant^un, „violentas 
manus mjicere" ; 2. zadosti storiti, satisfacere, ©enitge (eiften. 

s prednik, m. 1. ber S^ovgdngcr (. . . „Fajmafhtre, Ca- 
plane, nu druge nafhe, nafhih Sprednikou nu Vifhariou, Slushab- 
nike'' . . .) ; 2. duhovni sprednik, getfti. SSorfte^er. = praelat („de 
ty Praelati, tu je ti Duliouni Spredniki inu Paftirij"). 



Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 121 

stati vrb. imprf. fte^eit, stati na čem = consistere in aiqua re. 
auf d\m§> Bent^cn (snaidemo Bosliio slushbo nar vezh natem ftati"). 

s t oprav (ftuprou) adv. = si. + to + pravb (Miki. lex.) 
1. = ebeil, erft, — novissime: ,,ftupr6ii pak in S. Synodo Triden- 
tina" — ,,et nonissime in SS. Synodo Tridentina" ; 2. = po- 
sebno, praesertim : ,,vsem nesnanim, ituprou pak ozhitnim, slie 
vedejozhim grehom ptuij" — ,,alieni prorsus ab oranibus vitiis ac 
noxis, publicis praesertim et notoriis". Beseda ta znana je 
že pisateljem 16. veka; pozneje je izginila, a Levstik jo je zopet 
v pismeni jezik uvel. 

stric in a (ftrizhna) f. bie S5ertMnbfdjaft, bie jlDifdjeii Onfel 
iinb brnite einevfeitg, unb 9fieffe iiiib 9lidite niiberfeitš be[tef)t. 

svak o s t, f. (iz ,,svojakost''), zdaj: svakovščina, svaščina, 
affinitas. 

s v ar, m. SSarnunc;, $8ertDei§ (Poldin: fvar — correptio; cfr. 
starosl. svara, f. rixa, Miki. lex.). 

svetlost, f. knežji naziv = nemšk. ^urdjlaudjt (,,suetlusti 
ureden Gospnd" — ,,illnstrissimus Dominiis". 

svoj as t, f. („fvoiaft te kryvi nu tellefsa"), consanguinitas ; 
cfr. novoslov. svojita, srb. svojta, staroslov. cbobtl v slovarji Mi- 
klošičevem, ki snb voce cbouii. navaja iz Habdeličevega slovarja 
tudi subst. svoj a s t. Iz stavka ,,rto favčlsano fvoiaftuo" je 
razvidno, da se je ta subst. v neorgansko izobraženem nom. tudi; 
svojastev, gen. -tve (kakor cerkev, gen. cerkve) glasil in v in- 
strument, po a-jevski deklinaciji sklanjal, ako ni morda n napačno 
pisan za / (fvoiaft?'o). 

t e ž e k :?. v zanimljivem, prenesenem pomenu rabljen adjektiv : 
„de bi ti Duhouni . . . . f. SS. Sacramenti kafsni inu tefhki bili" 
— ,,suo munere diligenter ac naviter non esse functos." Prim. 
nemško metaphoro „fi^njerfdnig = imgefc^idt, o^ne @ifer". 

trditi soseščino, Umgang l^abeit, Oevfe{)ren (,,kateri s' Zu- 
pernikami ali s' Zupernizami Sofhefhino terdio"). 

umetalen .i. tierftdnbig, f(ug ; dobro umetalen = ,,^aitpt* 
berftdiiblg" (po Valvaz. nemščini) ; Megis. ,,vmeteln" in ,,vmetaln", 
!iiu[tlid); po Dolenjskem še dandanes v pomenu ,,gefd;)icft" (Levstik). 

usanca (vfanzha), f. navada, šega, iz lašk. ,,usanza". 

vedejoč 3. partcp. praes. act. II glag. vedeti v passivnem 
pomenu = znan, ,,notorius" (,,od drugih vedejozhih inu ozhitnih 
ryzhy" — ,,alias quascunque res pubhcas et notorias" ; ,,kir bi 
ki enimu vedejozh bilu"). 

vsaj, adv. L = tt)enig[ten§: „v"saj le enkrat u' leti". 2.= 
tamen, jeboc^ imr : nebodo odvefsani, ampak od famiga Papefha, 
vlaj v' taki vifhi, de morejo vfe poverniti" — restitutis tamen 
pmnibus perceptis^-. 

vik aren, m. d. Vicar ; končnica ,5en" je oslabela stp-roslov, 
končnica ,,inij", n, pr. Rimljani ni), 



122 Fr. Wiesthaler: Prvi pastirski list slovenski. 

vižar, m. in v iž aren, m. (glede na končnico en prim. 
prejšnjo besedo !), iz nemšk. ,,2Beifer'' ; po pomenu 1. = lat. rector, 
Seiifer, SSeifer : ,, drugi nafhih Cerkva Vifharni" — ,,Rectores Eccle- 
siarum" ; 2. = namestnik, locum tenens : ,,Visharen te notraine 
Hishe Anstriae" — ,,Excelfi interioris Austriae Regiminis Locum- 
tenens". 

vižinga, f. nemška beseda ,,S38eifiing", Canon: ,,S. Canones, 
tu je Vishingo". 

vsigamogoč 3. in vsigamogočen 3. allniiicfitig. 

vtragljiv 3. adj. vtr aglj iv o s t, subst. f. narf)ld[fig, '^lad)' 
Idffigfeit, izpeljano iz nemške korenike ,,trag"; po Dolenjskem oboje 
še dandanes v navadi. 

zabstonj, (fabftoin), adv. unifonft, iz za + ob + s + tonje 
(starosl. tunje in t/uje, gratis), Megis „saftoin" in „obftoin", Po- 
hlin ,,sabftojn" ; dandanes se piše navadno ,, zastonj", a narod še 
vedno izreka ,.za/>stojn". 

zadeti, vrb. prf. tieffeit, 6eviit)ven : ,,ta sgorai sadeti uug 
gori vseti" = bie pbeii 6erui)vte Se^ve. 

zadjati, I ^^y^ p nemčizni = nemšk. t)er + tfiun. 

zapraviti, ' 

zagovarjati, vrb. imprf. 6efd)rt)oreii, od tod glag. zagovar- 
janje (f?/govarjene sie!) bie ^eft^UJoning, ,,(s') ludiovim fugovar- 
jenom" (SteitfelžbcfdjtDDvitng). 

z ap o past i, vrb. prf. ergreifeii, mit etrt). befegen (eig. fe[t= 

{)aU:n — tenere) ,,bode f to poeno nu Duhouno ftraiffingo, 

kokar en kezhar obfoien nu sapopaden" — ,,in easdem poenas et 
censuras incidere, quibus ipsimet haeretici t en en tur". 

zaročiti, vrb. prf. = izročiti (o neživočib rečeh, prim. po- 
ročiti): ,,Bofhie Vefhe Snetim oprauilom sarozhene („divino cultui 
addictorutn"). Prim. staroslov. zaročiti, tradere, Miki. lex. ; v novo- 
slov. le = desponsare. 

zaveza, f. 33iinb, S3anb, vinculum; metafor.: „bodo padli 
v'to veliko savefo te poenne". 

zavezati, vrb. prf. Oevbiitben ; bie (Sf)e fd^(ie§en, lat. ,,matri- 
monium contrahere". Particp. zavezan 3. v prenes. pomenu = 
nemšk. gcbiiiibeii, Oeipflic^tet : „de nam .... bodeio dolfhni nu save- 
fsani dopouedati . . ."). 

z b r a 1 i š č e (sbralishe) n. = zbirališče, concilium ; (Pohlin : 
fbiralfhe, congregatio, ^ufi^lTimenfinift). 

zdajci, adv. (iz sb + gda + i + ci; cfr. Krell: tadajci), 
jc^t, fogfeirf). 

z g o d o v e n 3. opportunus (cfr. staroslov. god'i> = tempus, 
Vb godb = opportune, guv red^ten 3^it bezb goda, inopportune) : 
,,sgodoune priprave imeti" — ,,opportuna remedia adhibere". 

zgovoriti (recte: izgovoriti), vrb. prf. f)erau§[agen : ,,nam 
ie Iledni dolflian zgouoriti nu pokafati". 



'-ž:fe._ 



Vpliv gozdov na podnebje. 



Spisal Andrej Senekovič. 



jeseda „poclnebje" zaznamenuje nam skupno vse one prikazni 
v ozračji naše zemlje, katere vplivajo na razvoj Ijuclij, ži- 
^^^^ valij in rastlin. Take prikazni so : zračna temperatura in 
^' nje izpremembe, kakor se vrše druga za drugo; zračna 
vlažnost, izpremembe v zračnem tlaku, v meri in jakosti vetrov ; 
dalje prikazni, je li nebo dostikrat oblačno ali jasno, pada li na 
zemljo dosti ali malo dežja, snega ali toče i. t. d. Podnebje ka- 
kega kraja zavisi torej od velikega števila različnih in različno 
izpreminjajočih se faktorjev. 

Da bi spoznali podnebje kakega kraja prav natančno, po- 
znati bi morali vse te faktorje in ob jednem zakone in uzroke, 
zaradi katerih se izpreminjajo. 

Veliko teh faktorjev je takih, da so merodajni za velike raz- 
sežnosti na zemlji, n. pr. zemljepisna leža, višina kraja nad morsko 
vodo, bližina morja ali velikih voda, bližina visokih gora i. t. d. 

Drugi faktorji so zopet takšni, da ne morejo predrugačevati 
podnebja v vsem, ampak da vplivajo na podnebje bolj v majhni 
meri in sploh za krajši čas, ter da se njih vpliv javi bolj v ozkih 
mejah. Med takšne faktorje, ki morejo na podnebje v ozkih mejah, 
a vender precej izdatno vplivati, imamo prištevati tudi gozde. 

Da moremo ta gozdni vpliv na podnebje prav oceniti, treba 
je, da se seznanimo najprej nekoliko z gozdnim življenjem. 

„Gozd" je skupno ime množini drugo poleg drugega rastočih 
dreves in grmov. Dan denašnji imamo na zemlji sploh dosti menj 
gozdov, nego jih je bilo nekdaj. Razširjajoča se kultura in vsled 
te izdatno pomnožena uporaba lesa za različne potrebe, n. pr. 
stavbe, kurjavo i. t. d. zmanjšali sta število in razsežnost gozdov 
prav izdatno. Zdaj nahajamo gozde, skoro brez izjeme, le na onih 
krajih in mestih, kateri, bodi si zaradi slabe in nerodovitne zemlje, 
bodi si zaradi svoje prirodne leže, niso za drugo obdelovanje pri- 
pravni, ali pa bi dajali menj dobička, ko bi jih za drugo uporab- 
ljali. Zelo razširjeno je tudi mnenje, da je gozd skoro z vsako 
zemljo zadovoljen, ako je le srednja temperatura njegovemu raz- 



124 A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 



vitku ugodna. To mnenje vender ni opravičeno. Gozd potrebuje, 
kakor vsaka rastlina sploh, za svoj razvoj o})ilno hrane, katero mu 
mora zemlja dajati. Tej hrani imamo prištevati celo vrsto trdnih 
in plinastih tvarin in pa posebno veliko vode. Gozd umrje, kjer 
ne dobiva zadosti vode, naj je zemlja še tako dobra; obratno gozd 
ne more tudi od same vode živeti, če mu z( mlja ne ponuja njemu 
priležne hrane. 

V gozdnem, kakor sploh v vsakem rastlinskem življenji, 
imamo v teku vsakega leta, razločevati dve dobi : dobo raste nj a 
(vegetacije) in dobo mirovanja. Doba rastenja se začenja vzpo- 
mladi, ko se priroda vzbudi iz svojega zimskega spanja in ko 
drevje listje poganja, ter traja do pozne jeseni, ko drevju listje 
odpada in kroženje sokov neha ; doba mirovanja traja od pozne 
jeseni do spomladi. 

V dobi rastenja vzprijemajo korenine drevja, kakor vseh 
rastlin sploh, v vodi raztopljeno hrano iz zemeljskih tal ; ta hrana 
vzhaja potem po stanicah više in više. Iz teh raztopin osvojuje 
si drevo njemu priležne tvarine ter jih kemijsko pretvarja. Neko- 
liko vode ostaje v drevesu, nekoliko se je uporablja za tvorite v 
trdnih -in tekočih sestavin rastlinskega telesa, ostalina po koreni- 
nah vsrkane vode pa izstopa skozi listje zopet v zrak, — listje 
jo izdiha ali izhlapeva. 

V listnatem drevji kroži največ vode od časa, ko se začne 
listje razvijati, do onega časa, ko se je po polnem razvilo. Naj- 
mlajše listje potrebuje največ vode, nekoliko menj je potrebuje že 
na pol razvito listje. Po polnem razvito listje potrebuje zopet 
nekoliko več vode nego na pol razvito. Cim bolj listje dozoreva, 
tem menj mu je treba vode, najmenj pa, ko začne veneti in od- 
padati. 

Igličnato ali jelovo drevje potrebuje največ vode, ko se 
začnejo igle razvijati, potem pa polagoma menj in menj dokler 
igle dozore in se posuše. Od množine vode, katero potrebuje 
listje, pa je zavisna tudi množina vode, katera prehaja skozi listje 
v obliki hlapov zopet v zrak. Množina vode, skozi listje izhlape- 
vane, izpreminja se prav mnogovrstno. Največji vpliv ima toplota. 
Čim višja je temperatura, tem več vode se pretvarja v istem času 
v hlape. Vsaka rastlina, torej tudi drevje, izhlapeva v isti dobi 
menj vode, ako je zrak okoli nje z vodenimi hlapi že nasičen, ali 
vsaj blizu tega stanja. Ima li rastlina več listja, torej večje po- 
vršje, na katerem voda izhlapeva, spušča zopet v istem času več 
vode v zrak nego sicer. Najvažnejši pogoj izhlapevanju pa je svet- 
loba. V temi listje iz svoje notrine ne izdiha nobene vode, ampak 
jedino le takrat, kadar dobiva zadosti svetlobe. Razven tega vpli- 
vajo na množino od rastlin izdihane vode še: zračni toki, fizikalna 
in kemijska kakovost zemlje, razdelitev in množina dežja in snega, 
poprek izpod neba na zemljo prihajajoče vode. 



A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. l25 



Učenjaki se bavijo že precej dolgo časa s tem, da bi z opa- 
zovanjem zvedeli, koliko vode potrebujejo vsako leto različne rast- 
line, koliko je obdrže v sebi, in koliko je skozi svoje listje in 
pe]je izdihajo ; vender še dozdaj prav natančnega ni ničesar znano, 
ker se je pri teh opazovanjih redkokrat oziralo na vse okoliščine, 
na katere se je ozirati treba, da postanejo dobljeni rezultati po 
polnem zanesljivi. Izmed različnih opazovanj in poskusov ho- 
čemo omenjati jedino le H oh ne love. Ti poskusi so se vršili 
1. 1878. v gozdarski šoli v Mariabrunnu. Hohnel je jemal 50 do 
80 centimetrov visoka drevesca ter ja postavil v IG centimetrov 
visoke, 3 do 5 kg. zemlje držajoče prstene posode. Te so bile 
zopet obdane od večjih cinkovih posod, tako da je bilo možno 
drevescem zalivati a potem posode tako. zapirati, da niso propu- 
ščale vode. Solnce teh cinkovih posod ni neposredno obsevalo, 
vender so imele posode isto temperaturo, kakor tla v okolici. Po- 
prek se je skrbelo, da so bila ta poskusna drevesca v istem stanji, 
kakor druga drevesa v gozdu. Hohnelovi poskusi in opazovanja 
so trajali od 1. junija do 1. decembra; za opazovanja pa je upo- 
rabljal 70 različnih drevesec. Da bi dobil primerjavna števila, 
pobral je Hohnel listje poskusnih dreves ter je stehtal in potem 
zračunil, koliko vode je poslalo v zrak listje, katero je posušeno 
tehtalo 100 gramov. V sledečem razpregledu podajem nekoliko 
številk, katere povedajo, koliko gramov vode je v času od 1. ju- 
nija do 1. decembra uporabilo listje navedenih dreves, katero je 
posušeno tehtalo 100 gramov. 

Breza .... 67.987 gr. Hrast 28.345 gr. 



Smreka .... 5.847 

Hoja 4.402 

Bor 3.207 



Lipa 61.519 

Jesen .... 56.689 

Gaber .... 56.251 

Bukev .... 47.246 

Iz svojih opazovanj sklepa Hohnel, da izdiliujejo različna 
drevesa zelo različne množine vode. Izmed dreves, katera je opa- 
zoval, potrebuje breza največ vode, bor najmenj. Sploh potrebuje 
listnato drevje približno desetkrat več vode nego jelovo ali iglič- 
nato drevje. 

Da bi se prepričal, ali dobiva zemlja tudi toliko dežja ali 
sploh vode iz ozračja, kolikor je potrebuje po njegovem računu 
drevje v dobi rastenja, pobral je jeseni vse listje neke precej ve- 
like in na planem stoječe breze, katera je s svojim listjem pokri- 
vala prostor 30 kvadratnih metrov. Ta breza je imela 200.000 
listov, ki so zeleni tehtali 21.400 gramov, suhi pa 10.819 gramov. 
Po njegovem računu je izdihala ta breza v dobi, ko je krožil po 
njej sok, 7.086 kilogramov vode, nekoliko vode je ostalo še v 
drevesu samem in nekoliko se je je uporabilo pri k. mijskih pre- 
snovah, vršečih se v drevesu. 



126 A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 



Kakor kažejo opazovanja, pada v tem času, t. j. od spo- 
mladi do jeseni, najmenj 30 centimetrov visoko dežja, ali na pro- 
stor, 30 kvadratnih metrov obsegajoč, 0.000 kilogramov vode; 
torej vsakako več nego je drevo potrebuje. Konečno je Hohnel 
še zračunil, da potrebuje jeden hektar 115 let starega bukovega 
gozda vsako leto v dobi rastenja ;i, 587. 200 do 5,380.000 kilogr. 
vode, jeden hektar 50 do 60 let starega bukovega gozda do 
2,330.900 kg., jeden hektar 30 do 40 let starega gozda do 
680.000 kg. vode. 

Iz teh opazovanj in računov pa je jasno razvidno, kolike 
ogromne množine vode jemlje gozd vsako leto zemlji, ter jih .skozi 
listje zopet po.šilja v zrak. 

Tudi druge rastline, a ne samo drevje, izdihajo skozi svoje 
perje vodo, vender ne v toliki množini. Dosedaj še sicer nimamo 
natančnih in po vsem zanesljivih opazovanj, da bi mogli povedati, 
koliko vode izdiha na leto ta ali ona rastlina v dobi, ko raste. 
Kolikor iz dosedanjih opazovanj sklepati smemo, sledi, da prehaja 
na vsakem hektaru s travo obrastene zemlje na leto 1 do 3 mi- 
lijone kilogramov vode v zrak. Samo ob sebi je umevno, da mno- 
žina od nizkih rastlin izdihane vode ni pov.sod jedna in ista; večja 
je ondii, kjer so rastline bolj goste in kjer dobivajo tla več vode. 
Vsakako pa je dognano, da izdihajo nizke rastline v ozračje dosti 
menj vode nego je izdiha drevje, katero krije isti prostor. 

Toliko je bilo potrebno povedati o gozdnem življenji, da 
moremo vpliv gozdov na podnebje natančno pojasniti. 

Na podnebje ima gozd trojen vpliv: a) na temperaturo, 
b) na zračno vlažnost, c) na množine iz ozračja na zemljo priha- 
jajoče vode. Ta vpliv pa je različen v dobi mirovanja od onega 
v dobi rastenja ; torej je treba preiskovati vsakega zase. 

V poletnem času ima drevje vse polno listja, katero se raz- 
prostira nad zemljo kakor bolj ali menj gosta odeja, braneča 
solnčnim žarkom neposredni pristop k tlom. Ob ča.su solnčnega 
vzhoda ima gozd, istotako kakor vsa druga telesa na zemlji, sploh 
najnižjo temperaturo celega dneva. Vzhajajoče solnce pošilja svojo 
toploto vsem predmetom na zemlji v jednaki meri. Gola ali z 
nizko travo obrastena zemlja se segreva precej hitro, zemlja v 
gozdu pa dobiva svojo toploto prav počasno. Solnčni traki vpadajo 
neposredno na listje in vejevje, do zemlje same v gozdu pa ne 
prihajajo. Vejevje, listje in deblovje so sami slabi prevodniki to- 
plote ; segrevajo se počasno ter odvajajo toploto tudi zelo počasno 
proti tlom. Grejoča moč solnca nad gozdom tudi ni tolika kakor 
nad golo ali le z nizko travo obrasteno zemljo. V poletnih jutrih 
(in o teh govorimo v prvi vrsti) je navadno povsod na planem 
nekoliko rose, na travi in gozdih veliko, na golih tleh sploh naj- 
menj. Grejoči solnčni traki pretvarjajo to roso zopet v hlape; za 
to pretvorbo pa se uporablja precej veliko toplote, katera potem 



A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 127 

ne more zemlji in drugim telesom na njej poviševati njih tempe- 
rature. Kjer je najmenj rose, uporabi se za pretvorbo rosnih 
kapljic v hlape najmenj toplote, onclii se začne temperatura naj- 
prej in najhitreje poviševati. Ker je na travi in drevji več rose 
nego na golih tleh, sleth' neposredno, da se gola tla v jutru naj- 
prej začnejo segrevati. Drugega uzroka, da povišanje temperature 
na zemlji, s travo ali gozdom obrasteni, zaostaje za povišanjem 
temperature na golih tleh, imamo iskati tudi v kemijsldh presno- 
vah, katere se pod vplivom solnčne svetlobe v rastlinah vrše, in 
tudi v tem, da trava in drevje izdihajo v solnčni svetlobi obilno 
vodenih hlapov. Da se to hlapenje vršiti more, treba je obilno 
toplote. Drevje izdiha, kakor smo slišali, skozi svoje listje dosti 
več vode nego trava, torej se utaja nad drevjem dosti več to- 
plote kakor nad travo, ali drevje, rekše listje in vršičevje, segreva 
se dosti bolj počasno kakor trava, in še bolj počasno kakor gola 
zemlja. Iz istih razlogov segreva se tudi zemlja v gozdu dosti 
bolj počasno, kakor zemlja zunaj gozda, ki je ali gola ali s travo 
obrastena. Od zemlje in od predmetov na njej pa dobiva zrak 
svojo toploto ; kajti zrak je solnčni toploti zelo prehoden, t. j. pro- 
pušča solnčno toploto in svetlobo, pa se pri tem čisto nič ne se- 
grene. 

Iz povedanega torej sledi : V poletnem jasnem dnevi morata 
biti zrak in zemlja v gozdu hladnejša nego sta v okolici, in ta 
razloček temperature mora biti večji, ako je zemlja v okolici gola. 
Opazovati moremo te razločke najlaže v jasnih in brezvetrovnili 
dnevih. Silni vetrovi pomešajo mehanično zrak zunaj gozda z 
onim v gozdu, tako da vpliv gozda na zračno temperaturo bolj 
ali menj zgine. 

Komu sicer še ta prikazen ni znana ! Vsaj se v vročih po- 
letnih dnevih trudimo, da bi prišli kar najhitreje v gozd, v pri- 
jetno senco, v senco, katera je dosti prijetnejša in hladnejša nego 
je senca, katero si narejamo držeči nad seboj razpet solnčnik. 
Kar nam v vročih dnevih bivanje v gozdu posebno prijetno dela, 
je zračna vlažnost v gozdu, ki nas varuje silnega potenja. (Pa o 
zračni vlažnosti govorimo pozneje.) 

Izjemo pravila, da je poletnega dne zračna temperatura v 
gozdu nižja nego zunaj gozda, nahajamo jedino le takrat, ako po 
hudi vročini mrzel dež ali vihar zrak naglo ohladi. V tem slu- 
čaji more biti zračna temperatura v gozdu za nekoliko časa celo 
višja nego je v okolici. 

Gozd pa tudi ni tolik sebičnež, da bi svoj hlad v vročem 
dnevi obdržal sam zase; nekoliko tega hlada oddaje tudi svoji 
najbližji okolici. 

V gozdni okolici do višje temperature segreti zrak nego je 
oni v gozdu, dobiva s tem tudi večjo razpenjavost ; vsled te se 
razredčuje ter vzhaja navzgor. Na njegovo mesto pa priteka na 



128 A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 

zemeljskem površji hladnejši in gostejši zrak iz gozda. Kdo še ni 
čutil prijetnega vetriča, kateri pihlja ob vročem in soparnem dnevi 
iz vsakega majhnega gozdiča, ko se drugod še listek ne gane ! 
Taki vetriči so najbolj čutni v najbližji okolici majhnih gozdov ; 
vender ti kmalu nehajo, ker se razločka v zračni temperaturi naj- 
hitreje poravnata. Tudi nad gozdom imamo v poletnem dnevi 
zračni tok in sicer od zgoraj navzdol ; prouzročuje ga iz gozda v 
okolico odtekajoči zrak. Ta skozi listje in vejevje na zemljo pri- 
hajajoči zrak povišuje nekoliko zračno temperaturo v gozdu. Opa-i 
zovati moremo takšne zračne toke le takrat, ako ni drugega ja- 
čjega vetra. Jaki od drugod prihajajoči vetrovi odklanjajo te ve- 
triče ali jih pa toliko oslabijo, da sploh niso več čutni. 

Vse navedene prikazni morejo se vršiti le v prvi polovici 
poletnega dneva, t. j. toliko časa, dokler dobiva zemlja od solnca 
več toplote, nego je istočasno v svetovni prostor izgublja, dokler 
torej temperatura zemlje narasta. V drugi polovici dneva se začne 
zemlja ohlajevati ali svojo toploto v večji meri izžarivati nego jo 
dobiva. Do solnčnega zahoda je to ohlajenje precej počasno (ker 
solnce še vender nekoliko toplote pošilja) ; po solnčnem zahodu 
pa postane hitrejše ter traja do solnčnega vzhoda, ob katerem času 
ima zemlja najnižjo temperaturo celega dne. Vsa telesa na zemlji 
pa svoje toplote ne izgubljajo z jednako hitrostjo; nekatera imajo 
večjo, druga manjšo žarljivost. V gozdu izžariva svojo toploto v 
prvi vrsti le vejevje in vršičevje. Pod vršičevjem ležeči deli gozda, 
kakor tudi gozdna tla izžarivajo sicer tudi toploto, a ta izžarjena 
toplota se ne izgublja vsa v svetovnem prostoru. Listje in vejevje 
jo odbija zopet k tlom nazaj in sicer po ravno istih zakonih, po 
katerih se odbija n. pr. svetloba na naših zrcalih. V noči, posebno 
zvečer in v prvi polovici noči, ostaje zemlja v gozdu in zračne 
plasti med drevjem, toplejša, nego je v okolici. O pravosti tega 
se uverimo lahko vsak poletni večer po naših drevoredih, kjer 
ostaje še dolgo toplo in soparno, ko nahajamo na travnikih in na 
planem že prav prijeten hlad. 

Ta razlika v zračni temperaturi v gozdu in njegovi okolici 
prouzročuje nad gozdom in njegovo najbližjo okolico zračna toka 
nasprotne meri, kakor sta bila po dnevi, dokler je temperatura 
narastala. Nad gozdom vzhaja toplejši zrak kvišku, na njegovo 
mesto pa priteka po tleh mrzlejši zrak iz okolice. Ta nad gozdom 
vzhajajoči toplejši zrak pada ob straneh zopet k zemlji ter jo ne- 
koliko segreva ali vsaj čuva, da ne izgublja svoje toplote tako 
hitro nego sicer. Isto tako prouzročujejo ti zračni toki, da v jutru 
ob času solnčnega vzhoda razloček temperatur v gozdu in okolici 
ni velik in sploh dosti manjši, nego je ta razloček po dnevi. 

Na podoben način, kakor v posamičnih dnevih, izpreminja 
se temperatura zemlje v teku jednega leta in na podoben način 
vpliva tudi gozd na zračno temperaturo v gozdu. 



A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 129 

V jesenskem času izgublja zemlja v nočeh več toplote nego 
je po dnevi dobiva ; vsled tega pada njena temperatura. Iz istega 
uzroka, kakor v posamični poletni noči, izgublja zemlja in zrak 
v gozdu jeseni svojo toploto bolj počasno nego gola ali le z niz- 
kimi rastlinami obrastena zemlja. Ko pa drevju listje odpada, iz- 
žariva zemlja v gozdu svojo toploto nekoliko bolj hitro, ker ni 
več odeje, ki bi izžarjeno toploto zopet k tlom odbijala ali pa ni 
tako gosta, kakor je bila po letu. Jeseni je zrak v gozdu, po- 
sebno v gozdu z jelovim ali igličnatim drevjem, po dnevi nekoliko 
hladnejši, v noči pa celo toplejši, nego je v okolici. 

V zimskem času po dnevi ni velikega razločka v temperaturi 
v gozdu in zunaj gozda, posebno v gozdih z listnatim drevjem, 
katero je v zimi golo, brez listja. Ko v zimskem dnevi solnce 
sije, v gozdu je hlad večji nego zunaj gozda. Ako pa v zimskih 
nočeh hud mraz pritiska, ostaje zrak v gozdu nekoliko toplejši, 
ker gozd vender svoje toplote tako hitro ne izžariva, kakor ne- 
pogozdena zemlja. Sploh je v zimi srednja temperatura v gozdu 
približno ista kakor v okolici. 

Vzpomladi ostaneta zrak in zemlja v gozdu dolgo časa 
mrzlejša nego sta v nepogozdeni okolici ; posebno velik je ta 
razloček v krajih, bolj visoko ležečih, na katerih tudi sneg delj 
časa obleži. Uzroka temu imamo iskati v tem, da mora solnčna 
toplota najprej segreti veje in debla v gozdu, katera pa dobljeno 
toploto zelo počasno proti zemlji prevajajo, — dalje v tem, da se 
vzpomladi drevje oživi in listje poganja. 

Z zračno temperaturo je v prav tesni zvezi zračna vlaž- 
nost. Zrak dobiva svojo vlažnost vsled hlapenja vode na zemelj- 
skem površji. Cim več je na kakem kraji vode, čim večje površje 
ima, čim višja je nje temperatura in čim večji je prepih, tem več 
vodenih hlapov se tvori v istem času, tem hitreje se pretvarja 
voda v hlape. Vender zračna vlažnost ne zavisi toliko od množine 
vodenih hlapov, nahajajočih se v zraku, kakor od njih temperature. 
Ima li zrak v dveh slučajih isti množini vodenih hlapov, imenu- 
jemo ga vlažnejšega takrat, kadar ima nižjo temperaturo. — Go- 
voreči o zračni vlažnosti imamo razločevati absolutno zračno 
vlažnost od relativne. Absolutno vlažen je zrak takrat, 
kadar ima v sebi prav obilno vodenih hlapov ne glede na to, ali 
so ti hlapi že blizu tega stanja, da se začnejo v vodo zgoščevati 
ali ne; relativno vlažen je zrak takrat, kadar so vodeni hlapi 
v njem v takem stanji, da se začnejo pretvarjati iz raztezno te- 
koče skupnosti v kapljevino, ako se njim temperatura le nekoliko 
zniža. 

Da moremo vpliv gozdov na zračno vlažnost določiti, mo- 
ramo se ozirati na temperaturo in na množino hlapeče vode v 
gozdu. O temperaturi in nje izpremembah smo ravnokar govorili; 
kako pa je z množino hlapeče vode v gozdu? 



130 A. SenekoviČ : Vpliv gozdov na podnebje; 



Zemlja v gozdu dobiva sploh menj iz zraka na zemljo pri- 
hajajoče vode: deževnice, nego je dobiva zemlja zunaj gozda, bodi 
si da je ta gola ali s travo ali drugimi nizkimi rastlinami pokrita, 
kajti veliko deževnice obvisi na listji in vejevji, katera ondu takoj 
izhlapeva. Koliko palega dežja obvisi na drevji, do sedaj ni na- 
tančno določeno ter se splošno tudi ne da določiti. Ako pada 
redek dež in le kratek čas, obvisi malo ne vsa deževnica na listji. 
V zimi, ko drevje nima listja ali pa le prav redko listje, pada 
na zemljo v gozdu več deževnice nego po letu. Ebermajer sklepa 
v svoji knjigi: „die phjsikalischen Einwirkungen des Waldes auf 
Klima und Wasser" iz večletnih opazovanj, da prestreza listje v 
srednjem 28°/o od vsega v celem letu na zemljo palega dežja, ter 
da pride na zemljo v gozdu le 72°/o deževnice. Po istem opazo- 
valci dobiva zemlja v gozdu od vse deževnice vzpomladi (JS^/o, 
po letu 72%, jeseni 73°/o, in v zimi lo°lo. Tem številkam ne 
moremo vender pripisovati splošne veljave, ker Ebermayer ni 
jemal v poštev one deževnice, katera zleze po vejevji in de- 
blovji v zemljo. Druga opazovanja uče dalje, da prestreza li.st- 
nato drevje v srednjem menj deževnice nego jelovo drevje. Šte- 
vilke, katere so našli drugi opazovalci, mereči množine od drevja 
prestrezane deževnice, razlikujejo se med seboj in od Ebermayer- 
jevih. N. pr. Dr. Breitenlohner sklepa iz .svojih opazovanj, da 
prestreza bukov gozd v srednjem 2 7 "/o 5 smrekov gozd 78"/o de- i 
ževnice, ako močno deži, in da prestreza bukov gozd 62 "/o, smre- I 
kov gozd celo 95°/o deževnice, ako prav rahlo deži. Dognano je ! 
doslej le toliko, da je množina od drevja prestrezane vode precej 
velika, in da prestrezajo različna drevesa deževnico v različni meri. 

Ce ravno dobiva zemlja v gozdu menj deževnice nego nepo- 
gozdena zemlja, vender ne smemo sklepati, da bi morala biti bolj 
suha nego druga zemlja v okolici gozda. Zemlja v gozdu je v 
senci ter ima, kakor smo slišali, nižjo srednjo temperaturo nego 
zemlja v okolici. Vsled tega se vrši hlapenje vode v gozdu prav 
počasno, posebno ondii, kjer leži po zemlji veliko stelje in druge 
prhljadi, katera rada vodo vsrkava a je noče spuščati. V poletnem 
času ostaje mokrota zemlji v gozdu najdelj časa ohranjena in sicer 
ob času, ko jej je najbolj potrebna. Korenine zrahljajo zemljo, 
skozi te luknjice pa odteka deževnica v nižje plasti, od koder 
napaja vrelce in potoke. Posebno ugodno vpliva gozd vzpomladi 
na to, da dobiva zemlja prav obilno snežnice, kajti sneg v gozdu 
se tali dosti bolj počasno nego drugod. Iz tega .sledi, da mora 
biti zemlja v gozdu sploh bolj raokrotna nego bi bila, ako bi jo 
razgozdili. Le vzpomladi in jeseni se večkrat pripeti, da je zemlja 
v gozdu bolj suha nego v okolici, takrat namreč, ako pada prav 
obilno dežja, kateri pa zaradi nizke zračne temperature ne more 
prehajati v hlape. 



Al Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 131 

Kar se absolutne zračne vlažnosti v gozdu tiče, t. j. ab- 
solutne množine vodenih hlapov v zraku, kažejo opazovanja, da 
sploh ni večja ali se vsaj dosti ne razlikuje od absolutne zračne 
vlažnosti v okohci. Uzroka temu imamo iskati v tem, da je v 
gozdu srednja zračna temperatura nižja, da v gozdu ni toliko 
močnih prepihov in da stelja in mahovje zabranjuje hlapenje vode. 
Drugače je pa z relativno zračno vlažnostjo v gozdu. Ta je sploh 
večja nego drugod. Ebermayer sklepa iz svojih opazovanj: V 
krajih, bolj nizko ležečih, je zrak v srednjem za 5%, v krajih, 
bolj visoko ležečih pa za S^/o vlažnejši nego v najbhžji okolici, 
V posameznih letnih časih je opazoval Ebermayer relativno 
zračno vlažnost v gozdu vzpomladi za 5-7"/o, v poletji za 9-3%, 
jeseni za 5-2<>/o in v zimi za 5-2o/o večjo nego v okolici. Pri vsem 
tem. so izpremembe relativne zračne vlažnosti v gozdu bolj po- 
časne in v posameznih dnevih manjše nego zunaj gozda. Zrak v 
prvih plasteh nad gozdom pa je, posebno v poletnem času, abso- 
lutno in relativno bolj vlažen nego v okolici v isti višini. Zrak 
nad golo zemljo je v poletnih dnevih najbolj suh, deloma, ker 
ima gola zemlja najvišjo temperaturo, deloma, ker ne izhlapeva 
iz nje veliko vode. Jedino v močvirnatih krajih ali ondu, kjer se 
travnikom ali vrtom na umeten način zaliva, more biti zrak po 
dnevi celo bolj vlažen nego nad gozdom. Gozd pa svojih vodenih 
hlapov ne obdržuje sam zase, ampak tudi njegova okolica ima 
dobička od tega. Omenili smo že, da pihlja v vročem poletnem 
dnevi iz gozda hladen vetrič. Ta vetrič prinaša okolici vodenih 
hlapov, kateri ovirajo hlapenje vode v okolici. Skozi listje in 
vejevje navzdol padajoč zračni tok dobiva na svoji poti med list- 
jem obilno vodenih hlapov, v gozdu se ohlaja ter postaje absolutno 
in relativno bolj vlažen; iz gozda zopet v okolico tekoč prinaša 
njej vedno več hlapov. Y prvi polovici poletne noči imamo v gozdu 
nasproten tok. Iz okolice, katera se hitro ohlaja, teče po zemlji 
proti gozdu hladen, nad gozdom v okolico pa topel zrak. Ta iz 
zgornjih plastij gozda v okolico tekoč zrak prinaša njej precej 
obilno vodenih hlapov, katerih dobiva krožeč skozi listje in ve- 
jevje. Ti vodeni hlapi se v okolici ohlajajo ter radi zgoščujejo v 
roso. Na takšen način pospešuje gozd v jasnih in mirnih nočeh 
tvoritev rose, katera rastline okrepčuje. Isto tako prouzročuje 
ta zračni tok iz gozda, da se v poletnih in jesenskih nočeh v 
gozdni okolici prav rade narejajo megle. Skozi listje navzgor vzha- 
jajoči hladnejši zrak prouzročuje, da pada na listje prav obilna 
rosa, ali da se nad gozdom narejajo megle. 

V zimskem času gozd na zračno vlažnost v okolici nima ve- 
likega vpHva, ker je talirat njegova srednja temperatura približno 
jednaka oni v okolici. 

Opisani vpliv gozdov na zračno vlažnost je najbolj čuten v 
jasnih in brezvetrovnih dnevih. Ako pa veje veter, od drugod pri- 

9* 



l32 A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 



hajajoč, vpliv gozda ni tolik in v vsem isti. Treba je, da si ga 
ogledamo nekoliko bolj natančno. 

Visoko krepko stoječe drevje .stavi gibajočemu se zraku, ve- 
tru, večji ali manjši upor, vsled katerega se hitrost vetru zmanj- 
šuje. Gozdi nas varujejo v veliki meri hudih mehaničnih učinkov 
vetrov. Ta resnica je menda že toliko znana, da je ni treba še 
posebej poudarjati. S tem, da gozd ustavlja veter v njegovem 
diru, čuva tudi zemlji njeno mokroto, Cim jače veje veter, posebno 
ako je topel in suh, tem hitreje se zemlja posuši. V ogerskih 
planjavah se opazuje, da imajo že navadni drevoredi, stoječi od 
severja proti jugu, za okolico ta ugoden vpliv, da ostaje polje na 
zahodni strani teh drevoredov ob času vzhodnih vetrov delj časa 
mokrotno nego ono na vzhodni strani. Gozdi zmanjšujejo torej 
vetrom njih .sušilno moč. 

Gozd varuje nekaterim delom svoje okolice njih mokroto še 
na drug način. 

Vzemimo v poletnem času topel in suh veter. Krožeč po 
gozdu in čez gozd, ohlaja se ta veter nekoliko ter dobiva ob jednem 
vodenih hlapov. Takšen veter prihaja na drugi, za vetrom ležeči 
strani gozda, bolj hladen in bolj vlažen, kakor je bil dospevši do 
gozda. Na tej strani se rada nareja rosa ali pa megla. 

Vlažen in topel veter dobiva v gozdu isto tako vodenih 
hlapov; ker se mu v gozdu temperatura nekoliko zniža, more 
biti, da se vodeni hlapi na drugi strani gozda, ali pa že nad 
gozdom, začnejo zgoščevati v megle ali pa celo v deževne kap- 
ljice. V noči pa gozd na vlažnost vetrov nima velikega vpliva. 

Mrzli vetrovi dobivajo v poletnem času od gozda toplote 
isto tako, kakor od druge, nejjogozdene zemlje. Ker ima gozd 
nižjo temperaturo nego okolica, vpliv gozda na vlažnost takih 
vetrov ne more biti velik. 

V zimskem času vpliva gozd najjače na suhe a mrzle, 
in na tople a vlažne vetrove. Dokler ima gozd izdatno višjo 
temperaturo nego okolica, dobivajo čezenj krožeči mrzli a suhi 
vetrovi nekoliko toplote, ter postajejo še bolj suhi. V drugi polo- 
vici zime pa gozd na takšne vetrove nima nobenega jasnega vpliva. 

Topli a vlažni vetrovi, krožeči čez gozde v drugi polo- 
vici zime, izgubljajo toplote ter postajejo še bolj vlažni. Nasledek 
tega more biti, da se vodeni hlapi takoj v gozdu zgoščujejo v 
dež ali sneg. Zemlja v gozdu dobiva potem mokrote, katere bi ne 
dobivala v i.stem času, ako bi bila gola ali vsaj nepogozdena. Iz 
istega uzroka more tudi vzpomladi časih v gozdu dežiti, ko še 
drugod ni dežja, in sicer takrat, kadar ima gozd še izdatno nižjo 
temperaturo nego okolica, in kadar vejejo topli a vlažni vetrovi. 
Iz gozda prihajajo taki vetrovi nekoliko bolj .suhi, posebno takrat, 
ako je gozd prav razsežen. 



A. Senekovič: Vpliv gozdov na podnebje. 133 

Do sedaj smo si mislili gozd v ravnini ležeč. Oglejmo si 
tudi, kako vplivajo na zračno vlažnost gozdi, po rebrih in hribih 
ležeči. 

Veter, pihajoč po kakem hribu navzgor, razredčuje se na tej 
poti, postaje mrzlejši in vsled tega tudi vlažnejši; na drugi, za 
vetrom ležeči strani hrilja, pada tak veter navzdol, pri tem se 
zgoščuje in segreva ter postaje isto tako suh a!i vlažen, kakeršen 
je bil dospevši do hriba, ako ni dobil na svoji poti čez hrib no- 
benih vodenih hlapov. 

Vzemimo pa, da piha veter po p o g o z d e n e m hribu navzgor. 
Ker dobiva od gozda obihio vodenih hlapov, pride na vrh hriba 
zelo vlažen. Na takem hribu se narejajo prav rade megle, ali pa 
začne celo dežiti, ako je bil veter, prihajajoč do hriba, že relativno 
precej vlažen, n. pr. južen, jugozahoden ali zahoden veter. Gozdi, 
rastoči po rebrih proti jugu ali zahodu obrnenih, morejo biti torej 
uzrok, da pada na vrhu teh reber več dežja in snega nego bi 
ga padalo, ko bi bila rebra nepogozdena. Ta dež in sneg pa 
ne koristi samo hribu, ampak tudi planjavi pred hribom, ker de- 
ževnica in snežnica zlezeta deloma v zemljo, deloma pa tečeta 
po površji zemlje navzdol ; vrelci in potoki dobivajo s tem več vode. 

So li pogozdena tudi rebra, po katerih veter pada, t. j. rebra 
za vetrom ležeča, prihaja veter v planjavo zopet bolj vlažen nego 
po nepogozdenih rebrih, kajti gozd mu daje novih vodenih hlapov. 
Planjavam koristijo neposredno le oni gozdi, kateri rastejo po 
rebrih za vetrom in sicer po rebrih, po katerih padajo vlažni ve- 
trovi. Samo ob sebi je umevno, da vpliv gozdov v njih okolico 
ne more daleč segati, in da je sploh tem manjši, čim manjši je 
gozd sam. 

Tudi v planjavah, a ne samo na gorah in hribih, pada nad 
gozdi več dežja nego v nepogozdeni okolici. Francoza Fautrat in 
Sartiaux sta to s svojimi opazovanji prav zanesljivo dokazala. De- 
ževne kaplje, padajoče proti zemlji, padajo nad gozdom skozi zelo 
vlažne zračne plasti ter postajejo na tej poti tem debelejše, čim 
debelejše in vlažnejše so te zračne plasti. Na listji obvisele de- 
ževne kaplje izhlapevajo prav hitro, kajti listje ima veliko površje 
ter se tudi ne ohlaja z isto hitrostjo, kakor gola ali z nizko travo 
obrastena zemlja. Od listja vzhajajoči vodeni hlapi se morejo v 
višjih zračnih plasteh na novo zgoščevati v meglo ali dež. V po- 
letnem času še nad gozdom dostikrat deži, ko je dež drugod že 
ponehal. Kaj takega se godi posebno takrat, kadar po toplem 
deževnem vremenu potegne mrzel ali vsaj precej hladen veter. 
Vsakako pa se nad gozdi po deževnem vremenu rade narejajo 
megle, katere prenaša veter dostikat tudi v okolico. Take megle 
čuvajo potem tudi okolici njeno mokroto. 

Razven tega, kar smo spoznali dozdaj o vplivu gozdov na 
podnebje, omenjati še je treba vpliv gozdov na električne prikazni 



134 A. Senekovič : Vpliv gozdov na podnebje. 

v ozračji. Opazovanj, katera bi ta vpliv gozdov neovrgljivo doka- 
zala, dozdaj še sicer nimamo; pa tudi nasprotno ni dokazano, da 
gozd v tem oziru ne bi nikakor vplival. Ce se oziramo na brez- 
.številne veje in listje v gozdu, katere mole proti nebu kakor cela 
kopa ostij, elektriko z lahka prevajajočih, in če jemljemo delovanje 
ostij v poštev, moramo nehote sklepati, da gozdi zmanjšujejo 
oblakom njih električnost. V tem nas utrjuje še okolščina, da ima 
zrak nad gozdom v sebi prav veliko vodenih hlapov, kateri elek- 
triko prevajajo iz oblakov na gozd in obratno. 

S tem smo navedli v glavnih potezah vse, iz česar mo- 
remo spoznati, kako vpliva gozd na podnebje. Da bi vprašanje 
o vplivu gozdov na podnebje rešili vsestranski, morali bi v 
poštev jemati še celo vrsto okolščin, na katere se nismo zadosti 
ozirali ; morali bi natančno razločevati, kakšna je zemlja v oko- 
lici gozda, ali je gola, ali z rastlinami obrastena in v tem slu- 
čaji, katere rastline stoje na njej ; morali bi se ozirati na to, 
ali so v okolici gozda njive, travniki, ali paše, ali je gozd blizu 
morja, velike reke ali kakega jezera. Blizu morja ali sploh blizu 
velike vode gozd na podnebje ne more mnogo vplivati, ker je j 
vpliv velikih voda posebno na temperaturo večji. V tem kratkem \ 
spisu smo hoteli čitatelja le opozoriti, da imajo gozdi na podnebje 
tolik in tako blagodejen vpliv, da bi ga ne smeli nikdar zanemar- 
jati. Gozdi znižujejo srednjo letno temperaturo ter prouzročujejo, 
da se izpremembe v temperaturi ne vrše skokoma kakor v obče 
v nepogozdeni, posebno v goli okolici ; gozdi delajo zrak vlažnejši, 
kar ima največji pomen v toplem poletnem času ; gozdi pomno- 
žujejo nekoliko tudi množine dežja in snega, od česar ne dobivajo 
dobička samo gozdi ampak tudi njih okolica; gozdi slabe konečno 
mehanične učinke vetrov in njih sušilno moč. Primerjamo li vpliv 
gozdov v planjavi z vplivom gozdov po hribih rastočih, moramo 
zadnjim na vsak način prednost dati, kajti njih vpliv je v vsakem 
oziru večji in jasnejši. 

Nadomestimo li gozde v planjavah z drugimi rastlinami, pod- 
nebje se ne bode veliko predrugačilo, posebno takrat ne, ako so 
te rastline precej visoke in prav goste ter ako dobivajo z umet- 
nim zalivanjem prav obilno vode. Žitna polja gozdov ne morejo 
tako dobro nadomeščevati kakor vrti in travniki, ker stoje žitna 
polja ob vročem poletnem času dostikrat gola ali pa je žito ob 
tem času že dozorelo, da po njem ne kroži več voda. 

Dasi so gozdi v ravninah v vsakem oziru že toliko važni 
in potrebni, da je neobhodno treba ne samo skrbeti za njih ob- , 
stanek ampak tudi za njih raz širje vanje, a še važnejši in potreb- 
nejši so gozdi po hribih in gorah, in sicer ne samo s tega sta- 
lišča, ker na podnebje bolj močno vplivajo, ampak tudi še iz 
drugih ozirov, o katerih hočemo mimogrede par besedic sprego- 
voriti, če ravno stvar sama ob sebi ne spada semkaj. 



A. Senekovie : Vpliv gozdov na podnebje. 135 



Drevesne korenine se razprostirajo po zemlji vsestransko ter 
vklepajo zemljo med seboj prav trdno. Deževnica ne more vsled 
tega na površji ležeče prsti v toliki meri izpirati, kakor se to 
godi po golih rebrih. V gozdu deževnica tudi ne pada na tla s 
toliko silo kakor na nepogozdeno zemljo, ker listje in vejevje silo 
padajočih .kapljic precej izdatno zmanjšujeta. Cim bolj počasno 
pada dež na poševno zemljo, s tim manjšo hitrostjo začne po 
strmini navzdol odtekati. Korenine, po zemlji ležeča stelja in raz- 
lično mahovje v gozdu stavijo po strmini navzdol tekoči deževnici 
celo vrsto ovir gibanja; deževnica more le počasno odtekati, vtem 
pa ne more veliko prsti izpirati in v dolino donašati, pač pa je 
zleze vehko v nižje zemeljske plasti. Po naglem in močnem dežji 
se pri pogozdenih gorah in hribih ni treba hudournikov toliko 
bati kakor drugod, kjer so rebra ali gola ah pa z redko in nizko 
travo pokrita. Gozdi po gorah in hribih zmanjšujejo nam povodnje, 
hranijo kameniti zemlji nje tanko skorjo rodovitne prsti in skrbe 
za to, da dobivajo vrelci in potoki svojo vodo bolj redno in jed- 
nakomerno, ter da obdrže majhni potoki in vrelci v njihovi senci 
svojo pičlo množino vode tudi v vročem poletnem času. 

Zaradi te velike važnosti pa je treba, da se stavijo brezum- 
nemu ali časih celo zlobnemu razgozdenju s potrebnimi zakoni meje 
in da se s pomočjo zakonodajstva za to skrbi, ka se marsikateri 
hrib ali gora na novo pogozdi. Da postane pogozdenje splošno 
koristno, pa je treba v vsakem slučaji po leži in drugih merodajnih 
okolnostih natančno določiti, katero goro, kateri hrib je treba na 
novo pogozditi, in s katerim drevjem, da bi postal vpliv gozda v 
vsakem oziru najjasnejši. Isto tako je treba postavno določiti, 
kateri gozdi so, bodi si v ravninah ali po hribih potrebni, da se 
podnebje tega kraja izdatno ne pohujša, kajti vsak gozd nima 
zaradi svoje naravne leže na podnebje istega vpliva. Ako gole 
hribe in planjave umno pogozdujemo, ne zboljšujemo si samo svo- 
jega podnebja, ampak koristimo si tudi _ v narodnogospodarskem 
ozu-u ter skrbimo ob jednem tudi za svoje potomce. 





Kranjske Planine. 

Spisal Evgen Lah. 

I. Planine v obče. Kako se ločijo od Krasa. 



.ranjska zasluži vsakako ime gorovite dežele, ker pripada 
■ s skoro celimi štirimi petinami gorstvu. Samo kakih 2 1 Vo 
namreč, to je dobra petina vsega ozemlja, spada pod rav- 
nino. Skoro jednaka razmera se nam kaže tudi pri skup- 
nem ozemlji, katero pokriva planinsko gorstvo s svojimi ravninami 
in dolinami vred. Od 280.000 km^ planinskega sveta pripada 
namreč skoro natanko 80»/n gorstvu, 20''/o pa nižavi. Od Id^j^ 
ki-anjskega gorstva spadata dobri dve tretjini, to je 540/0, k viso- 
kemu in srednjemu gorstvu, na tanko četrtina vse dežele pa k ni- 
žemu gorovju, oziroma k hribovju. Gorovje kranjsko se prišteva, 
kakor je sploh znano, dvem različnim .skupinam, planinski in kraški. 
Po navadi se prišteva 62 »/o kranjske dežele planinskemu in samo 
SS^/o kraškemu svetu. 

Mnogovrstnost in bogata razhka, kateri sta planinskemu 
gorstvu sploh lastni, kateri značita planine kot najpopolnejše 
gorstvo v Evropi, ne veljata nič menj o kranjskih planinah. Raz- 
lika pa postane v Kranjski tem večja, ker se dotikata v njej dve 
tolikanj različni in nasprotni gorstvi, kakor sta ravno Planine in 
Kras. Tu se ozko vežejo nizke ravnine z visokimi in najvišjimi 
gorami, tu se tesno dotikajo globoke doline zelo strmih hribov, 
tu menjujejo nizki prehodi in prelazi z visokim gorovjem. Ta 
bogata razlika se nam n. pr. posebno kaže v pogledu iz velike 
gorenjske ravnine proti Triglavu. Na jugu proti Ljubljani se raz- 
širja velika ravnina z rodovitnim poljem; nad njo se dvigajo de- 
loma s travo, deloma z drevjem in gostimi gozdi porasteni liolmi 
kot predgorje celi vrsti teras; nad temi dolga vrsta hribov, kot 
mejnih robov vehkih planot ; .slednjič strme skale in divje goličave 
pravih južnih apnenikov s Triglavom, „snežnikov kranjskih sivim 
poglavarjem". — 

Na drugi strani nahajamo na kraškem svetu le jako malo 
pravih gora. Po južni Dolenjski in po skoro vsej Notranjski raz- 



E. Lah: Kranjske Planine. 137 



prostira se neštevilno kratkih globin, po katerih jako nepravilno 
teko posamezne reke. Po kakem komaj parurnem teku navadno 
zginejo pod zemljo kot male reke ;^ že par ur pozneje pa prišume 
kot mogočne reke izpod zemlje. Časih se ta prikazen pri jedni 
in isti reki večkrat ponavlja. Takemu svetu pripada Ljubljanica, 
ki obseza z vsemi svojimi dotoki okrog 1400 km^. — ■ Akoravno 
le 85 kilometrov dolga, skrije se dvakrat pod zemljo in teče v 
dolgosti 20 kilometrov pod zemljo. Eavno tako je z njenimi do- 
toki. Iz mnogobrojnih kra.ških razpok prikažejo se tukaj naen- 
krat mali studenci, tam že večji potoki, dosti močni, da gonijo 
cele mline, drugod zopet že deroče reke itd. Posebno pomenljiv 
je nadalje Kras zaradi mnogih nepravilnih večjidel precej globokih 
kotlin, tako zvanih „kraških dolin ali ograd". — ■ Te kotline so 
pravi požiralniki in voda se nahaja samo tedaj v njih, če so tla 
ilovnata. Nekatere izmed njih so posebno odlične zaradi svoje 
velikosti in tudi rodovitnosti, kot n. pr. dolina pri Planini in pri 
Starem trgu poleg Loža. — Mimo dolin je na Krasu posebno še 
omenjati podzemeljskih jam. Schmidl jih našteva deset večjih, v 
dolgosti skoro 20 kilometrov, med njimi najdaljša in najlepša 
svetoznana postojinska jama. Postojinska in planinska jama skupaj 
imata že 12 kilometrov. Ce vzamemo, da je vsaka teh jam po- 
vprečno 6 m. široka, kar bi bilo po mnenji Schmidla prej pre- 
malo, kot preveč, bi zavzimale te jame že same za se nad 100 kv. 
kil., to je tretjino od Schmidla preiskanih 300 km^ kraškega sveta. 
Schmidl je pa tega mnenja, da je tudi od njega nepreiskovani 
Kras v svojem notranjem gotovo ravno tak. Tega mnenja je tudi 
Hacquet, ki pravi, da je takih jam, dolin, ograd, kotlov itd. po 
kraškem svetu vsega skup gotovo kakih 1000, in da jih nahajamo 
deloma tudi na planinskem svetu notri do Triglava ; 50 jam pa 
pravi, da je na tanko preiskanih. — 

V teh sicer zelo zanimljivih, a nikakor popolnih lastnostih 
se pa ne ujemajo Planine nikakor s Krasom. One sploh strinjajo 
v sebi vse lastnosti, katerih je pričakovati le od popolnega gorstva. 

Površina, katero pokrivajo Planine sploh, znaša ''/7 naše 
avstro-ogerske monarhije; Vio P^y to je kakih 1 10.000 km^, pripa- 
dajo Avstriji. — Od teh spada še ne prav osemnajsti del k kranjski 
deželi. 

Planine so skoro po polnem odločene od druzih večjih gor- 
stev evropskih; le na štirih krajih se ž njimi dotikajo, pa še to 
le v neznatni visočini, ki ne preseza nikjer 800 m. — Ti štirje 
prehodi vežejo Planine z Apeninami, oziroma z nemškim gorstvom 
in s Krasom. Prelaz Giovi, ki veže Planine z Apeninami, ima vi- 
sočino 500 m. Canal d' Enterroche, ki jih strinja s švicarskim 
Juro, je ravno tako visok. Razvodje med Renom in donavskimi 
dotoki ob bodenskem jezeru, meja med švicarskimi Planinami in 
med nemškim gorstvom, leži komaj 700 m. visoko. Najvišje je 



138 E. Lah: Kranjske Planine. 



razvodje med Kolpo in kvarnerskim zalivom, 800 m. visoka meja 
med Planinami in Krasom blizu Reke. 

Kar se tiče dolgosti, smejo se Planine meriti skoro z vsemi 
evropskimi gorstvi in jih v tem obziru večjidel presezajo, med tem 
ko se z velikimi gorstvi druzih delov sveta še primerjati ne dado. 

V podobi velikega polukroga se vijo od severozahodne Italije 
skoz vso Švico, potem v svoji glavni črti po vsej Tirolski, južni 
Bavarski, ob zgornje-avstrijsko in spodnje-avstrijsko-štajarski meji 
doli do moravsko-ogerske meje. Na zaznamenovani poti dosežejo dol- 
gost še več kot 1100 klm. — Na vzhodu ob spodnje-avstrijski, 
moravski, ogerski in gališki meji in dalje doli do Slavonije se vijo 
v jednakem krogu s skoro ravno tisto dolgostjo Karpati. Obe 
gorstvi delata skupaj velik okrog, ki oklepa kakor obroč veliko 
panonsko nižavo. 

Sirokost Planin je jako različna. Kjer so najožje, to je tam, 
kjer se dotikajo blizu Genove Apenin, široke so z vsem severnim 
in južnim predgorjem skupaj samo nekoliko nad 20 kilometrov. 
Od tod raste njihova širjava v jedno mer, tako, da postanejo že 
po primeroma kratki poti 60 kilometrov široke. Se v Italiji do- 
sežejo z vsem predgorjem sirokost 200 kilometrov. Takoj ko za- 
puste Laško, kjer so najvišje in kjer se razširjajo že od zahoda 
proti vzhodu, zožijo se zopet nekoliko. Tu imajo ob genovskem 
jezeru dolgost samo 140 kilometrov. Od tod pa prično neprimerno 
rasti, tako da so med Verono in Ulmom že 270 kilometrov široke. 
Sicer pojenja takoj potem sirokost za spoznanje, tako, da imajo 
med Vidmom in Solnogradom samo 225 kilometrov, toda kmalu 
potem dosežejo svojo največjo širjavo s 300 kilometri, in sicer ob 
času, ko se razširjajo od severnega do južnega konca v Avstriji, 
namreč med Puljem in Lincem. Temu delu pripada tudi del Ka- 
ravank in naše julijske Planine, ki so na drugi strani v zvezi z 
notranjskim in isterskim Krasom. Jedna največjih popolnostij 
planinskega gorovja je, da je navpično globoko razpeto, česar pri 
Krasu skoro nikjer ne nahajamo. Precej v sredi Tirolske n. pr. 
leži mesto Meran s prav južno temperaturo v visočini 300 m. 
Blizu Merana pa, le nekaj kilometrov proč, razprostirajo se veli- 
kanske planine, po dolini Oetz imenovane, v visokosti 3400 — 3700 m. 
Ne veliko delj v jugu Merana nahajamo najvišjo avstrijsko goro 
v sredi med večjim gorovjem, Ortles s 3905 m. V vzhodu in jugo- 
izhodu Merana vidimo cele vrste po 3000 — 3300 m. visocih gora, 
tako zvane Dolomite. Jednakih prikaznij nahajamo neštevilno v 
Švici, kjer se dobivajo sploh najvišje evropske gore, kjer pa de- 
lajo vkljub temu gorske doline globoke zareze v gorovje. Jednake 
stvari se nam kažejo razven na Tirolskem tudi drugod po Av- 
strijskem. V zgornji Avstriji seza dolina reke Traun tik pod Dach- 
stein; ravno tako se tudi dotika v Spodnji Avstriji velika ravnina, 
v kateri leži mesto Dunaj, precej tesno visocih gora, med njimi Snežnika. 



E. Lah: Kranjske Planine. 139 



Jednaka razlika v visočini na primeroma med seboj le malo 
oddaljenih prostorih nahaja se pogostokrat tudi pri naših kranj- 
skih Planinah. Vzemimo veliko gorenjsko ravnino, ki seza 
na južni strani do Iga pod Krimom, na severni strani pa do Grin- 
tovca nad Kamnikom, do Storžiča nad Kranjem, do Golice in 
Belščice nad Javornikom. Res. da ti kranjski velikani niso vselej 
v neposredni zvezi z ravnino, temveč dotikajo se je tesno le nižji 
hribje. Ravnina se pa na drugi strani veže s stranskimi pogor- 
skimi dolinami, katere sezajo po polnem do podnožja najvišjih 
kranjskih gora. Taki sta n. pr. dolini obeh S a v, predno se zje- 
dinita blizu Radovljice. Korenska Sava teče več ur daleč od Ko- 
rena nad Kranjsko Goro, to je od izvira, do tostran Javornika v 
prav ozki od 600 do komaj 8.30 m. visoki dolini. Vender je na 
desni in na levi, posebno pa na desni v popolni dotiki z gorami, 
ki 2000 m. daleč presezajo. Tako leži med Kranjsko Goro in 
Dovjim^ cela vrsta gora, kot Mojstrovka, Rozora, Rogica ali Suhi 
Plaz, Špik, Kukova gora in Skrljatarica, katere se dvigajo nad 
2300 m., akoravno so od Save po komaj pol ure oddaljene ; jedna 
izmed njih, namreč Rozora, po visokosti tretja gora na Kranj- 
skem, ima še celo 2.550 m. Dotok tej Savi, ki dobi vodo od zna- 
nega slapa Peric ni ka, namreč moj stranska Bistrica, teče po 
dolini, ki seza po polnem v podnožje Triglava. Dolina sama se 
tudi v svojem najvišjem konci ne vzdiguje nad 1000 m. in ven- 
der jo spremljajo v zgornjem delu do prelaza Luknja, tesno pod 
Triglavom, najmenj po 2300 m. visoki velikani, med njimi Tri- 
glav sam z 2856 m. — Takoj onstran luknjiškega prelaza teče 
skoz dolino Trento reka Zadnjica še vedno tik pod Triglavom, 
ter se izliva v bovški okolici v Sočo. V jugovzhodu Triglava se 
nahajajo jednake prikazni v dolini gornje Radovne, samo da po- 
jenjuje tu visokost sosednjih gora veliko hitreje. Tik pod 2674 m. 
visokim Mangartom, drugo goro na Kranjskem, ležita Belo- 
peški jezeri še ne prav 900 m. visoko nad morjem. 

Jednako je z drugo savsko dolino, z bohinjsko, ki nareja 
globoko zarezo v široko bohinjsko planoto. Vije se po soteski 
podobnih krajih več ur daleč med gorovjem, ki znaša sicer le 
1300 m. posreduje visokosti; v svojem gornjem delu pa se raz- 
širi in tudi gore postanejo znatno višje. Tudi to savsko dolino 
oklepa v gorenjem konci jezero ; to je veliko, 550 m. nad mor- 
jem ležeče Bohinjsko jezero. Tik nad njim že se vzdigujejo 
gore z 2000 m. in še več, in v njegovem ozadji kipi Triglav v nebo. 

Kot Sava, teče tudi Sora pred svojim zjedinjenjem po dveh 
dolgih dolinah, po poljanski in po selški. V svoji celi dolgosti 
spremljata ti dolini sicer ne tako visoko, vender še zmiraj mo- 
gočno hribovje. Nasprotje tu seveda ni toliko, kot tam, kjer se 
gola in strma skala tako zelo približa obili vegetaciji ravnine. 
Preobširno bi bilo navajati jednakih vzgledov, kojih imamo na 



140 E. Lah: Kranjske Planine. 



Kranjskem še mnogobrojno. Dostavljam le, da so kranjske Pla- 
nine v tem oziru vsaj tako popolne, če ne še popolnejše kot Pla- 
nine družili dežela. 

Mnogovrstnost v obliki, ki je Planinam v toliki meri lastna, 
kakor malokateremu drugemu gorstvu na svetu, velja posebej tudi,' 
o kranjskih Planinah. Tu so zastopane ne le vse mogoče viso- I 
čine, temveč tudi vse vrste gorovij, akoravno nekatere le v ne- 
popolnejši meri. Tu menjujejo divji, ostrorobati dolomiti in pusto 
skalovje z gosto obrastenimi, okroglimi vrhovi, ki se dvigajo le 
polagoma. 

Kakor nikjer ni med dvema različnima gorstvoma po vnanji 
obliki meja določno presekana, tako tudi na Kranjskem ne. Meja, 
ki bi v vsakem obziru delila Planine od Krasa, ne da se posta- 
viti. Med Planinami se nahajajo posamezni vrhovi, časih tudi 
cela vrsta hribov, ki imajo po polnem kraški značaj. Nasprotno 
ima pa tudi Kras nekoliko hribov, kateri se približajo po obhki in 
značaju Planinam. Le toliko lahko rečemo, da se kaže v hribovji 
srednje Kranjske, v vsej njeni širokosti, prehod od Planin na Kras, 
da imamo v severu Planine v pravem pomenu besede in v jugu 
pravi Kras. Po navadi se pa vender jemljo za mejo doline Idrijce, 
Ljubljanice v njenem srednjem in spodnjem teku, in Krke. Od te 
popisane meje je zaznamenovan na tanko le oni 120 kilometrov 
dolgi del, ki seza od Višnje Gore do razvodja med dotoki Ljub- 
ljanice in med Idrijco pri Idriji. Ostale meje ne rišejo tolikanj 
pravilne doline, marveč določuje jo plastika zemlje. 

Razvodje, ki obdaje planinsko ozemlje kranjsko in je loči od 
Krasa, ima podobo nepravilnega trikota. Najdaljša stran, 120 km., 
z vsemi ovinki še celo 200 km. dolga, seza skoro v meridijonalni 
črti od Bele Peči do Ilirske Bistrice. Najkrajša, sicer 90 klm., z 
ovinki pa 130 klm. dolga stran, vije se skoro od zahoda proti 
vzhodu in veže Ilirsko Bistrico s Krškim. Tretja, po dolgosti 
srednja črta, vije se od severozahoda proti jugovzhodu in veže 
Belo Peč s Krškim. V prvi imenovanih črt prevladuje v severu 
gorstvo, v jugu planota. V drugi vrsti, posebno v njenem go- 
renjem delu, je lepo razvito pogorje, v tretji pa skoz in skoz hri- 
bovje. Ce dostavimo še, da se v sredi med vsemi tremi vrstami 
razprostira velika gorenjska ravnina, lahko rečemo, da so na Kranj- 
skem zastopane vse vrste gorovja. 

Posebej je še pomniti v hipsometričnem obziru, da kranjske 
Planine, akoravno že skrajni vzhodni del južnih apnenih Planin, 
vender niso nižje, nego sosednje jim karniške v zahodu. Deloma 
so še višje in skoro ravno tako visoke, kakor vzhodna polovica 
južnotirolskih. To, se ve, velja le o onih kranjskih Planinah, ki 
imajo značaj visocih gora, o severnokranjski polovici julijskih Pla- 
nin in o Karavankah. 



E. Lah: !^ranjske Planine. 141 

Posebno važna je prva imenovanih črt; ker nam na tanko 
določuje mejo med vodami jadranskega in črnega morja. Jadran- 
skemu morju pripadata Soča s svojimi dotoki, Vipavica in Idrijca, 
in Reka; črnemu Sava z vsemi svojimi dotoki. Druga črta deli 
v svoji gornji polovici vode, ki se izlivajo v Savo, od dotokov 
Drave. Tretja črta nam kaže precej na tanko razvodje med Ljub- 
ljanico z njenimi dotoki na jedni, in med Krko in delom Kol- 
pinih dotokov na di'ugi strani. 

Najvišji je kranjski svet v skrajnem severozahodu, kjer tudi 
najnižji prehodi in doline ne sezajo pod 950 m. visočine. — V 
tem oddelku nahajamo tudi najvišji kranjski vrh, 2856 m. 
visocega Triglava. Od tod pada ozemlje proti jugu in jugo- 
vzhodu začetkoma jako hitro, od Kranja dalje pa, kjer se ravnina 
že znatno razširi, le polagoma, akoravno stanovitno do ljubljanske 
ravnine, ki je posreduje le kakih 300 m. visoka, med tem, ko jo 
v jugu gradi še 1110 m. vi-soki Krim. Od ljubljanske ravnine 
nas pelje posreduje 474 m. visoki Golovec, čez kakih 370 m. 
visoko šmarijsko planoto do izvira Krke. Tla so tu le še 275 m. 
visoka. Od tod padejo v dolgosti 30 kilometrov do Soteske za 
1U4 m. vedno ob Krki. Krko obdajajo tu na obeh bregih še hribje, 
ki so k večjemu 890 m. visoki. Tudi od tod dalje pada svet 
stalno proti jugovzhodu, tako da stoji Metlika le še 122 m. 
visoko. V metli.ški okolici imamo tudi naj nižji kraj na Kranj- 
skem; kjer se namreč jedinita Kamenica in Kolpa je zemlja samo 
še 107 m. visoka. Sploh smemo torej reči, da padajo kranjska 
tla od severozahoda proti jugovzhodu, in sicer skoro brez izjeme 
in precej na tanko. Ravnina se zniža od Rateč pri Beli Peči do 
kranjsko-hrvatske v jugu Uskokov skoro za ^/lo svoje prvotne viso- 
kosti. (Urbas : „Zeitschrift des deutschen und oesterreichischen 
Aljjenvereines V. B. pp. 296 — 313.)" Imenovana črta je tudi glavna 
os, ki deli kranjsko deželo v dva precej jednako velika dela. S to 
črto se ujemata, samo z dvema izjemama, dolini dveh glavnih 
kranjskih rek, dolini Save in Krke. Pri Savi delajo izjemo tako 
zvane litijske gore, pri Krki Uskoki z 840 m. visokim Pešče- 
nikom. 

Kranjske planine se dele v pogorje Karavank, v svoji glavni 
črti na severu in severovzhodu, in v kompaktno gorstvo visokih 
julijskih Planin na severu in severozahodu. V jugu zadnjih se 
razprostira skupina planot in nižjega gorstva, v jugu glavne črte 
Karavank pa notri do kraške meje na Dolenjskem skupina višjega 
ali nižjega hribovja. 

II. Karavanke. 

Karavanke deli od julijskih Planin začetkoma dolina ko- 
ren.ske Save do zjedinjenja z bohinjsko, od tod pa ves čas dolina 



142 E. Lah: Kranjske Planine. 

zjedinjene Save do tam, kjer postane Sava blizu dolenjskih Rateč 
mejna reka med Kranjsko in Stajarsko ; na severu pa sezajo do 
Zile in Drave. 

Karavanke imenujemo torej tisti del kranjskih Planin, ki se 
vleče v svoji glavni progi od skrajnega kranjskega severozahoda, 
kot severna meja Kranjske proti Koroški, in seza še precej glo- 
boko v Stajarsko, kot planine Savinjske doline. Glavna črta (ko- 
likor je pripada Kranjski, in to skoro vsaj je okrog 100 kilometrov 
dolga. Pogorje Karavank je kakor klina.sta zagozda med dolinami 
Drave in Save. Njih glavna črta, ki .se vije od zapada proti 
vzhodu, raste v svoji širokosti od zahoda proti vzhodu. Začetkoma 
so tako ozke, da med Ratečami in koroškim Podkloštrom ne pre- 
sezajo širokosti 6 kilometrov. Primerna njihovi ožini je v začetku 
njihova jednolikost. Cim dalje proti vzhodu pa, tem širje posta- 
nejo , v jednaki meri pa tudi tem bolj razvite. 

Se le par ur dolge se dele že v dve glavni črti, od katerih 
pripada severna Koroški, južna pa Kranjski. Ti dve črti sta pa 
večjidel po prekogorji zvezani in se vijeta skoro ves čas vzporedno, 
dokler se ne zjedinita pri spodnjem Dravburgu. Na svoji severni 
strani sezajo Karavanke od Trebiža do spodnjega Dravburga, na 
jugu od Rateč do Celja. Jako nepravilno se vije severna, šestkrat 
pretrgana proga ; južna proga pa premine samo jedenkrat, namreč 
tam, kjer nareja Kokra globoko zarezo v gorovje samo. Pri Tr- 
žiču v podnožji Ljubelja se deli južna črta v dva dela, od katerih 
samo južni pripada Kranjski. Toliko o Karavankah sploh. 

Jako slučajno je, da se ravno na meji treh provincij : Go- 
riške, Koroške in Kranjske stikajo tudi meje med tremi različnimi 
gorstvi tako ozko, da obseza zemljišče, ki se med njimi razpro- 
stira, še ne prav 1 00 kvadratnih kilometrov. Ta gorstva so Ka- 
ravanke, karniške in julijske Planine. Meje delajo : med Kara- 
vankami in karniškimi Planinami ozki prelaz nad reko Žilico, 
v visokosti komaj 700 m. ; med Karavankami in kranjskimi julij- 
skimi Planinami rateško-belopeško razvodje, v visokosti 860 m. ; 
med karniškimi in goriškimi julijskimi planinami 1170 m. visoki 
Predel. 

Začetek Karavank pripada še Koroški, toda že po kratkem 
teku prispo do kranjske meje. Tu so še zelo nizke in jednako- 
merne; le proti Koroški so še precej strme, proti jugu pa imajo 
še bogato vegetacijo in so do vrha gosto obrastene. Prvi kranjski 
hrib je od Rateč poldrugo uro proti severu oddaljena Peč. Od 
reke Žilice do Korena niso nikjer nad 1540 m. visoke, akoravno 
so 10 kilometrov dolge. Najvišja gora je imenovana Peč, s 
1540 m. Srednja visokost tega oddelka znaša 12G0 m. Najvaž- 
nejši prehod je za kranjsko-koroški promet važna cesta čez ko- 
rensko sedlo v visokosti 1044 m. V vsakem obziru se že raz- 
ločuje od dozdaj popisanih Karavank njih drugi oddelek od koren- 



E, Lah: Kranjske Planine. 143 

skega prehoda clo prehoda pri javorniški Kočni. Ta še jedenkrat 
daljša vrsta ima srednjo visokost od 1650 — 1900 m. Hribje so 
že skoz in skoz strmi, vrhovi postajajo že veliko višji, njihov 
greben je primeroma že zelo oster in visok, tudi sedla med raz- 
nimi vrhovi zaostajajo za vrhovi samimi le za par sto metrov. 
Takoj prvi hrib te vrste, 1650 m. visoki Kamni Vrh nad Kranjsko 
Goro je za celih 100 m. višji, kot najvišji hrib prve vrste in ta 
je še izmed najnižjih tega oddelka. Za njim pride Voščica, za Vo- 
ščico 1770 m. visoka Grajščica. Od Grajščice dalje pa se razpro- 
stirajo že v precej dolgi vrsti po polnem gole skalnate strmine. 
Tudi strani so že tako strme, da padajo gore v severu Dovjega 
že precej navpično. Tu imamo tudi najvišjo goro te vrste, 2105 m. 
visoko J ep o, za njo malo Jepo ali Jepico s 1820 m., za njima 
so Petelin s 1900 m., Eedeščica in Plevelnica s 1930 m., potem 
1870 m. visoka Rožica. Od tod se greben za nekoliko časa zelo 
zniža, postane pa v K o č n i, s katero se ta oddelek končuje, zopet 
1890 m. visok. — Od sedel je imenovati: sedlo med Voščico in 
Kamnom s 1520 m.; sedlo med obema Jepama s 1460 m.; sedlo 
med Grajščico in Jepo s 1670 m., med Plevelnico in Rožico s 
1600 m., med Rožico in Kočno s 1480 m. in slednjič zareza med 
Kočno in Golico, hribom naslednje vrste, s 14.30 m. 

V vzhodu Kočne popuste kranj.ske Karavanke po polnem tip 
navadnega hribovja in postanejo pogorje v pravem pomenu besede. 
V tem oddelku, ki se razprostira od Javornika do Begunj v dol- 
gosti 10 kilometrov, nahajamo že sploh najvišje vrhove Karavank, 
če izvzamemo njihov vzhodni del, namreč kamniške Planine. Tem 
vrhovom je sploh primeren tudi oster greben in strme strani. Ta 
oddelek tudi že ne obstoji samo iz glavne proge, temveč podred- 
jenih jej je več stranskih črt, katere so tem nižje, čim delj so 
od glavne proge. Najvažnejša od teh stranskih prog je ona, ki 
se vije kot predgorje Stola od Most, in ki je ob jednem severo- 
vzhodna meja gorenjske ravnine. Visokost tega predgorja raste 
od zahoda proti vzhodu v visokosti. V zahodu se dviga komaj 
kakih par sto metrov visoko nad gorenjsko ravnino, konča se pa 
v vzhodu s 1450 m. visoko Dobrčo. Med imenovanim pred- 
gorjem in med glavno črto Karavank leži v vzhodni polovici do- 
lina Zelenice, v zahodni pa dolina Završnice. Po obeh dolinah 
tečeta jednako imenovani reki, kateri se izlivata v Savo. Glavna 
proga se začenja z daljšim do vrha obrastenim rebrom, Golica 
imenovanim, v visokosti 1880 m. — Za njo se razprostira že bolj 
skalovita, sicer ravno tako dolga, vender že veliko višja Belščica, 
z 2000 m. Z njo v tesni zvezi je najvišja gora Karavank tostran 
kokriškega prelaza, Stol, z dvema vrhovoma, od katerih ima 
višji severni 2232 m. Za njim se vrste Vrtača z 2000 m., Zele- 
nica, z 1990 m.. Begunjšica z 2040 m. Od sedel imenovati je 
te: sedlo med Golico in Belščico z 1550 m., zareza med grebe- 



iii E. Lah: Kranjske Planine. 



nom Zelenice in med Begunjščico z 1650 m. Razven prej ime- 
novane velike razpoke med predgorjem in glavno črto imamo tik 
pod Stolom še drugo rapzoko, ki seza od Vrtače do onstran Be- 
gunjščice, kjer se navpično dotika globoko vrezanega Ljubeljevega 
prehoda pri sv. Ani, s 1020 m. i 

Naslednji oddelek je omejen od globokih prehodov, od 13.53 m. j 
visocega Ljubelja in od še malo nižjega kokriškega prelaza. Za- 
reze v glavno črto, kakor smo jih nahajali že v prejšnjem oddelku, , 
so tu še mogočnejše. Tudi ne obstoji ta oddelek iz jedne same " 
glavne vrste, temveč imamo skoro ves čas dve vrsti gora. Ta 
oddelek se začenja takoj pri Ljubelju s par ur dolgo Košuto. Ko- 
šuta je dolgo rebro, ki obstoji iz več med seboj precej jednako :i 
visocih vrhov. Najvišji ima kakih 2050 m., najnižji pa tudi še 
zmerom 1950 m. ; tudi najnižja zareza ima še zmerom 1800 m. 
Od Košute proti vzhodu se Karavanke zelo nepravilno razvijajo. 
Dele se namreč v dva dela, od katerih pripada severovzhodni ves ' 
Koroški. Južni pa, ki leži skoro meridijonalno na prejšnjo vrsto, 
pripada Koroški in Kranjski kot mejno gorstvo. Vrh, od katerega 
se ti dve vrsti odcepujeta, je kacih 1670 m. visoki Stegunjak, 
prvi sosed Košuti na vzhodu. O južni za Kranjsko pomenljivi 
črti tega dela Karavank je pomniti, da jo večkrat pretrgajo prečne 
doline in da je vsled tega mnogovrstno zasukana. Po kakovosti 
je ta črta časih gosto obrastena, večkrat še so pa vrhovi skalnati 
in precej goli. V visokosti so si vrhovi precej jednaki in tudi 
najnižji prehod ne seza pod 1450 m. Slednjič se ta črta zasuče 
po polnem proti jugozahodu, tako, da obdaje vse to gor.stvo tržiški 
kotel v podobi kroga, ki je samo proti onej strani odprt, kjer se i 
predgorje dotika gorenjske ravnine. Precej veliki razpoki delata j 
tukaj sekundarni dolini Bistrice in sv. Katarine, kateri se pri Tr- i 
žici jedinita. Obe sta precej ozki in menj strmi. Daljša in sploh 
pomenljiva je le dolina sv. Katarine; bistriška se naslanja na se- j 
verno Košuto in je veliko krajša. — Od Tržiča dalje se vijo Ka- 
ravanke potem zopet v prvotnem meru, od zapada proti vzhodu. 
Njihova vnanja oblika nas spominja začetkoma v vsakem obziru 
prejšnje vrste, le za spoznanje bolj strme so. Greben je najpoprej 
v precej dolgi Kokavnici rebrast, dalje proti vzhodu pa je sestav- 
ljen iz posameznih vrhov. Sekundarne planinske črte po polnem 
preminejo, vrhovi se dvigajo tik nad gorenjsko ravnino. Ze Ko- 
kavnica ima srednjo visokost 1580 m., v najvišjem vrhu celo 
1900 m. Sploh najvišji vrh te vrste je pa 2120 m. visoki Storžič. 
Proti vzhodu se visočina sicer za nekoliko zmanjša in ima glavna ] 
črta v Zaploti ali „malem Grintovci" samo še 1650 m. Ta viso- 
kost se pa ohrani ves čas, tako da se nahajajo še tik Kokre precej 
jednako visoke gore. Prehodov večje pomembe, razven že gori 
imenovanih, v tej vrsti nimamo. — 



E. Lah: Kranjske Planine. 145 



Kokra nareja globoko meridijonalno zarezo v glavno črto 
Karavank in jih tako razločno deli v dve zelo nejednaki polovici : 
v že popisano veliko daljšo polovico zapadnih Karavank in v krajšo 
vzhodnih. Vzhodne Karavanke na meji treh dežela, imenujejo se 
tudi v vsaki teh dežel drugače. Na Koroškem jih imenujejo po 
potoku Sulzbach, Stajarci jim pravijo „ Savinjske Planine", mi jih 
zovemo po mestu Kamniku „ kamniške Planine". — Vzhodne 
Karavanke se razločujejo v vsakem obziru tolikanj od zapadnih, 
da jih nekateri k Karavankam še celo ne prištevajo. V resnici 
spominjajo že zelo na julijske Planine. Tu ne nahajamo več krat- 
kih sekundarnih grebenov, kakor poprej ; vijo se marveč od glavne 
črte na vse strani po več ur dolga razgorja ; dostikrat se vlečejo 
vštric ž njimi mogočna predgorja, katerih posebno pri zadnjem 
oddelku zapadnih Karavank sploh nič ni. Prehodi v glavni črti 
so strmi, zareze plitve ; ostrih pečin nahaja se neštevilno. V pod- 
nožji glavne črte leže celi kupi kamenja in debelega peska, ki se 
drobi od divjih dolomitovih vrhov in ga donašajo bobneči hudo- 
urniki. Doline so kratke, strme in kothnam podobne; vender leže 
primeroma zelo nizko. Posebno se pa odlikujejo te Karavanke s 
celo vrsto visocih gora. Vsled te lastnosti in vsled svoje izvan- 
redne kompaktnosti spominjajo najbolj na julijske Planine. Ako- 
ravno leže na skrajnem jugovzhodu planinskega sveta, vender so 
tostran Ljubeljevega meridijana najvišje v vsej Avstriji. Če tudi 
le 10 kilometrov dolge, imajo vender že lepo število nad 2300 m. 
visocih gora. Njihovi vrhovi so tako divji, njihov greben sploh 
že tako oster, da šteje le malo prehodov, ki bi jih človek lahko 
porabljal. Posebno na severni in vzhodni strani so jako strmi in 
zelo raztrgani. Tudi najnižje zareze ne sezajo pod 1900 m. Srednja 
visokost grebenova v glavni črti znaša okrog 2200 m. Glavna črta 
se začenja tik ob Kokri z že precej strmo, pri vrhu po polnem 
skalovito, 2400 m. visoko Kočno. Takoj druga gora v vrsti, 
sosednji Grintovec, je najvišja v vsej vrsti in ima 2556 m. 
Le zajeden meter nižja je tretja gora. Skuta ali Einka, ki je 
tudi v tem obziru važna, daje „triplex confinium« med Štajarsko, 
Koroško in Kranj.sko. Za imenovanimi nahajamo še v glavni vrsti 
Veliko Planjavo, Babo, Brano in slednjič Ostrico z 2350 m. Jed- 
nako kot pri Storžiči in Stolu, odločujejo se tudi pri Grintovci 
in pri Ostrici druge vrste gora proti jugu in jugovzhodu. Od 
Grintovca proti jugu pelje kake dve uri dolgo, začetkoma precej 
ostro rebro, pod imenom Greben. To rebro se veže v dveh visokih 
koritih z nekoliko nižjim Kervavcem. Obe imenovani gori sta še 
po 1900 m. in čez visoki. Od tod dalje pa pada gorovje jako 
hitro in kolikor nižje pada, v toliko več črt se deli. Hribje, ki 
se dotikajo kamniške ravnine, jako so že nizki. — Jednako kot 
pri Grintovci, odcepi se v glavni črti tudi od Ostrice proti jugu, 
vštric s poprej popisanim, kake tri ure dolgo hribovje, ki je v 

10 



146 E. Lah: Kranjske Planine. 

svojem najjužnejšem delu komaj 1000 m. visoko. Med tem hri- 
bovjem in med .sosednjim 1400 m. visokim Kačjim Vrhom leži 
950 m. visoko sedlo Volovjek, v jugu pa Crnevec z 850 m. 
Skupina hribovja se zgubi tu že po polnem. Na levi strani Kač- 
jega Vrha imamo povprečno kacih 1500 m. visoko planoto, Veliko 
Planino; na desni od nje pa precej nižjo Menino Planino s 1506 m. 
visokim Gornjim Vrhom. Tu se končuje južna vrsta vzhodnih 
Karavank. Pa tudi v severu Ostrice se odcepi dolga vrsta, katera 
še globoko v Koroški in Stajarski ne izgublja gorovitega značaja 
in ima še do 2000 m. visoke vrhove. 

V juga opisanega gorstva Karavank se razprostira hribovje, 
ki sicer pripada še Karavankam, ki se pa od prejšnjih črt razlo- 
čuje v marsikaterem obziru. To hribovje je omejeno v severu od 
Neveljščiče, ki se izliva pri Kamniku v Bistrico, in od Motniščice, 
ki teče v Savinjo. Ta meja je samo s 667 m. visokim Kozjakom 
odprta, ki loči bistriške vode od savinjskih, in veže to hribovje 
s severnimi, zgoraj imenovanimi planotami. V izhodu je meja proti 
Stajarski odprta, ker sezajo ti hribje od zapada proti vzhodu do 
Savinje v Stajarsko. V jugu dela natančno mejo Sava, in sicer od 
tam, kjer se vanjo izliva Bistrica, do onstran Zagorja, kjer postane 
mejna reka med Kranjsko in Stajarsko. V zapadu loči Bistrica to 
hribovje od kamniške ravnine, in sicer v vsem svojem teku od 
izliva Neveljščice pri Kamniku do lastnega izliva v Savo pri Dolu. 
Popisano hribovje se raprostira od zapada proti vzhodu v treh' 
skoro parallelnih črtah, ki se med sabo zopet precej na tanko lo 
cene. Mejo med severno in srednjo črto dela precej na tanko ce-! 
sarska cesta poleg Brda čez Trojane na Vransko. Se natančneje 
je zaznamenovana meja med srednjo in južno črto po potokih Ra- 
domlja, ki teče v Bistrico, Drtišca in Medija, ki se izliva pri Za- 
gorji v Savo. Glede važnosti se imenovano hribovje nikakor ne 
da meriti s poprejšnjimi gorami. Vsi hribje se dvigajo le polagoma, 
svet je večji del z velikanskimi gozdi obrasten in vrhovi imajo 
skoro brez izjeme bujno vegetacijo. Posrednja višina grebenov 
nikjer ne seza nad 650 m. tudi najvišji vrhovi niso nad 1260 m. 
visoki. Čim bolj se približa hribovje Savi, tem nižje je. Na skrajni 
vzhodni meji Kranjske so: Dos z 1199 m., nad Cemšenikom, „sveta 
Planina" nad Savo z 996 m., in Javor z 1128 m. Najvišji prehodi 
so: V severnem delu: Kozjak s 667 m. ; „na Slapih", prehod iz 
motniške doline v savinjsko dolino, v Gornjigrad in Braslovče, z 
900 m.; v srednjem delu: prehod „ na Rebru" z 875 m., razvodje 
med Radomljo in savinjskimi dotoki; najvišji del cesarske ceste 
med sv. Ožbaltom in Vranskim, z 800 m. ; trojanski hrib s 620 m. 

III. Julijske Planine. 

V jugozahodu Karavank, v svoji glavni črti precej vštric ž 
njimi dvigajo se kranjske julijske Planine. Le pozneje, ko izgube 



E, Lah: Kranjske Planine. 147 

značaj visokih Planin, obrnejo se po polnem proti jugu. Vsled 
svoje mnogovi-stnosti spominjajo na solnograške planine ; čeravno 
so le deloma ž njimi jednake visokosti, vender jih v divji svoji 
vnanji obliki še presezajo. 

Julijske Planine se dele v dve zelo različni polovici : v malo 
zapadno in veliko večjo vzhodno, katera pripada večinoma Kranjski. 
Meja, ki loči obe polovici, gre od 8G5 m visocegs prehoda pri 
Eatečah, ki loči julijske Planine od Karavank proti Trbiži in po 
rajbelski dolini do 1170 m visocega Predela, ki loči julijske Pla- 
nine od karniških ; od tod se vleče meja proti Bolcu in ob Korit- 
nici do Soče ; od tod pa dela mejo globoka zareza soške doline 
do izliva Idrijce. Omenjena meja je ob jednem zapadna meja izhod- 
nega, večinoma kranjskega oddelka julijskih Planin. Posebej se 
torej v zapadu za kranjske julijske Planine meja ne da postaviti, 
če nečemo samovoljno trgati, kar spada v vsakem obziru skupaj. 
V severu in severozahodu jih deli na tanko dolina korenske Save, 
in od Radovljice dalje dolina zjedinjene Save od sosednjih Kara- 
vank. V jugu jih loči od južnejšega Krasa že gori natančneje po- 
pisana globoka proga, ki jo zaznamenujeta reki Idrijca in Ljublja- 
nica, severovzhodni del močvirja Krka od izvira do tam, kjer iz- 
premeni svoj tek iz južnovzhodnega v vzhodnega in pozneje v 
severovzhodnega. Potem gre meja tik ob južnozahodnem in južnem 
podnožji Uskokov, ob Krkinem dotoku Liska voda, do Kolpe in 
njenih dotokov. 

Površina zemlje, ki jo pokrivajo julijske Planine, tako ome- 
jena, kot gori povedano, znaša kacih 4000 km ^. Od teh pripada 
komaj dobra tretjina pravemu visokemu planinskemu gorstvu in 
kompaktnim planotam, dve tretjini pa hribovju. Prvi imenovanih 
delov se pa zopet na tanko deli po kakovosti in po vnanji obliki 
v dva dela: v skupino visokih Planin in v skupino planot. Tudi 
hribovje razpada v več vrst, katere so pa bistveno jednake, ako- 
ravno jih večjidel različne reke med seboj vidno ločijo. 

Skupino visokih julijskih Planin značijo lastnosti, ki smo 
jih nahajali deloma že pri Karavankah, posebno pri kamniških 
Planinah. Mnogovrstna razlika v vegetaciji, zgoraj v višini divje 
skaline in strme pečine ; v srednji visočini gosto obrastene rebri, 
sem pa tja tudi močno gozdnati vrhovi ; v nižavi pa tik pod naj- 
višjimi vrhovi pravilne doline, bogate na pravilno tekočih vodah, 
— Skupina planot ima pred druzimi posebnostimi tudi nekatere, 
ki nas spominjajo močno na Kras : majhno število visokih vrhov, 
pogoste kotlaste globine, redkokrat nahajajoče se večje doline ; 
vse te prikazni so tudi Krasu lastne. Le primeroma velika srednja 
visokost planot, še zmerom za kakih 500 m. više, kot kraški svet 
in to, da obdajajo planote po 1500 — 2000 m. visoke gore kot 
mejno gorstvo, prepričajo nas, da nam je ta oddelek prištevati še 
k Planinam. 

10" 



148 E. Lah: Kranjske Planine. 

Lože gre s planinskim hribovjem, akoravno je še južnejše, 
kot so planote, torej Krasu še bliže. Ce se tudi ujemajo glede vi- 
sokosti skoro po polnem s Krasom, vender se sicer razločujejo v 
vsakem obziru od Krasa in ujemajo s Planinami. Pravilne vrste 
hribov, dostikrat v večjem številu vštric, zvezane med seboj po 
prečnih rebrih, med seboj omejene po pravilnih, nikoli pretrganih 
dolinah. Od glavnih črt se cepijo dostikrat, toda vselej navpično 
in v pravilnem teku, stranske vrste gora. Toliko v splošnem od 
julijskih Planin. | 

a) Visoke julijske Planine. 

Glavna črta visokih julijskih Planin se vije začetkoma v 
pravilni, s Karavankami vzporedni črti. Od Triglava dalje se pa 
vlečejo skoro v popolnem krogu, ki obdaje bohinjski kotel. Nji- 
hova dolgost od skrajnega severozahoda do tam, kjer se dotikajo 
skupine planot, znaša skoro na tanko 100 km. Središče tega dol- 
zega pogorja je Triglav, najvišja gora julijskih Planin. Triglav 
sam je najvišji vrh štirih kratkih skalovnatih reber, ki se vijoJ 
vštric med seboj od jugozahoda proti severovzhodu. V orotektonič- 
nem obziru je Triglav posebno zato tako zanimljiv, ker se ravno- 
v njem strinjajo tri jako različne gorske oblike. Proti severozahodu, 
severu in severovzhodu se razprostirajo v obsegu par sto kvadratnih 
kilometrov skalnate puščave z globokimi prepadi. V jugozahodu se 
vijo od Triglava med planinskim gorstvom navadna pogorja kakor 
smo jih nahajali že pri Karavankah. V jugovzhodu naposled se 
razprostirati dve velikanski planoti, katerih predgorja sezajo glo- 
boko v gorenjsko ravnino, notri do Kranja in Loke. Površina, ki jo 
pokrivajo ona gorstva, katerih središče je Triglav, znaša 700 km 2, 
torej skoro štirinajsti del vse kranjske dežele. 

Dasi je Triglav najvišja gora na Kranjskem, vender je (česar 
bi pri taki visokosti nihče ne pričakoval), skoro po polnem od- 
ločen od sosednjih gora. Veže se namreč neposredno z globoko 
sezajočimi dolinami. Od severovzhodnih velikanov ga loči dolina 
mojstranske Bistrice, Vrata imenovana ; od južnozahodnih gora 
dolina Zadnjice, ki teče v Sočo; od južnovzhodnega gorovja do- 
lina gornje Krme, dotoka Kadovni. Triglav kipi, visokemu stolpu 
jednako v nebo, na vseh straneh po 1800 — 2000 m. nad dolinami, 
pokrit z velikanskimi skalinami in globokimi brezdni. Tudi prehodi, 
po katerih je z drugim hribovjem v zvezi, ne sezajo nikjer nad 
1850 m., torej dobrih 1000 m. niže, kot Triglav sam. Severna Luk- 
nja ima 1835 m., še nižji sta sedli v zgornji Krmi in na jugu pri 
Belem Polji. V jugu „velicega Triglava", ž njim po zelo ozkem, 
robatem sedlu zvezan, je „mali Triglav" s kakimi 2700 m. Na 
severovzhodni strani, kjer se dvigajo najbolj divje skaline, razpro- 
stira se nad luknjiškim prelazom jedini Triglavov lednik, sploh 
jedin v julijskih Planinah, 500 m. dolg in 8 m. širok. Od daleč 



E. Lah: Kranjske Planine. 149 

izgleda kakor kup snega, katerega se v visočini 2000 m. in čez 
v brezdnih vedno dosti nahaja. V pojasnilo višine Triglavovega 
gorstva naj bodo sledeče številke : srednja višina gorstva v severu 
1200 m. ; visoko korito v severu 2 1 00 m ; planota apnenikov 1 100 m ; 
Kot, najvišji del mojstranske doline v jugu Mojstrane in prav pod 
Triglavom, 1000 m. 

Od Triglava proti severozahodu se cepi mogočno pogorje 
julijskih velikanov, kateri so tem večje pomembe, ker so, akoravno 
v več vrstah, vender povsod zelo visoki. Omenjene planine se 
razj)rostirajo med kotlom reke Zadnjice v dolini Trente in med 
dolino korenske Save. Glavna črta se vije od jugovzhoda proti 
severozahodu v dolgosti 18 kilometrov notri do koroško-goriško- 
kranjske meje. Začenja se ob 1835 m. visokem luknjiškem prelazu 
in seza do Strug, pol ure v vzhodu od Mangarta, kjer je ob jed- 
nem tudi razvodje med dotoki Soče, Drave in Save. Omenjena črta 
je mimo Triglava najmogočnejša na Kranjskem. 

Povprečna visočina vrhov znaša okrog 2300 m., glavni vrhovi 
pa to višino še daleč presezajo. Po vnanji obliki so Triglavovemu 
gorstvu po polnem jednaki : ravno tiste strmine in goličave, ravno 
tista divjina; nasprotno pa tudi ravno tista bujna vegetacija v 
primeroma zelo veliki bližini. Kakor pri Triglavu, tako sezajo tudi 
tukaj pogostokrat globoke doline, ki leže navpično na dolini ko- 
renske Save, prav tik pod pečine. V tem obziru imenovati je do- 
line : Piščenica, Planinica, Martulka, Vrata, Trenta. Kakor pri oko- 
lici Triglavovi, tako vpliva tudi tu mnogovrstnost v gorstveni ve- 
getaciji jako ugodno na gledalca. 

Glavna črta se začenja v severozahodu Triglava s Pihalcem ; 
za njim slede velikani, ki imajo vsi po 2.500 m. in še čez, kot 
Rozora z 2598 m., Prisank z 2570 m.. Križ in Tavir. Od Prisanka 
dalje se zniža sicer greben dolomitov za par sto metrov, toda 
kmalu doseže zopet z Ožebnikom in z rtastim Jalovcem svojo pr- 
votno višino. Najvišja gora te vrste je Rozora, sploh tretja na 
Kranjskem. Prehodi tu niso tako globoko urezani in tudi ne to- 
hke pomembe za promet, ker so v celo predivjih in zapuščenih 
krajih. Jedino pomenljivo je sedlo med Rozoro in Prisankom, Ko- 
rita imenovano, kot prehod iz savske doline v dolino Trento. 

Tri mogočna razgorja se odločujejo od glavne črte, ž njo zve- 
zane po prečnih rebrih. Te črte so tem večje pomembe, ker so, 
če tudi orografično stranske, ravno te visokosti, kakor glavna. 
Posebno pomenljive so tu mnogobrojne prečne doline, zaradi svoje 
posebno majhne dolgosti,- ki se pa vkljub temu po polnem doti- 
kajo podnožja velikanov, tako da se nam ti časih na pol ure, k 
v^ečjemu na jedno uro približajo. Te doline so tudi neprimerno 
3zke in dostikrat od obeh stranij tesno obdane z bogato obrastenim 
predgorjem. Kakor ne kmalu kje, tako hitro in tako pogostokrat 
36 vrstita tu pogleda v bogato rast in v divjo puščavo. Od Rateč, 



150 E. Lah: Kranjske Planine. 



to je od izvira korenske Save, do onostran Mojstrane ponavlja se| 
ta prikazen sedemkrat. i 

Kakovost in oblika tega gorstva sta po polnem tisti, kakor J 
v glavni črti. — ^i 

Prvo razgorje teh vrst se odcepi takoj v začetku glavne 
črte, še ob Triglavu, v severu zgornje Krme, in ima v prvih 
vrhovih, Zmiru in Rjovini, še vedno nad 2400 m. visokosti. Od' 
sosednje vrste je omejena ta črta po dolini moj stranske Bistrice, 
od Triglava po dolini zgornje Krme. Proti jugovzhodu pa jame 
neprimerno padati, tako da ima v Rebikovci samo še 1580 m. 
Ta se zopet veže po nizkem sedlu s planoto Mežakljo, ki ima 
povprečno komaj še 1300 m. Mežakljo samo deli globoka dolina 
od Ejovine prišle Radovne od južne planote Pokljuke. Še hitreje 
pada ta vrsta proti vzhodu, kjer se dviga nad Jesenicami po ko- 
maj parurni dolgosti samo še v terasah, ki mole komaj kakih 
100 m. visoko nad ravnino. — Med dolinami mojstranske Bistrice 
in Piščenice se razprostira drugo veliko mogočnejše razgorje, ki 
se odloči od Pihalca in od Rozore v glavni črti. Ta oddelek ie 
povsem jednak glavni črti. Vrhovi so ravno tako visoki in deloma 
še višji. Najvišja gora v tej vrsti je Rogica ali Suhi plaz, z 2575 m. 
Razven ^te, le za nekaj desetin metrov nižje so : Stajnar, Skrlja- 
tarica, Špik in Kukova gora. Tudi tu, kakor v prvi vrsti, ni v 
večji višini nič važnejših prehodov. — Doline pa so povsod kratke, i 
ozke in strme ; tako zelo, da narastejo v prav kratkem času od > 
750 m. na 1000 m. in še čez; po njih teko le hudourniki. Tretja | 
vrsta se razprostira med Piščenico in Planinico. Vrhovi so sicer ji 
sploh za kakih 200 m. nižji, kakor prejšnji, vender so prime- '\ 
roma še zelo visoki. Najvišja je 2360 m. visoka Mojstrovka, jj 
Od prehodov je v tem oddelku, ki se odloči pri Prisanku od 
glavne črte, važno sedlo Voršec, med Prisankom in Mojstrovko, 
kot prehod iz Kranjske Gore po piščenski dohni v Trento, v vi- 
sočini 1600 m. — 

Pri Strugah, v skrajnem severozahodnem delu glavne črte, 
strinjata se dva daljša stranska grebena, od katerih gre jeden 
proti zahodu, drugi proti severu. Prvi s strmim 2674 m. visokim 
Mangartom seza do Predela. Mangart sam je od Strug pol ure 
oddaljen in ž njimi po tako zvanem. „travniškem sedlu" zvezan. 
Severna reber pa seza od Strug čez visoko in ostro Ponščico in 
čez gozdnato Slabivico do rateškega prehoda. V sredi med obema 
rebrima, kjer se vrsti jedna drugi najbolj približata, tik pod Man- 
gartom, ležita imenitni belopeški jezeri v visokosti 967, ozi- 
roma 955 m. 

V jugozahodu Triglava se vleče dolga vrsta bohinjskih gora, 
ki oklepajo v dolgosti štiridesetih kilometrov v velikem poluokrogu 
bohinjsko dolino, in jo ločijo od sosednje Goriške. Po vnanjosti 
so dvojnate: čim dalje so namreč od Triglava, tem bolj izgubivajo 



E. Lah: Kranjske Planine. 151 

značaj visocih Planin. V svoji severni polovici so skalovite, strme 
in zapuščene, v južni pa se dvigajo polagoma, so okrogle oblike 
in večjidel do vrha gosto obrastene. Tej obliki je tudi primerna 
višina posameznih vrhov. Povprek menjuje sicer med 2200 in 
1900 m., vender se nahajajo v severni polovici tudi mnogo višji, 
v južni pa tudi mnogo nižji vrhovi. Prvi sosed Triglava, Konja- 
vec, ima še 2560 m., drugi, Kopica imenovan, le še nekaj nad 
2300 m. Od tod dalje proti zahodu Vogel, Krn, Bogatin, Veliki 
Bogateč in Kuk (Kolk), vsi še po 2000 m. in čez; potem pa Ke- 
bikovec. Gradišče in Četrt le še z nekoliko nad 1900 m. ; Črna 
Prst, Možic in Črni Vrh imajo le še nekaj nad 1800 m.; in sled- 
njič Ratitovec še ne prav 1700 m. visok. — 

Zdaj popisana glavna črta gradi dolino bohinjske Save v 
severu in zahodu. Razven te črte se pa loči od Triglava in Ko- 
njavca naravnost proti jugu in jugovzhodu dolga vrsta gora, ki 
se razprostirajo med zgornjo polovico bohinjske Save in med Mo- 
šnico, katera teče od podnožja Triglavovega blizu bohinjskega je- 
zera v Savo. Omenjena vrsta gora gradi Bohinjsko v severu in 
severovzhodu. Z njihovo visokostjo je ravno tako, kakor pri glavni 
črti. Gore v obližji Triglavovem, kakor n. pr. Cesar, Vršac, De- 
beli Vrh, Mišelski Vrh, Lipač, Iža, Pihalec itd. imajo še vedno 
2200 do 2400 m. Dalje proti jugu pa se hribje znatno znižajo, 
tako da še 2000 m. nikjer ne presezajo. Od teh so imenovati : 
Pršilec, prav nad bohinjskim jezerom, ki obdrži vkljub manjši 
višini skalovit značaj ; potem Sleme in Tošec. Kakor oklepajo 
stranski grebeni pri severnih Planinah belopeški jezeri, tako ob- 
daje del teh gora jedno uro dolgo in četrt uro široko bohinjsko 
jezero, v visokosti 522 m. 

Bohinjsko hribovje ima tudi več važnih prehodov: Sedlo 
med bistriško in baško dolino ob črni Prsti, Jata imenovano, v 
visokosti 1520 m.; drugo sedlo med Rebikovcem in Voglom nad 
bohinjskim jezerom pelje pod imenom Skrbina iz okolice bohinj- 
skega jezera v visokosti 1908 m. tudi v Bačo; tretje le 1400 m. 
visoko sedlo pelje ob gori Kuk v soško dolino; četrti prehod pelje 
od izvira Savice čez planino „na kraju" v Trento in soško dolino, 
v visokosti 1500 m. slednjič še prehod, ki pelje iz .doline reke 
Mošnice na planino Belo Polje pod Triglavom, v visokosti 1600 m. 

h) Skupina planot. 

Med severnim planinskim gorstvom in južnim planinskim 
hribovjem se razprostira skupina planot, ki pokriva vsega skupaj 
skoro 500 km^. Meja je globoko urezana in zelo na tanko dolo- 
čena. Dela jo dolina Krme do tam, kjer se izliva v Radovno, od 
tod Radovna do svojega izliva v korensko Savo, potem korenska 
in od Radovljice dalje zjedinjena Sava do izliva Sore pri Med- 



152 E. Lah; Kranjske Planine. 



vodah; potem dolina zjedinjene Sore do Loke in od tod dolina 
selške Sore do izvira v obližji Podbrda, sedla in razvodja med 
soškimi in sorskimi dotoki ; naposled v severozahodu dolina Moš- 
nice, ki teče v bohinjsko Savo. 

To tako omejeno zemljišče strinja v sebi nekatere posebnosti, 
ki jih sicer ne nahajamo nikjer na kranjskem planinskem svetu. 
V sredi skoro nič pravega hribovja; vse le nekaka visoka, sem 
pa tja precej obljudena ravnina. Pogostokrat se nahajajo globine 
v podobi kotlov ; nepravilne, dostikrat pretrgane doline, sploh nekak 
porasten Kras. 

Dolina bohinjske Save nareja v to veliko planoto globoko 
zarezo, ter jo deli tako v dve precej jednaki polovici, od katerih 
se imenuje severna navadno Pokljuka, južna pa Jelovica. 

Srednja višina površja planote Pokljuke znaša 1100 — 1200 m. 
Okrog in okrog jo obdaje precej mogočno gorovje, katero je povsod 
od sosednih gorstev po zgoraj omenjenih globokih dolinah ločeno. 
Samo ob sedlu med Belim Poljem in Velikim Draškim Vrhom je 
v visokosti še ne prav 2000 m. v' zvezi s Triglavovim predgorjem, 
in v veliko nižjem Podbrdu z loškim hribovjem. Kakor pri vseh 
vrstah julijskih Planin, vidimo tudi tukaj od severozahoda proti 
jugovzhodu padanje v višini. V severnem mejnem gorstvu dobi- 
vamo gore po 1900 m. in še čez visoke, kakor Veliki in Mali 
Draški Vrh in Kleca. Proti vzhodu nimajo mejne gore nikjer več 
nad 1600 metrov višine. Posebno se pa zniža mejno gorstvo v 
jugozahodu in jugu, kjer imajo hribje^ v zgornjem Bohinji, kakor 
Črni Kremen, Javorov Vrh, Pleša in Sjek le še po 1200 — 1400 m. 
Posebno hitro pada planota proti jugovzhodu, kjer obstoji mejno 
gorstvo le še iz kakih 1000 m. visokih hribov. Predno Pokljuka 
preide v veliko gorenjsko ravnino, ima še za predgorje celo vrsto 
nizkih holmov, ki presezajo med seboj ležeče 474 metrov visoko 
blesk o jezero le še za kakih 100 — 200 m. 

Precej jednake prikazni nahajamo tudi pri Jelovici, samo 
da je planotina srednja visokost tu za spoznanje večja, ker ima 
kakih 1200—1300 m.; tudi ni razloček med vrhovi severne in 
južne polovice tako velik. Najvišje vrhove nahajamo na severni 
in vzhodni strani. Razločki med vrhovi mejnega gorstva in med 
planoto samo so veliko manjši, kakor pri Pokljuki ; po navadi 
znašajo komaj 100 — 150 m. Najvišja vrhova .sta 1389 m. visoke 
Kotlice nad Dražgošami in 1387 m. visoki Jeloviški Vrh nad Lip- 
nico. Kot severovzhodni steber je zanimiva strma, zobu podobna 
skala, „Babji Zob" imenovana, še ne prav 1000 m. visoka. Kakor 
Pokljuka preide tudi Jelovica proti jugovzhodu v razne hribe kot 
predgorja. Ti hribje so zanimljivi zarad bogate vegetacije in vsled 
tega. ker so po njihovih vrhovih večjidel cerkve postavljene. V vi- 
sokosti menjujejo po navadi med 800 in 1100 metri. Taki so na 
primer Jamnik, sv. Mohor in Fortunat, Planica, Križna Gora itd. 



E. Lah : Kranjske Planine 153 



Posebno pomenljiv je pa zaracl lepe svoje panorame znani 841 m. 
visoki sv. Jošt poleg Kranja, z gorenjsko ravnino že v neposredni 
zvezi. — 

c) Skupina planinskega hribovja. 

1. Gorenj sko -notranj sko hribovje. 

Gorenj sko-notranjsko liribovje se da precej razločno deliti v 
loško, polliograško in idrijsko hribovje. Površina, ki jo pokriva to 
hribovje, znaša nekoliko nad 1000 km^, od katerih pripada polo- 
vica loškemu, dobra četrtina idrijskemu in slaba četrtina polho- 
graškemu hribovju. 

Meja je precej na tanko določena. Od skupine planot in 
bohinj.skega pogorja je ločeno to hribovje v severu in severovzhodu 
od doline selške Sore in od Loke dalje od zjedinjene Sore, do 
njenega izliva v Savo pri Medvodah. V vzhodu dela mejo Sava 
z gorenjsko ravnino notri do Ljubljane; v jugovzhodu in jugu pa 
Ljubljana z močvirjem do onstran Vrhnike: od tod dalje pa cesta 
iz Vrhnike proti Idriji in potok Bela, ki loči Hrušico od idrijskega 
hribovja, slednjič mali oddelek zgornjega teka reke Idrijce. Za- 
hodna meja je ob jednem deželna meja Kranjske in Goriške. 

Od tako omejenega zemljišča se imenuje oni del, ki se raz- 
prostira med dolino selške in zjedinjene Sore na severu, in Gra- 
daščice, dotoka Ljubljanice, na jugu loško hribovje. Ta svet, ki 
obseza nekaj nad 500 km^ deli se po dolini poljanske Sore v dva 
precej nejednaka dela, v manjši severni in večji južni del. 

Oba dela sta si bistveno precej jednaka po značaji hribovja. 
Več glavnih vrst hribov v ne posebno ravnih, dostikrat zelo za- 
vitih črtah, vender precej vštric z glavnima dolinama Sor in z 
dolino Gradaščice. Od teh glavnih vrst se odločijo na vse strani 
stranske vrste, po navadi navpično na glavne, ki so med seboj 
omejene od dolin sorskih in gradaških dotokov. Najvišji vrhovi 
se ne dvigajo vselej v glavnih črtah, posebno pri večji južni po- 
lovici ne. Visokost sveta pada, kakor povsod pri julijskih Planinah, 
tudi tukaj od severa proti jugu. Najvišje vrhove vidimo tam, kjer 
je hribovje v severu z bohinjskim hribovjem ali s skupino planot 
bodi si v neposredni zvezi, bodi si vsaj le malo oddaljeno ; naj- 
nižji so vrhovi v obližji Gradaščice. Tudi srednja višina vrhov je 
v manjši severni polovici sploh za kakih 200 m. večja, kot v 
južni; tam menjuje med 1100 — 1300 m., tu med 000 — 1100 m. 
Najvišji vrh severne polovice je 1630 m. visoki Porezen, skrajni 
zahodni steber prve severne glavne črte. V drugi glavni črti se- 
verne polovice imamo še 1560 m. visoki Blegaš nad Trato; 1400 m. 
visoki Stari Vrh, tri ure od Železnikov, 1370 m. visoki Mladi Vrh, 
par ur v severu od Trate. Omeniti bi bili le še : Pajkov Vrh, Her- 
manovec in Malnarski Vrh v zahodu Poljan in Lebnik tik Loke ; 
vsi po blizu 1000 m. visoki. 



164 E. Lah : Kranjske Planine. 

V južni večji polovici imamo večjidel le hribe, ki se dvi- 
gajo po komaj 300 do 400 m. nad dolinami. Že k najvišjim spa- 
dajo: Pasja Rovan, v jugozahodu Poljan, s 1020 m.; Goli Vrh, v 
jugozahodu Lučne, z 960 m., Zirovski Vrh, z 870 m. in sv. Ožbalt, 
z 845 m. 

Meja tega hribovja je le proti jugozahodu in deloma proti 
zahodu menj ali več odprta, in v tem oziru je važnih nekoliko 
prehodov in razvodij : Sedlo pri Petrovem Brdu, kot prehod iz 
sorske v baško dolino, 810 m. visoko; razvodje med dotoki Po- 
Ijanščice in Idrijce „Pod pleči" 775 m. visoko; najvišji del ceste 
iz Trate v Idrijo, pri 730 m. visokem Govejeku. 

Med Gradaščico v severu, med močvirjem in Ljubljanico na 
jugu, do ceste iz Vrhnike proti Idriji na zahodu razprostira se 
polhograško hribovje, ki pokriva površino kakih 250 km^. Po 
vnanji obliki se ujemajo hribje po vsem z loškim hribovjem, samo 
da so splošno še precej nižji, ker so od visokih julijskih Planin 
na severu še bolj oddaljeni in se nasprotno ravnini že zelo pri- 
bližajo. Srednja višina vrhov znaša komaj še kakih 600 m. Vender 
nahajamo v severni polovici vrhove, ki imajo še po 750 — 800 m., 
v južni pa komaj 400 — 500 m. in če so z močvirsko ravnino v 
neposredni zvezi, komaj nekoliko čez 300 m. Najvišji vrh je 
860 m. visoka Grmada. Omeniti so le še : Sv. Lorenc nad Polho- 
vim gradcem, Zaplana, Koreno, Gradišče in Medvedje Brdo; vsi 
od 750 — 780 m. visoki. Nasprotno imata pa Ključ in Debeli Vrh 
v obližji Brezovice le še po 550 m., oziroma 450 m., Podgora 
pri St. Vidu 430 in Božnik le še 400 m. Meja je le na zahodni 
strani nekam bolj odprta in tu je važno sedlo „na rebru", na 
vrhniško idrijski cesti pri Godoviči, 590 m. visoka. 

Z dozdaj popisovanim hribovjem sicer v jako tesni zvezi, 
po kakovosti, sestavi in vnanji obliki pa povsem od njega precej 
različno je idrijsko hribovje, ki obseza vsega skupaj kacih 350 km^. 
To hribovje je omejeno proti Goriški od deželne meje; od Hru- 
šice je loči del gorenje Idrijce in njen dotok B^la; potem je ome- 
jeno od ceste iz Idrije proti Vrhniki in v severu deloma od do- 
line Poljanščice. Po kakovosti spada to hribovje deloma že h 
Krasu, akoravno je skoz in skoz pokrito z gozdi. Vrhovi so z 
vrhovi prejšnjih hribovij še precej jednake visokosti, vender so 
pri jednaki visokosti precej širši. Srednja višina vrhov znaša od 
600 — 700 m. To hribovje obdaja nekako v podobi okroga, kot 
mejno gorstvo, idrijski kotel. Posebno pomenljiv je severovzhodni 
del, kot razvodje med Črnim in Jadranskim Morjem, med dotoki 
poljanske Sore in Idrijce, namreč 700 m. visoki Zagoda Vrh in 
ravno tako visoka planota. Pevec imenovana. Najvišja sta v za- 
hodu in jugozahodu Goljak in Javornik s 1790 in 1550 m. Nad 
1000 m. imajo še: Špičasti Vrh nad Črnim Vrhom, Jelenov Vrh 
nad Vojskim, Potoka nad Idrijo, Praprotno Brdo in Vrh nad 



E.Lah: Kranjske Planine. 155 



Konomliami. Za njimi je še cela vrsta nad ^800 m. visocili, med 
niimi posebno Črni Vrh, Mravljinsld Vrh, Čudna Gora, Planina, 
Hlevišii Vrh, Kobalova Planina in Kolenec. Pomenljivi prehodi 
so med drnzimi: že omenjeni Govejek; prehod „na bregu« v ju- 
gozahodu med Idrijo in Vipavo; „Razpotje", razvodje med feoco 
in Soro, vsi trije po 700 m. visoki; in slednjič tudi že omenjeni, 
590 m. visoki prehod „na rebru". 

2. Dolenjsko hribovje. 
Dolenjsko razpade orografično v dva po velikosti precej jed- 
naka, po vnanji obliki pa zelo različna dela, v severovzhodni m 
južnozahodni. Južnozahodni pripada pod imenom „Suha krajina 
kraškemu svetu in je z notranjskim Krasom v neposredni zvezi. 
Severovzhodna polovica pa spada pod planinsko hribovje. Meja, 
ki loči dolenjski Kras od dolenjskih Planin je zaznamovana za- 
četkoma po ljubljanskem močvirji, potem s Krko od njenega izvira 
do tam kjer se najedenkrat zavije od jugovzhoda proti severovzhodu, 
potem Liška voda notri do Uskokov; od tod podnožje južnoza- 
hodnih Uskokov do Kolpe in deželne meje proti Hrvatski. Pla- 
ninski svet Dolenjske, ki znaša skupaj precej nad 2000 km^ je 
večinoma hribovit ; ima sicer več malih dolin in ravnimc, ravnina 
večje pomembe pa je j edino le krška. . 

Kar velja o gorenj sko-notranjskem hribovju, to velja vecjidel 
tudi o dolenjskem. Cele vrste po več ur dolzega hribovja se raz- 
prostirajo v precej pravilnih črtah od zahoda proti vzhodu; le po- 
zneje na vzhodu premene svojo črto iz zahodno-vzhodne v severovz- 
hodno južnozahodno. Od teh glavnih črt se odcepi mnogo stranskih 
vrst navpično na glavne, ki oklepajo menj ali več pravdne doline, 
ali pa, če so nekoliko nepravilnejše, tudi neznatne ravnine, kakor 
n. pr. v št. rupertski okolici. Skoro vsaka teh dolin ima svoj potoček, 
ki se izliva v reko, katera teče po glavni, z glavno črto hribovja 
vštricni dolini. Tudi srednja visokost vrhov se ujema precej z 
visokostjo \T.-hov že gori popisanega hribovja. Največ hribov je med 
700 in 900 m. visocih: če se dviga kak hrib nad 1000 m. je to 
le že redka izjema. Hribje so na obeh straneh precej jednako 
nagneni, sploh pa nikjer strmi. V petrografičnera obziru je dolenjski 
planinski svet, posebno v svoji južno-vzhodni polovici, ugoden 
vinarstvu. 

Kakor se gorenj sko-notranjsko hribovje deli v več posameznih 
skupin, tako tudi dolenjsko. Po navadi se govori o litijskem, tre- 
banjskem, mokronoškera hribovji, o Uskokih in o črnomaljskem hri- 
bovji. Površina, ki jo pokrivajo dolenjske Planine, znaša nad 2000 km . 

Največ te površine zavzima litijsko hribovje, imenovano po 
Litiji, ki leži precej v sredi, če vzamemo hribovje v njegovi dol- 
gosti od zahoda proti vzhodu. Litijsko hribovje imenujemo ono 



156 E. Lah : Kranjske Planine. 



skupino vrhov, ki se vleče v dveh precej vštricnih črtah od Lju- 
bljane do onstran Rateč pri Zidanem Mostu. V severu jih loči 
Sava od Karavank, v zapadu Ljubljana in močvirska ravnina od 
polhograških hribov, v jugu Temenica in Mirna od trebanjskih 
oziroma mokronoških hribov. 

^ Vzhodna polovica ima višje vrhove, kot zahodna; severna 
visje kot južna. V severni polovici sezajo vrhovi od 600 do 900 
metrov srednje visokosti, v južni od 500 do 800 m. Severna glavna 
črta seza od Jane (med Ljubljano in Litijo) do Dobovca, nasproti 
Jrbovljam, tostran Save. Južna črta seza od Movnika pri Lju- 
bljani do Rateč. Najvišji vrh nahajamo v skrajnem izhodnem delu 
severne polovice, to je 1215 m. visoki Kum. Razven tega sta še 
imenovati Javor in Dobovec z 1100 m., Prežganjski Vrh Polšjek 
Gradišče, Kamplov Vrh, Goba, Mali Vrh in Orlek s 600—800 m! 
Severna črta se dviga povprek 500 m.; južna pa le kakih 
300 metrov nad ravnino. 

V vzhodnem delu se odloči od glavnih črt več kratkih stran- 
skih reber, ki obdajajo v svojem nepravilnem teku več malih ravnin, 
katere sezajo deloma notri do meje južnih mokronoških hribov.' 
Ob Temenici in Mirni na severu, do Krke na jugu razpro- 
stira se v jugu litijskega hribovja zopet druga vrsta hribovja, 
katero je od prvega povsem različno. Več vštricnih glavnih črt 
nahajamo sicer še zmerom v zvezi z navpičnimi stranskimi 
vrstami m te zopet v dotiki s krajšimi holmastimi rebri, vender 
je njihovo število že veliko manjše. V več krajih dobimo tu že 
precej nepravilne dolinice z mejnim hribovjem, sem pa tje tudi že 
neravne kotline, kot so lastne kraškemu svetu. Dobe se tudi že, 
akoravno le redko, posebno v zapadni polovici nepopolne planote' 
čeravno primeroma še jako nizke. S Krasom se strinja to hribovje 
v svoji zahodni polovici tudi v tem, da ima več precej nepravilno 
tekočih rek. Kar je notranjska Pivka v velikem, to je tukajšna 
Temenica, ki tudi zgine dvakrat pod zemljo in se potem izliva 
kot Prečina v Krko, v malem. 

Reka Temenica, v spodnjem teku Prečina imenovana, deli 
imenovano hribovje v dve polovici : v zahodno polovico trebanjskega 
m v vzhodno mokronoškega hribovja. Zahodna polovica obstoji 
IZ dveh glavnih precej vštricnih črt, od katerih se vije jedna od 
izvira Krke, ob Krki čež Žužemberk in Fužine do Soteske, druga 
pa pod Zatičino in Višnjo Goro čez Trebnje in Mirno Peč do 
Balte vasi, kjer se izliva Prečina v Krko. Že tukaj nahajamo v 
notranjem več po kako uro dolgih in po kake pol ure širokih 
kotlin, ki so omejene okrog in okrog od stranskih hribov, kateri 
leže navpično na glavne. Taka globina se nahaja v severni polo- 
vici posebno blizu Žalne, v južni pa pri Mirni Peči. V hipsometričnem 
obziru je pomniti, da se hribje tu nikjer ne dvigajo nad 700 m. 
in da imajo posrednje komaj od 500 — 600 m., sploh so pa le za 



E. Lah : Kranjske Planine. 157 

kakih 300 m. nad ravnino. Najvišji, kot Srebotnik, Mačkov Vrh, 
in Peč, imajo vsak po 700 m. in še nekaj čez ; sicer imamo pa 
še celo vrsto hribov po 600 — 650 m. 

Zapadni polovici precej jednaka je izhodna mokronoškega 
hribovja. Število ravninic, ki so omejene od kratkih vrst okroglih 
holmov, je tu še večje; tudi doline so tu bolj razvite in sploh 
pravilnejše ; v južni polovici so tla že precej ugodna za vinarstvo. 
Glavne črte hribovja, ki so pa že precej nerazločne in dostikrat 
od Stranj skih dolin navpično pretrgane, ne vijo se več od zahoda 
proti izhodu, ali pa vsaj, kakor v trebanjski polovici, od severo- 
zahoda proti jugovzhodu. Glavno hribovje se vije, akoravno ne 
določno, vender precej na tanko od severovzhoda proti jugozahodu, 
kakor sosednja veliko višja črta Uskokov. Višina je povprek ravno 
tista, kakor pri zahodni polovici, menjuje namreč med 300 in 
600 m., le najvišji vrhovi dosežejo visokost 700 m. Sploh se lahko 
reče, da, kakor pri vseh oddelkih kranjskih Planin, tako tudi tukaj 
ponehuje višina vrhov od severa proti jugu, in da so vrhovi, čim 
bližji krški ravnini, tudi tem nižji. V jugu, kjer jih nahajamo 
kot predgorje krške ravnine v podobi nizkih holmov tik nad krško 
ravnino, nimajo nikjer nad 450 m., po navadi pa le 350 do 450 m. 

— Dalje proti severozahodu pa narastejo poseb no tam, kjer se 
zahodni polovici trebanjskega hribovja približajo ali pa ž njim do- 
tikajo, na 550 in še celo 600 m. Glavno hribovje obstoji le iz 
mejnega hribovja večje št. ruperške in več manjših ravninic, po- 
sebno v okolici Mokronoga. V jugu je omeniti vrsta hribovja pri 
Velikem Trnji, nadalje hribovje pri Tržišči in Trebelnem. Razven 
teh so pomenljivi vrhovi okrog Št. Ruperta, potem Brusnik, Ma- 
govnik, kot najvišji v celi vrsti, Zaplaz pri Cateži in naposled 
Naružica v skrajnem zahodu — vseskoz hribje v viskosti 500 

— 600 m. 

V jugu krške ravnine, od poprej popisanega hribovja ločeno 
po krški ravnini, je hribovje Uskokov. Pod Uskoki razumemo 
skupino hribov, ki se vijo v severu Metlike in v jugu Kostanjevice, 
v dolgosti kakih 20 kilometrov, kot jugovzhodna meja Kranjske 
proti sosedni Hrvatski. Uskoki so tem bolj zanimljivi, ker so zelo 
različni od druzega dolenjskega hribovja, akoravno orografično 
tudi njemu pripadajo. Kar so kamniške visoke Planine v glavni 
črti Karavank, to so dolenjski Uskoki v skupini dolenjskega pred- 
gorja julijskih Planin. Kakor kamniške Planine, akoravno že 
skrajni vzhodni del glavne črte Karavank, presezajo vse druge 
Karavanke v divjini in višini, tako so Uskoki primeroma najvišje 
dolenjsko predgorje, akoravno že skrajni južnovzhodni del dolenj- 
skega julijskega predgorja. Njihova srednja vrhovna višina men- 
; juje med 650 in 750 m., in preseza v nekaterih vrhovih imeno- 
vano višino močno, v tem ko ima v severu krške ravnine ležeče 
predgorje mokronoškega hribovja komaj 300— 40G m. Ta višina 



158 E. Lah : Kranjske Planine. 

Uskokov je tem bolj pomenljiva, ker Uskoki nimajo nič nižjega 
predgorja, ker se marveč dotikajo južne polovice krške ravnine, 
katera ima komaj 130 m., neposredno. Akoravno smo dosedaj 
opazovali pri vseh oddelkih kranjskih Planin, da se razprostirajo 
njihove glavne črte od zahoda proti vzhodu, ali pa saj od severo- 
zahoda proti jugovzhodu, da se nadalje le predgorja in stranski 
robovi večjidel dvigajo od severa proti jugu, ali od severovzhoda 
proti jugozahodu, vender je to pri Uskokih nasprotno. Glavna 
črta Uskokov se namreč vije od severovzhoda proti jugozahodu. 
Na severu so omejeni od krške ravnine, na zahodu od dotokov 
Krke, na jugu od dotokov Kolpe, vzhodna in južnovzhodna meja 
je pa deželna meja med Kranjsko in Hrvaško. Najvišji hrib med 
Uskoki je 1180 m. visoki Gorjanec. Razven njega so pa še 
omeniti: Peščenik z 820 m.. Veliki Trebež z 805 m., Venec s 
790 m. in Cirnec s 620 m. 

Pri dolenjskem planinskem predgorji je še omeniti črnomalj- 
skega in metliškega, ki pa pripada planinskemu svetu bolj zarad 
svoje zveze ž njim, kot pa v orotektoničnem zmislu. Po svoji 
leži je skoro prej nekako stransko pogorje Uskokov imenovati, 
kakor zamostalno hribovje, ker se razprostira v svoji glavni črti 
na tanko od severa proti jugu, torej menj ali več navpično na 
glavno črto Uskokov. Temu hribovju pripada le mali oddelek 
črnomaljskega hribovja, ki se razširja med Kolpo, na vzhodu in 
jugu, do hrvaške meje in med njenimi dotoki na zahodu in severu. 
Po svoji vnanji obliki ima to hribovje že precej kraški značaj. 
Vrhovi se iz ravnine nikjer tako odločno ne pokažejo, kakor sicer 
na planinskem svetu. Vsa skupina obstoji iz več malih ravninic, 
ki so med seboj omejene od nizkih, komaj kake 200 m. nad rav- 
nino se dvigajočih hribov. Tudi najvišji vrhovi ne presezajo ni- 
kjer 550 m. 

IV. Ravnine. 

V večinoma goroviti Kranjski pripada komaj 2100 km^ to 
je kakih 2 P/o nižavi. Od te zemlje spada večja polovica k pla- 
ninskemu, manjša h kraškemu svetu. 

Nižava kranjskih Planin obseza ali ozke doline ob rekah ; 
ali male kotline in globine, obdane okrog in okrog od nižjega 
mejnega gorstva ; in naposled ravnine v pravem pomenu besede. 

Kar se tiče dolin ob posameznih rekah, pomenljive so tu 
jedino doline glavnih rek, in še od teh le nekatere. Doline stran- 
skih rek so deloma preozke, deloma pa tudi prekratke in prestrme, 
da bi bile za nižavo merodajne. Pa tudi od glavnih rek so po- 
menljive le doline obeh Sav, obeh Sor, obeh Bistric in Krke de- 
loma ker niso strme in polagoma padajo, deloma ker so prime- 
roma še precej široke in narejajo tu pa tam še celo male ravnine. 



E. Lah : Kranjske Planine. 169 

Doline glavnih rek imajo to lastnost, da delajo globoke za- 
reze v glavne črte planin in da so tako v svojem zgornjem delu 
z najvišjimi vrhovi v neposredni zvezi. Naravno je torej, da v 
svoji višini jako polagoma padajo. Tako pade dolina bohinjske 
Save od Podtriglava do Radovljice, v dolgosti 38 kilometrov za 
380 m., to je na vsakih 100 m. za 1 m. ; tu je nad 100 m. visoki 
saviški slap že vračunjen. Še ugodneje so razmere pri korenski 
Savi, katera, akoravno še precej daljša, pade samo za 340 m. 
Jednake prikazni nahajamo pri 40 km. dolgi selški in pri 30 km. 
dolgi poljanski Sori ; precej jednake pri tržiški in pri 43 km. 
dolgi kamniški Bistrici; najugodneje pa pri dolenjski 76 km. dolgi 
Krki, katera pada na vsakih .500 m. za 1 m., dokler ne preide 
v veliko krško ravnino, kjer je padanje se ve da še veliko manjše, 
kakor pri vseh ravninah večje mere sploh. 

Doline imenovanih rek niso skoro nikjer čez pol ure široke, 
dostikrat pa še dva- do trikrat ožje. Večje pomembe sta jedino 
le dolini obeh Sav, osobito gornje bohinjske Save. Tukaj je do- 
lina med Bistrico in Srednjo vasjo skoro uro široka; tu jo pa 
tudi deli relativno 400 m. visoka Babna Gora v zgornjo in dolnjo 
bohinjsko dolino. Ti dolini se združita zopet pri bohinjskem 
jezeru po dolgosti poldruge ure. 

Kotline in globine se ne nahajajo nikjer med pravilno raz- 
vitim gorovjem, kjer se naslanjajo v pravilnih vrstah na glavne 
črte stranska hribovja. Samo ob sebi je torej razumljivo, da bi 
zastonj iskali takih kotlin med visokim planinskim gorstvom. 
Dobimo jih le tam, kjer se hrib in dol nepravilno vrstita, to je 
med dolenjskim planin.skim hribovjem in na Krasu. Posebno ti- 
pične so te vrste ravnin za Kras, kjer nahajamo mimo neštevilnih 
malih kotlov celo vrsto večjih globin. Take globine vidimo ob 
Reki, ob Pivki, med Postojino in Razdrtim, ob Unči, pri Loži, 
pri Cirknici in pri Logatci. 

Na planinskem svetu se ravnine te vrste ne nahajajo po- 
gostokrat, in še tedaj večji del le prav blizu kraškemu svetu. 
Tudi so tukaj globine zelo majhne, ker so celo največje izmed 
njih še zmerom manjše, kot najmanjše od gori imenovanih kraških. 
Na planinskem svetu jih imamo posebno v mokronoškem in tre- 
banjskem hribovji, deloma pa tudi med črnomaljskim in litijskim 
hribovjem. 

Dve uri v jugu od Rateč nahajamo ob Mirni in njenih do- 
tokih kake ^/4 ure dolgo, ^/2 ure široko in med 250 — 300 m. vi- 
soko kotlino. Pol ure od te se zopet razprostira proti severu le 
nekoliko manjša, povprek 330 m. visoka kotlina sv. Ivana. Raz- 
ven teh imenovanih nahajamo precej v obližji še dve drugi manjši 
kotlini : jedno v jugozahodu Mirne, drugo blizu Zidanega Mosta, 
ki se v svojem severozahodnem koncu dotika Save. 



160 E. Lah: Kranjske Planine. 

Večja kot vsaka dozdaj imenovanih je kotlina pri Št. Rupertu, 
ki leži v zahodu od prej popisanih kako uro proč. Ta kotlina 
povprek kakih 300 m. visoka, se razprostira na obeh straneh 
Bistrice, katera se izliva v Mirno. — Jednako kotlino nahajamo 
med zgornjo Krko in Zalino, v dolgosti ^/4 ure in v širokosti 
dobre četrt ure, v povprečni visokosti 31.5 m. Okrog in okrog 
jo obdajajo hribje, ki jo presegajo v višini za kacih 300 m. Od 
Zaline v severozahodu in od Krke v jugozahodu jo ločijo le nizka 
sedla. Kotlin manjšega obsega se nahaja posebno ob Krki še precej ; 
razprostirajo se po navadi vštricno s Krko od izvira do Soteske, 
to je od severozahoda proti jugovzhodu, torej vštricno z glavnimi 
črtami tamošnjega hribovja. Najnižje so po navadi v južnovzhod- 
nem konci. Pri večjem deževji navadno narastejo in se izpremene 
v začasna jezera. 

Jednake dolgosti in širokosti s kotlino pri Zalini je kotlina 
pri Mirni Peči. Ta kotlina je povprek kakih 220 m. visoka in 
povsod od 200 — 300 m. višjega hribovja obdana. 

Veliko manjše pomembe sta naposled dve kotlini črnomalj- 
skega hribovja: prva manjša v severozahodu mesta, druga večja 
v njegovem jugu. Obdani vsta le od prav nizkega hribovja, katero 
se vije ob Kolpi in njenih dotokih. 

Veliko večje pomembe kot dozdaj popisane ravnine so rav- 
nine v pravem pomenu besede: gorenjska ravnina, ljubljansko 
močvirje in krška ravnina, ki skupaj pokrivajo deseti del kranjske 
dežele, namreč okrog 1000 km 2. 

Najvažnejša in najpomenljivejša izmed omenjenih ravnin je 
brez dvojbe Velika gorenjska ravnina. Razprostira se med 
Karavankami in med julijskimi Planinami na obeh straneh zje- 
dinjene Save v njenem zgornjem teku. Ta ravnina je tem važ- 
nejša, ker je največja vsega planinskega sveta; obseza namreč nad 
GOO km^. — Vse govori za to, da je bila nekdaj z gorami ob- 
dano jezero, iz katerega so moleli zdaj izolirani griči in holmi 
kot otoki. 

V podobi proti vzhodu obrnene podkve se razprostira od 
severa proti jugu, od Karavank do Ljubljane, v dolgosti več kot 
osmih ur, njena širokost pa menjuje med tremi in petimi urami. 
Le na jednera kraji se ta širokost zožuje na pol ure in prouzro- 
čuje s tem, da se deli cela ravnina v dve zelo nejednaki polovici : 
v veliko večjo severno, in v veliko manjšo južno. 

Do vrha z gozdi pokriti hribje se dvigajo v sredi ravnine, 
otokom podobno, deloma posamezno, deloma pa tudi v celih vrstah. 
Največja vrsta je ona, ki obstoji iz 660 m. visoke Šmarne 
Gore in v vzhodu od te iz G40 m. visoke Vranšice s stranskimi 
hribovi. Tu se dotikajo tudi meje vseh treh oddelkov, v katere 
se deli po navadi gorenjska ravnina : največje kakih 280 km^ 



E. L^Jh: Kranjske Planine. 161 

obsezajoče kranjske ravnine v zahodu in severozahodu ; kakih 
170 km^ obsezajoče kamniške ravnine na vzhodu in severovzhodu, 
in naposled kakih 150 km^ pokrivajoče ljubljanske ravnine v jugu 
od obeh poprej imenovanih. Od posameznih hribov sta le še pom- 
niti Holmec in Krtina v kamniški ravnini, s kakimi 400 m. 

Višina ravnine pada proti dvem stranem: jedno padanje je 
vštricno s Savo ; od severozahoda in severa proti jugovzhodu in 
jugu ; drugo pa in sicer veliko manjše, od zahoda proti vzhodu, 
vštricno s Karavankami. Od severozahodne 550 m. visoke Breznice 
in od severnega 474 metrov visokega Preddvora pade ravnina do 
330 m. visocih Medvod za 220, oziroma za 144 m., in sicer v dol- 
gosti 36, oziroma 25 kilometrov. Od 394 m. visoko ležečega Kranja 
pa pade proti vzhodu do meje proti kamniški ravnini, v dolgosti 
kakih 15 kilometrov, samo za slabih 40 metrov. Srednja visokpst 
kranjske ravnine pa znaša 430 m. Kamniška ravnina pada od 
severa proti jugu; v tej črti se tudi po dolgosti 15 km. združi z 
ljubljansko ravnino. Od severnega 380 m. visoko ležečega Kam- 
nika pade do meje proti ljubljanski ravnini le še za 90 m. Srednja 
visokost cele ravnine znaša le 335 m. Od vseh treh delov go- 
renjske ravnine pada najmenj ljubljanska ravnina, namreč od Tacna 
v visokosti 310 m. do izliva Bistrice v Savo samo za 40 m. 

Posebno interesantne so meje raznih delov te ravnine vsled 
svojega kontrasta. V severu gradi kranjsko ravnino dolga vrsta 
med seboj po vnanji obliki tako različnih Karavank, v jugu pa 
Šmarna Gora in Vranšica, tam gorski, deloma goli velikani, tu pa 
mali, do vrha obrasteni hribje. Razloček v višini mejnega gorstva 
je še večji, znaša namreč skoro 2000 m. — V zahodu se dotika 
ravnine dolga vrsta predgorja julijskih planot s srednjo višino 
900 m. Na vzhodu je pa meja odprta in kranjska ravnina v zvezi 
s kamniško. 

Ob meji dobimo cele vrste večjih vasij, med tem ko jih v 
notranji ravnini, katero pokrivajo gosti gozdje, bogata polja in 
veliki travniki, ni toliko. 

Jednako ozadje ima tudi kamniška ravnina, ki je omejena 
v severu od kamniških planin, v vzhodu od brškega hribovja, v 
jugu od Vranšice in njenega predgorja, v zapadu pa deloma od 
malih hribov, deloma od kranjske ravnine. Tudi tu je ravnina 
sama izvrstno obdelana in nima toliko vasij, kot ob robu pod go- 
rami. Jcdnake prikazni nahajamo tudi pri ljubljanski ravnini, ki 
se imenuje tudi ljubljansko polje. Nad 20 kilometrov dolga 
obseza večjidel le polje in je okrog in okrog obdana z nizkimi, 
gozdnatimi holmi. 

V jugu Ljubljane, med Ljubljano, polhograškim hribovjem, 
severno mejo notranjskega in dolenjskega Krasa in med zahodnim 
delom dolenjskega planinskega hribovja, razprostira se skoro po- 
polnem horicontalna ravnina ljubljanskega močvirja, ki 

11 



162 E. Lah: Kranjske Planine. 



obseza okrog 200 km 2. Od gorenjske ravnine ni po polnem ločena, 
temveč se je dotika na dveh krajih : na jedni strani tam, kjer se 
približajo šišenski holmi hribu ljubljanskega grada še na menj kot 
2 kilometra, na drugi strani pa tam, kjer je zveza med Golovcem 
in ljubljanskim gradom pretrgana. 

Ljubljansko močvirje je okrog in okrog obdano z nizkimi 
precej pod 1000 m. sezajočimi hribi, ki so do vrha bogato obra- 
steni in delajo dostikrat precej globoke zareze v ravnino samo. 
Le južna meja je nekoliko višja, dvigata se namreč v njej Krim 
in Mokric še precej nad 1000 m. Kakor v gorenjski ravnini, moli 
tudi tukaj nekoliko višjih ali pa nižjih holmov, otokom podobno, 
iz ravnine. Vender so ti holmi tako nizki, da tudi najvišji izmed 
njih, namreč oni pri notranjih Goricah ravnine ne preseza še za 
celih 100 m. 

Ravnina je skoro po polnem horicontalna, največji razloček 
v višini znaša namreč komaj 10 m. Srednja višina ima 287 m. 
Ravnina sama pa ne pada, kot navadno sicer druge ravnine, od 
severa proti jugu, temveč narobe. Ravnina obseza dobrih 16 ki- 
lometrov v dolgosti in kakih 12 v širokosti. Ravnina v sredi ni 
skoro po polnem nič obljudena; le ob robih, in sicer posebno v 
jugu in zahodu, nahajamo več vasij. Močvirnata tla se nahajajo 
v ravnini skupno samo še na 3 krajih, ki obsezajo kakih 20 km^., 
to je komaj deseti del ravnine same. Za odtekanje vode je na- 
pravljenih neštevilno kanalov, skupaj več kot 200 kilometrov dolgih. 
Ravnino, kar je ni močvirnate, pokriva še precej dobro polje, sem 
pa tja tudi mali gozdiči. 

Razven teh dozdaj popisanih ravnin je nekolike pomembe 
le še krška ravnina, ki se razprostira ob obeh straneh Krke, 
med Krškim in Konstanjevico. Krška ravnina leži veliko niže, kot 
gorenjska ravnina in ljubljansko močvirje, ima namreč komaj 140 m. 
posreduje visokosti. Njena največja dolgost od zahoda proti vzhodu 
znaša še čez 30 kilometrov, največja širokost od severa proti jugu 
pa nekaj čez 10 kilometrov. Obdana je kot ljubljanska ravnina 
in ljubljansko močvirje okrog in okrog od nizkega precej bogato 
obrastenega hribovja. Kakor pri ljubljanskem močvirji, je tudi tu 
južna meja Uskokov precej višja, kot severna mokronoškega hri- 
bovja; razloček znaša namreč kakih 300 m. — Krka, po kateri 
se ravnina imenuje, deli jo v dve nejednaki polovici, v precej večjo 
severovzhodno in v manjšo južnozahodno. Padanje je precej po- 
časnejše, pa tudi jednakomernejše, kot pri gorenjski ravnini, in 
sicer se ravna po Krki, od zahoda proti izhodu in od severa proti 
jugu. Proti vzhodu je meja krške ravnine odprta in jo loči le Sava 
od velike spodnje štajerske ravnine. 







□ SHSČ15H5HK5Ei5SffESHSHEa5H5S5HHS5H5HSH □ 



:vJo ;•; H 



B' u u ' u ;y "mu y ' u " y ' g "u ^y ' u ' u' y ' y /yC y ' u^mu 



^ 



O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 

Spisal Andrej Fekonja. 

„Se(lše ubo naučile m jaz}ki, krbslešfc ilii) . . ." Mallli. 28, 19. 
„l(lomi') vio Mižnit! vesi i gradj, da i laniv propoTenifc." Mark, 1, 38. 

Viri in pripomočki: 




\e priobč-ujem tu svojih preiskav, nego zbral sem samo ter sestavil v 
celoto, kar sem našel raztresenega pri drugih pisateljih. Služili pak 
so mi pri tem poslu: Peter Hicinger: ^Začetki keršanstva na 
W Slovenskem" v knjigi: „Zlati Vek" (v Ljubljani 1863), Dr. Alois 
Huber: „Geschichte der Einfilhrung und Verbreitung des Christenthuras in 
Siidostdeutschland" (Salzburg 1874, 1875), Dr. Joh. Alzog: „Handbuch der 
Dniversal-Kircheugeschichte-' (Mainz I. Bd. 1872), Wetzer & Welte: „Kirchen- 
Lexlcon oder Encvklopadie der katholischen Theologie und ilirer Hilfswissen- 
scliaften" (Freiburg im Breisgau 1847 — 1854) Anonymus Salisburgensis: 
„De conversione Carantanorum" (v Majcigerjevem prevodu sledeče knjige), 
Dr. Jan Bilv; „Dejiny svatvch apostolu Slovanskvch Cyrilla a Methoda" 
(v Praze 1863), poslovenil Janez Majciger: Zgodovina svetih, apostolov 
slovanskih Cirila in Metoda (v Mariboru 1863), in drugi na dotičnih mestih 
imenovani. Posebno sem upotrebljal Huberjevo delo I. Bd. Romer-Zeit in 
IV. Bd. Slaven-Zeit, o katerem poslednjem P. Lad. Hrovat (Kopitarjeva Spo- 
menica 146) veli: „Ta knjiga je izvrstna, ima dobre vire, postopa kritično." ') 
— Po teh navajam tudi nekatere druge izvirnike, katerih nisem imel ravno 
pri rok ah. 2) 

In tako pošiljam to drobtino naše povestnice v svet, želeč, da bi nam 
tudi bila „priča časov, luč resnice, življenja spomenica, učiteljica življenja, 
oznanjevalka starodavnosti" (Cic.) Kar je v spisu morebiti še napačnega; 
naj blagovolijo popraviti naši pisatelji strokovnjaki. 



') „Dasi Huber Slovanom ni preveč prijazen, vendar — in ravno zato 
— se učimo veliko dobrega pri njem ; zlasti, kako so bili germanizovani 
Sloveni ob Aniži, po gornjem Štajerskem in Koroškem" (Hrovat ib.) 

^) Mnogo gradiva o našem predmetu imajo med ostalimi posebno: 
B. de Rubeis „Monumenta Ecclesiae Aquilejensis" , Dan. Faslati S. J. 
„Illyricum Sacrum", Marc. Hansiz S. J. „Germania Sacra". 

U* 



164 O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



V V O d. 

Na Slovenski zemlji so se godile od starodavnih časov pa 
do denašnjih dnij mnoge izpremembe i v državnem i v narodnost- 
nem obziru. j 

Za rimskega gospodstva, s katerim se za našo domo- 
vino prav za prav začenja historična doba, bila je — kakor vse 
zemlje med Adrijo in Dunavom — razdeljena na več provinci j, 
začasno še z različno vlado. Deželne meje ločile so se tedaj (kakor 
jih Hicinger 1. c. označuje) tako-le : Zemlja ob Soči in Jadranskem 
Morji do Julskih Alp (Alpes Juliae) se je štela k Istriji in Ve- 
neciji, in s to vred k Italiji ; Julske Planine namreč od Triglava 
do Snežnika mejile so Italijo od te strani; zemlja poleg srednje 
Save, dolnje Drave in Rabe spadala je k Pano ni j i, in zemlja 
poleg gornje Save, gornje Drave in Mure se je prištevala k No- 
riku; mejo med tema pokrajinama so delale Cetske Gore (Montes 
Cetii), katere so zaznamenovane od Donatske gore poleg Rogatca, 
čez ptujsko polje, med Muro in Rabo do Golovca (Kahlenberga) 
pri Dunaji. V teh mejnikih, od prvih rimskih cesarjev že odlo- 
čenih, se je v III. stoletji toliko izpremenilo, da se je zemlja ob 
gornji Savi, od Julskih Planin do Trojane, pridejala k Italiji, ka- 
teri oddelek z Aemono (sedanjo Ljubljano) vred se je pozneje ime- 
noval C a r n i o 1 a ali Mala Karnija ; prvotna Carnia je obsezala 
samo zemljo poleg Soče in Taljaraenta.) — P an oni j o je bil 
že Caesar Oktavianus Augustus razdelil ob obeh straneh bakonj- 
skega gozda na gornjo (P. superior I.) in na dolnjo (P. infe- 
rior II.), iz katere je še pozneje v začetku IV. stol. bila izločena 
posavska (P. ripariensis) ali Savia, in pozneje še P. Valeria v 
kotu med Dravo in Dunavom; Nor i k pak je cesar Dioklecian 
razdelil na sredozemni (N. mediterraneum) in na po brezni 
(N. ripense) južno in severno od Tur. — Po novi razdelitvi vse 
rimske države od Konstantina Velikega okoli 330. 1. na 4 pre- 
fekture: Oriens, Illyricum (orientale), Italia, Galliae — s 14 
(političnimi) diecezami v 116 provinci j — , spadale so naše 
dežele od 1. 364. po odredbi Valentiniana I. sicer pod jedno prc- 
fekturo „Italia", vender ne vse tudi pod jedno diecezo; Istra s 
Karniolo bila je namreč v diecezi „ltalia", s prva v vika- 
riatu „ Mediolanum ", a Norik in Panonija v diecezi „ 1 1 1 y r i- 
cum Occidental e". — Politične metropole (glavna mesta) 
bile so te-le : V Istri in Vene cij i za Konstantina Velikega Aqui- 
leja, v gornji Panonij i Peto viu m, pozneje S ab ari a, v dolnji 
Panoniji Sirmium, in v posavski Siscia; ter v Noriku s prva 
po vsej priliki Noreja še v nerazdeljenem, potem pak v sredo- 



*) Hicinger 1. c, str. 6. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 165 

zemnem Celeja, pozneje Vi run um in nazadnje od srede V. 
stol. Tiburnia, a v pobrežnem Laureacum ali Lauriacum. 
Od cesarja Trajana (98 — 117) sem je bilo Sir m i um politična 
metropola za vso Panonijo in ves Norik, pa še za Dalma- 
cijo, to je za vso tako zvano zapadno-illirsko diecezo.) 

Kar se tiče prebivalcev naše domovine v oni dobi, to 
smemo po mnogovrstnih obilnih spomenikih z veliko sigurnostjo 
soditi, da so Pano ne i in Noričani bili slovanskemu naj- 
bližjega roda; na zapadni strani, posebno v Kar ni j i, vrinili so 
se bili odlomki galskega plemena ; a Rimljani gospodujoči so povsod 
nameščali romanskih naselnikov ter podložne si prvoselce ko- 
likor moči latinizovali. 

V velikem ljudskem gibanji, t. i. selitvi narodov, bila je Slo- 
venska zemlja tako rekoč most, preko katerega so razne divje čete 
od severa in iztoka drle proti jugu in zapadu. Da je v tem me- 
teži mnogo prejšnjih stanovnikov bilo zatrtih, to je naravno in 
gotovo. A brez dvojbe se je ohranilo še kaj prvotnega življa, 
kateri je 2. polovici YI. stoletja po novih slovenskih nasel- 
nikih v Panoniji in Noriku pomlajen in okrepčan razširil se 
tudi dalje v Karnijolo, Istro in iztočno Venecijo ter v 
staro Liburnijo. 

Meje te na novo na.seljene Slovenske zemlje bile so zdaj 
po priliki te-le : Na iztoku reka Dunav ; na jugu Sava, Kolpa in 
Jadransko Morje ; na zapadu srednji in gornji Taljament, Toblaško 
Polje, Salica; na severu jezeri Attersko, Traunsko, in na dalje 
Dunav ; — tako da so torej Slovenci pred tisoč in toliko leti bili 
naseljeni tu gosteje tam redkeje: razven na sedanji Slovenski 
zemlji še skoro po vsej Istri, v denašnji Hrvatski in Slavoniji ter 
jugozapadni Ogerski, a po vsej Štajerski, vsej Koroški, iztočni Ve- 
netski, iztočni Tirolski, skoro po vsej Salzburški, mestoma celo v 
delu Bavarske ter zgornji in dolenji Avstrijski. ^) — Po teh 
novih naselnikih so dobile dežele tudi deloma nova imena. Stari 
pisatelji onodobni naše pradede imenuje^jo z izrazom Sclavini, 
in njih deželo Sclavinia, t. j. Slovenija. Večji del nekdanje 
Slovenske zemlje ima pri njih tudi ime Karantania ali Ka- 
rantanum, obsezajoč denašnjo Koroško, Štajersko razven iztoč- 
nega roba, Kranjsko do Save ter dele Tirolske, Salzburške in do- 
lenje Avstrijske — po priliki stari sredozemni Norik, v jugoiztoku 
vender do Sotle; potem Karnij ola t. j. denašnja gornja Kranjska; 
njej na zapadu Furlanija s zdanjo Goriško in delom notranje 
Kranjske; južni del Kranjske je spadal k Istri; stara Panonija 
je ohranila blizu svoje nekdanje zemlje, namreč iztočno stran 
zdanje Štajerske in dolenjo Kranjsko, Hrvatsko in Slavonijo, Ogersko 
do Dunava in iztočno dolenjo Avstrijsko do denašnjega Dunaja, 



») Huber 1. c. I. 7, 38, 40, 66 si. 2) s. Rutar „Lj. Zvon" 1882 št.. 1, 2. 



166 O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 

a se je isto tako delila na Panonijo dolenjo in gorenj o ;i 
od dolenje Panonije je postala pozneje Slovenska Krajinaj 
gorenja Panonija pa se je tudi časih zvala ali A vari a ali Hunia 
ostali severo-zapadni del slovenskili naselbin je spadal k Ba- 
vars ki.) 

Po tem narodoslovnem in zemlj opisnem vvodu hočemo torej 
povest kristijanstva v naši domovini razdeliti. 

Z obzirom na prebivalce, kateri na Slovenski zemlji niso 
bili zmerom tisti, treba bode najpreje govoriti : 

I. Kakoje kristjanstvo bilo utemeljeno med pr-l 
votnimi stanov niki, in potem : 

II. Kako se je razširjalo pri novih slovenskih 
naslednikih, pri katerih bode ugodno še posebno nekaj reči 
o tem : 

III. Kako se je utrdilo med njimi po slovenski 
liturgiji. 

A ker so naši pradedi nekdaj bivali na mnogo večjem 
prostoru nego li so dan danes stisneni, to hočemo predmet tega 
spisa raztegniti tudi preko granic zdanje Slovenske dežele ter v 
svoj krog vzeti ves obseg naznačenih bivališč med Jadranskim 
Morjem in srednjim Dunavom. 



Kristjanstvo med prvotnimi prebivalci. 

I. Prvi začetki kristjanstva. 

Rano, že v 2. polovici I. kristjanskega veka je bilo seme 
vere Kristove v rimski državi zasejano v zemljo med Jadranskim 
Morjem in reko Dunavom, torej tudi v kraje, v katerih še deloma 
dan danes žive Slovenci. 

Naslanjajoč se na stare tradicije in določne dokaze moremo 
vsaj nekatere dele naše Slovenske domovine uvrstiti med one de- 
žele, katere so že za apostolov Kristovih, a po njihovem in nji- 
hovih neposrednjih učencev delovanju bile razsvetljene z lučjo sv, 
evangelija. Ker je namreč sv. apostol Pavel, kakor sam o. 1. 58 
piše Rom. 15, 19, vse „od Jeruzalema na okrog tja do Ilirika 
napolnil z evangeljem Kristovim", a njegov učenec in sopotnik sv. 
evangelist Luka po istem apostolovem svedočenji 11. Tit. 4,11 
ž njim vred bil v Rimu 1. 66. ali 67., Titu s pak, tudi Pavlov 
pomočnik in pozneje škof na Kreti, i. 1. verjetno na njegov ukaz 
II. Tit. 4, 10 odšel v Dalmacijo : — to so brez dvojbe i ti sveti 
možje vplivali na pokristjanjenje tudi sosednih severnih dežel, — 



») Dr. Fr. Kos: „Lj, Zvon" 1882, St. 7. 



o začetkiit kristjanstva na Slovenski zemlji. 167 



na koliko, istina, da se ne more določiti. Asterius, vrstnik sv. 
Hieronima (f 420) in pozneje Petrus Damianus (f 1072) 
trdita, da je sv. Pavel kristjansko vero oznanjujoč prepotoval 
ves niirik (Asterius: „Paulus totum Illyricum percurrens ac ubique 
spargens scintillas fidei . . .", Damianus: »Aspice Paulum totum 
peragrantem Illyricum . . . subvertentem templa idolorum") — 
torej ne samo iztočno diecezo Illirsko, nego tudi zapadno, to je 
vsaj Dalmacijo, morebiti tudi kaj Panonije. ) Spomina vredno 
je, kar piše najstarejši ruski letopisec Nestor (1056 — 1116) v 
svoji kroniki: „Tu bo jestb Iljuriki. (drugi čitajo Noriki), jegože 
dohodili) Pavbl-b, tu bo besa Slo veni perveje . . . Temze slovenbsku 
jazyku (narodu) učitelb jestb Pavbl-b."^) Da je sv. Titu s pridi- 
goval v Dalmaciji, povedata izrecno tudi sv. Hi er o ni m in Teo- 
doret; a o sv. Luki pravi sv. E pip h a ni u s, da je tudi naj- 
preje v Dalmaciji sv. evangelje oznanjeval.^) O sv. evangelistu 
Marku bodemo v sledečem slišali. — Hesychius, škof v Saloni 
v Dalmaciji v začetku V. stoletja, zagotavlja nas, da je prvak 
apostolov sv. Peter okoli 1. 53. sam ,. obhodil ves Illirik, Venecijo, 
Istro, Dalmacijo in Panonijo to- in onostran Dunava", in da ga 
je na tem potu spremljal njegov neločljivi učenec in tretji nasled- 
nik v Kimu, sv. Klemen t, pomagalec tudi sv. apostola Pavla 
(Phil. 4, 3) ter morda rojen Filipljan — katerega koščice je kakih 
800 let pozneje sv. Ciril v Kersonu našel. (Naš Davorin Ter- 
stenjak govoreč o tem potovanji sv. apostola Petra opazuje: 
„Ker Hesychij trdi, da je prvi izmed paganov v krščanstvo po- 
klicani stotnik K o rn e 1 i j bil rodom Panonec izSiskainse 
prvlje imenoval Boris (ime Boris je slovansko in nosili so je 
knezi in velikaši polabsko-slovanski in bolgarski) in ime Corne- 
lius še le dobil v zahvalo, da je v neki vojski nekega Kornelija 
člena slavne starorimske rodbine smrti otel, in za tega delj so 
stari krščanski pisatelji P an o n e imenovali „primitiae Christi- 
anorum", ter bi se dalo misliti, da je stotnik Boris Corne- 
lius utegnil kakšen vpliv imeti na potovanja sv. Petra v Pa- 
nonio — domovino Kornelijevo" ;*) a L. Jeran misli, da bi na 
sv. Klemen t a še zdaj spominjala hišna in rodbinska imena v 
Slovencih, n. pr. Klemen. Klemenec, Klemens, Klemenčič itd. ; in 
nekdaj so bajda prav pogosto pri nas krščevali na ime tega svetnika.^) 

2. Pospeševalci kristijanstva. 

Za apostoli in njihovimi učenci, prvimi oznanjevalci sv. evan- 
gelja, bili so dalnji razširjevalci vere Kristove brez dvojbe krist- 
janski beguni, rimski vojaki in italski naselniki. 



•) Huber I. 61, 62, 64; «) Chronica Nestoris ed. Miklosich Vindob. 
1860. C. 20; ^) Huber I. 63; *) Zlati Vek str. 50; =) Zlati Vek str. 60. 



168 O žačetkfh krisfjanstva na slovenski zemlji. 

Morebiti, da je že za cesarja Klavdija, kateri je l6ta 53. 
Jude in kristjane, te kot samo posebno ločino onih smatrane, iz 
Rima prognal, kakšen tak ubežnik bil se tudi v naše kraje zatekel ; 
a verjetno je poleg teh iz glavnega mesta rimske države izgnanih 
bilo še drugih, kateri so v kmalu na to nastalih krvavih pro go- 
ni h kristjanov po poganskih cesarjih svojo domovino zapustili ter 
so po povelji Vzveličarjevem (Mat. 10, 23) v drugih krajih iskali 
zavetja. In tako je po vsej priliki že za okrutnega Nerona v : 
prvem grozovitem progonu 1. 64 si., a po tem še bolj pač za krvo- 
ločnega Domiciana 1. 94 si. moglo kaj kristjanov priti tudi v 
naše dežele, vsaj v južnejše strani.) Nadalje so rimske legije, 
v katerih nahajamo že več kristjanskih vojakov, po naših pokra- 
jinah dalje časa nameščene dobrodejno vplivale na kristjanstvo. 
Med temi sta bili dve posebno v dolnji Panoniji in v pobrežnem 
Noriku skoro povse kristjanski: znana leg. XII. „Melitensis ali 
fulminatrix", spričana po napisu v kamenu najdenem o. 1869. pri 
Dobovi blizu Brežic kot grobnem spomeniku jednega svojih članov, 
in „Leg. Thebaica" prepotovavša verjetno našo zemljo od Siska do 
Avgsburga. Te rimske legionarje pa so podpisali v njihovem poslu 
tudi kristjanski blizu četnih taborov bivajoči veterani, kakor po- 
zneje n. pr. sv. Florian „Leg. II. Italiae" pri Laureaku.^) A po- 
sebno rimske kolonije, že od cesarja Klavdija sem (kakor Ce- 
leja) in zlasti po Marku Avreliji utemeljne, bile so semenišča za 
razširjanje vere Kristove delavna ; kajti ti mnogobrojni naselniki, 
navadno po 6000 rodbin v jedni koloniji za mesto in okolico, 
bili so večji del uprav iz Rima, središča kristjanstvu, kjer je že 
za Nerona bilo jako mnogo kristjanskih stanovalcev ; k temu so 
v prvi vrsti za koloniste pošiljali zaslužne veterane, a tudi privr- 
ženike kakega strankarskega poglavarja ; med obojimi torej dovolj 
njih, kateri so se bili s kristjansko vero že v Italiji seznanili. 
Uprav take naselbine dajale so potem najboljšo priliko za ute- 
meljevanje škofovskih stolic, katere so po cerkvenih določbah 
smele biti le po večjih mestih. ^j 

Olajševali so in pospe.ševali razširjanje kristjanstva poti po 
vodi in po suhem. Reki Sava in Drava bili sta poleg Jadranskega 
Morja za to posebno prikladni ; a med temi so v občevanju po- 
sredovale velike ceste : od Akvileje v Emono (Aemono) in od tod 
jedna ob Savi v Siscijo in Sirmium, in druga skoz Celejo dalje v 
Petovium in Sabarijo ter gori v Virunum in Ovilabo (Wels). 

3. Prvi škofje. 

Apostoli Kri.stovi začenjali so z misij onstvom zmerom naj- 
preje v imenitnejših ali večjih mestih ter so v njih ustanovljali 



') Huber I. 34; 2) Huber 1. 44, 45, 51 (266); ^) Huber 1. 35. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 169 

prve kristjanske občine, in to bodi si oznanjujoč sv. evangelje sami, 
bodisi pošiljajoč tja svoje učence. Za to Hefele prav veli: „Cim 
znamenitejše mesto, tem preje tam kristjanska občina." Iz glav- 
nega mesta prefekture ali odnosno državne dieceze se je razšiijala 
potem kristjanska vera v glavna in druga mesta v dotičnih pro- 
vincijah.) 

Za na.še kraje bili sta v tej dobi glavni mesti ali politični 
metropoli Akvileja za Istro in Venecijo in Sirmium za Pa- 
nonijo in Norik ; in v istino moremo o teh dveh metropolah tudi 
določno zaznamenovati, da je v njih vera Kristova bila za naše 
dežele najpreje najavljena in z vspehom oznanjevana; a to ne- 
posredno po apostolih in njihovih učencih. 

Akvileja, v starih časih vehko mesto in važno posebno 
zaradi trgovine med Italijo in Panonijo (a danes malo selo Oglej 
ne daleč od Soče in morske obale), časti svojega prvega verovest- 
nika sv. evangelista Joana Marka, učenca sv. apostola Petra in 
potnega tovariša sv. apostola Pavla (Act. Apost. 12, 12. 25) ter 
sorodnika .sv. apostola Barnabe (Kol. 4, 10). Njega je bil po 
starih poročilih njegov učitelj sv. Peter iz Rima poslal v Istro in 
bajda posebe v Akvilejo sv. evangelje oznanjevat okoli 1. 63. Vr- 
nivši se sv. Marko v Rim odmenjen dalje za Aleksandrijo v Egiptu, 
dal je Akvilejčanom za svojega naslednika njihovega domačina 
sv. Hermagora ali Mohor a, katerega je spet apostolski prvak 
sv. Peter v svoji prestolnici posvetil v škofa ter poslal za pastirja 
njegovim kristjanskim rojakom.'^) Sv. Mohor ali Hermagoras je 
torej prvi pravi škof akvilej.ski; a tudi slaven mučenik, kateri je 
bil na povelje mestnega poglavarja Sebasta obglavljen okoli 1. 68. 
(Njegove kosti in glava shranjene so sedaj v Gorici v tamošnji 
prvostolni cerkvi.^) 

Sirmium, pri dolenji Savi, nekdaj cvetoče mesto, stacija 
I. Flavijske flote, z znamenito tovarno za orožje, in središče pre- 
torialnega prefekta za ves Illirik (zdaj nekoliko razvalin v tako 
zvanem Sremu poleg Mitrovice), izvaja tudi začetek svojega krist- 
janstva neposredno od apostolov samih. Omenjeni salonski .škof 
Hesychius in životopisec sv. Klementa pripoveda, da je sv. Peter 
potujoč skoz Sirmium postavil tam za predstojnika kristjanski ob- 
čini nekega Ep ene ta, a ko je bil ta 1. 56. v Kartagino premeščen, 
da je poglavar sv. cerkve Sirmijanom starega učenca Kristovega, 
sv. Andronika za škofa odločil in posvetil, in sv. Pavel jim 
ga iz Rima poslal okoli 1. 61, — brez dvojbe istega Andronika, 
katerega apostol narodov Rom. 16, 7 imenuje svojega „ sorodnika 
in sojetnika." To omenja tudi Nestor imenujoč sv. Andronika 
»apostola jednega od 70 učencev svetega apostola Pavla" ter pravi : 



') Huber I. 65; ^} Hicinger 1. c. ; ') Hicingev; Domač Koledar slo- 
venski za 1864, str. 103. 



170 O začetkih kristjanstva na Slov6nski zemlji. 



„Tembže slovenbsku jazyku (narodu) učitelb jestb Antdroniki. apo- 
stoli), Moravy bo dohodih) ) : i apostoh. Pavbli. bil-b tu .... i 
postavili, jestb episkupa i namesti.nika po sebe Am>dronika slo- 
venbsku jazyku." In tako je torej Sirmium po svojem prvem škofu 
sv. Androniku v tem obziru še v bližnji zvezi z apostoli. 2) 

Opazka. Razven Akvileje in Sirmija navajajo nekateri, med 
njimi tudi naš Hicinger 1. c. še tretje glavno mesto za naše kraje, 
Laureacum v Noriku (poleg zdanje vasi Lorch blizu izliva 
Aniže v Dunav), ter z obzirom na to imenuje »tretjo apostolsko 
cerkev za slovensko zemljo", kamor bi »poleg starega izročila" 
(Ughelli : Italia sacra Tom. IV. Papienses Episcopi, in Cani.sii : 
Lectiones antiquae T. III. p. 2) sv. Syrus, apostolski učenec in 
škof v Paviji, luč sv. vere bil zanesel ter ondu ustanovil »zna- 
menito .škofijo". A to ni istina. Laureacum, s prva pač maloznaten 
kraj, povzdignil je še le cesar Mark Avrelij (161 — 180) v rimsko 
kolonijo, in še le v 2. pol. II. stoletja postal je Laureak glavno 
mesto v Noriku. Tedaj so pač rimski naselniki brez dvojbe krist- 
jansko vero bili tja na sever zanesli in utrdili. A da bi že celo 
sv. Marko in sv. Luka, potem Hermagora in njegov diakon For- 
tunat iz Akvileje, rečeni Syrus iz Pavije po sv. Hemiagoru poslan, 
pa Lodijski škof Eventius, nadalje neki Laurentius in drugi, kakor 
si jih vse laureaške pripovesti v oni davni dobi svoje, po No- 
riku in posebe v Laureaku sv. evangelje oznanjevali — vse to 
ni nič drugega nego pobožne bajke ali pravljice. Prvi škof v 
Laureaku je še le koncem III. stoletja bil sv. Maksimilian Celjan, 
okoli 1. 284. (Vid. Huber L 56—60; 272 si.; 38, 118.) 

4. Dalje razširjanje kristjanstva. 

Rečeno je bilo, da se je kristjanska vera iz političnih me- 
tropol rimske države dalje razprostranjala v druga pokrajinska 
mesta. Tako je tedaj iz Akvileje škof sv. Hermagora razpo- 
šiljal misijonarje in mašnike po Istri ; in tu nam je posebe znano 
mesto Ter geste (denašnji Tr.st), kjer je bajda okoli 1. 93. neki 
Celianus kot raučenik za sv. vero umrl. 

Splošno je razširjena utemeljena misel, da je vera Kristova 
tudi v Norik in v Panonijo l3ila razširjana uprav iz Akvileje, 
o čemer je najpreje pisal borovski kanonik Julius Caesar Aquilinus 
v svojih sicer vse hvale vrednih »Annales ducatus Styriae", in 
za njim posebno zaslužni povestničar graški profesor Alb. Muchar 
v delih „Geschichte der Steiermark", „Das Romische Norikum" 
i. dr. (In tako čitamo tudi v naši književnosti o tem n. pr. v 
»Življenji Svetnikov in Svetnic Božjih" (izd. Družba sv. Mohora 



^) D. Terstenjak 1. c, Huber I. 62. 2) Nestor misli Veliko-Moravsko, 
katera je sezala do Drave. (D. Terstenjak 1. c. 50). 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 171 

1869) k 12. jul. III. 63: „Ne le v Ogleji je zalo cv^la sv. ker- 
ščanska vera, ampak po tujcih, ki jih je bilo zarad trgovstva v 
tem mestu vedno veliko število, se je kmalu tudi med sosednja 
ljudstva zanesla. Tako se je odprla apostolskim oznanovalcem pot 
tudi v naše kraje. Glasiti se je jela Božja beseda po sedanjem 
Primorji, po Kranjskem in Koroškem, po Štajerji notri na Hro- 
vaško in Ogersko stran. Malikovanje je čedalje bolj omagovalo, 
in sijajna zarija Kristusove vere zašije našim sprednikom po ne- 
utrudljivih prizadevah sv. Mohorja in njegovega pomočnika sv. 
Fortunata. Tako je sv. Mohor že v prvih časih krščanstva po- 
šiljal iz staroslavnega Ogleja oznanovalce Božje besede v imeno- 
vane kraje.") — No mogoče je pa tudi, da sta rečeni pokrajini 
Panonija in Norik bili pokristjanjeni iz Sirmija, kakor to ob- 
širneje Huber razlaga 1. c. Sirmium bilo je namreč v oni dobi 
tudi imenitno in važno mesto, kakor Akvileja; bila je politična 
metropola ne samo za Panonijo temveč tudi za ves Norik; in 
naposled po cesarji Konstantinu Velikemu tudi v cerkvenih stvareh 
glavno mesto vsega Illyrika^): — dočim je Akvileja še le o pre- 
hodu V. veka v VI., potem ko je Sirmium 1. 442. po Hunih bil 
razdejan in je tamošnja škofija propala, postala cerkvena metro- 
pola tudi za Norik in sosednje dele Panonije.^) 

Tako ste torej Akvileja in Sirmium kot prvi škofiji tudi 
glavni semenišči, iz katerih se je seme sv. evangelija dalje zase- 
jalo po vsej Slovenski zemlji v lepo žetvo delavnega kristjanstva ; 
in poleg sv. Hermagora moremo tedaj uprav sv. Andronika ime- 
novati povse pravo »učitelja slovenskemu narodu." — 

Neprestane medsebojne vojne in grozoviti nasilni progoni 
(o katerih bodemo še pozneje več zvedeli) so razširjanje kristjanske 
vere sicer mnogo zavirali ; a za to so vender v prvih treh stoletjih 
bili sopet ugodni mirni časi, kadar daljših občnih progonov ni 
bilo. A take razprostranje vanju kristjanstva ugodne dobe moremo 
zaznamenovati posebno te-le štiri : 

1. za cesarjev Flavijev Vespazijana in Tita 1. 69 — 81; 
2. za Antonina Pij a in v prvih letih Marka Aurelija 138 
o. 177 ; 3. od smrti Septimija Severa do Decija 211 — 249 ; 
in 4. od Ga 11 ie na do zadnjih let ces. Dioklecijana 260 — 303.^) 

Kako je kristjanstvo stopnjema napredovalo : kako je povsod 
na naši zemlji ako ne že v L, to gotovo v II. stoletji začelo po- 
samezno se utemeljevati, kako je koncem III. veka že gromadno 
se razširjalo, a tečajem 1. polovice IV. stoletja obče bilo povse 
dovršeno - — o tem nam svedočijo: kristjanski spomeniki, 
lepo razviti stan meniški, mnogobrojni mučeniki in precejšnje 
število novih škofij. O vsem tem posamno nekoliko obširneje, 

*) „Quum enim in antiquis temporibus Sirmii praefectura fuerit con- 
stituta, ibique omne fuerit Illyi-ici fastigium tam in civilibus, quam in epi- 
scopalibus causis" [Justiniani Novell. IX.] ^) Huber I. 64—78; 38 41, 42., 
*) I. 200—204; 184. 



172 O začetkfh kristjanstva na Slovenski zemlji. 

5. Kristjanski spomeniki. 

Nemi sicer, a vender dosta razumljivi svedoki vse bolj ra- 
stočega kristjanstva so nam te vrsti: zgradbe, kipi, napisi. 
Teh spomenikov znanih nam je nekaj v severnih, a posebno v 
srednjih straneh naše domovine v rečenem obsegu; ter jih tu po- 
dajem, kakor jih Huber tolmači, i) 

Najstarejši spomenik kristjanske zgradbe ali stavbe kaže 
nam tako zvana St. Maximushohle na Monchsbergu priSalzburgu: 
iz skale izsekan grob katakombski in ostanke še dveh mu- 
čeniških grobov, po vsej priliki iz dobe pred Dioklecijanovim pro- 
gonom bržčas iz sredine III. veka za cesarja Decija, da, morebiti 
celo še iz časov Septimija Severa o prehodu od 11. k III. stoletju. 
Potem je krypta pod presbiterijem opatijske cerkve pri sv. Flo- 
rijanu blizu Lorcha, ostanek od prvotne tamošnje cerkve iz IV. 
stoletja; in morda je tudi še v bližnji kapeli sv. Joana Krst. 
stara krstilnica od rimsko-kristjanske dobe sem. 2) 

Med kipi ali podobami more se imenovati v E n n s u na 
nekem mestnem zidu graniten križ stoječ na polukrogli — pr- 
votno pač celi, kot znamenje t. i. cesarske jabolke iz rimske 
dobe, neki da od začetka V. stoletja; a v gradu Ennseggu je 
simboliški spomenik v dveh delfinih okrog triogla se vijočih 
morda dobro kristjanski ter iz III. veka; pa sopet od kamena 
zdolben križ zvunaj na kapeli sv. Katarine pri cerkvi sv. Petra 
v Sazburgu, iz 2. pol. V. stoletja. ^j 

Napisov kristjanskih na rimskih kamenih imamo precej v 
Panoniji, kakor nadgrobji jedno v Sabariji in drugo v Sisciji 
z napisi to: „Hic positus est Florentinus infans, qui vixit annos 
septem et requiem accepit in Deo patre nostro et Christo eius'', 
a drugo : „Huic archae inest Severilla famula Christi, Quae cum 
viro suo vixit novem continuis annis. Cuius post obitum Marcel- 
lianus hanc Sedem videtur collocasse maritus" ; obe sta iz IV. sto- 
letja, prvo menda takoj iz časov neposredno za Konstantina Ve- 
likega, drugo brez dvojbe iz poznejše dobe ; potem nagrobni 
kameni najdeni : v Vesprimski županiji z napisom : „Claudia 
Helpis cum filio et filia in pace" in z monogramom (-|-), v Po- 
ž unu z napisom: „Cleopatrae filiae dulcissimae ... in pace", 
in v Petronellu vsi — iz IV. veka.*) — Mnogo kristjanskih 
nagrobnih spomenikov, najdenih v zapadni strani Panonije in v 
iztočnem delu Norika, opisuje mestni župnik graški Dr. Rich. 
Knabl v „Mittheilungen des historischen Vereins fiir Steiermark" 
1850 — 64, katerih člankov žal nemam pri rokah, ter morem tu 
navesti samo tri. Dva sta 1. 1858 pri Ragoznici blizu Ptuja 



») Huber I. 191, 198, 199; «) I. 200—204; 184. ») Pomniti pa je, da 
ti spomeniki večinoma kažejo še na pagansko dobo, ko se je ravno zaCelo 
krščanstvo iz paganstva razvijati. S. R. ^) Huber I. 215. 216. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 173 

izkopana spomenika od bronca, posebno znamenita. Predstavljata 
nam monogram Christi starejše oblike, namreč s tako imenovanim 
Andrejevim (stegnenim) križem umetno v podobi kolesa s 6 špi- 
cami ter imata na platiščih napise 1. „Intimus (et) Maximilianus 
(fra)tres Crispino posuerunt", 2. „Votum Purrinio posuit". Knabl 
piše o njih: „Desno in levo (pri 1.) od vodoravnega premera ko- 
lesastega opisa . . . molite k višku dve stegneni roki, kateri lilije 
in oljkine vejice držita. Te olepšave manjka pri drugem mono- 
gramu , zato pak ima lilij ino ali olj kino vejico zgoraj , kakor 
iz krogle rastočo. Pod prvim monogramom je napravljen rogelj, 
kateri je kakor se zdi bil tudi pri drugem. Rogelj s skorjo svinca 
kaže, da je bilo udelano v kamen. — Po vseh znamenjih mogla 
bi ta monograma z opisi spominjati na kristjanski pogreb, in tako 
bi imeli pred seboj dva kristjanska nagrobna spomenika iz rimske 
dobe." Huber trdi, da spadata ta odločno kristjanska spomenika 
v dobo po Konstantinu Velikemu, po vsej priliki proti koncu IV, 
stoletja. A tretji najden pri sv. Dioniziji pri Ljubnu (Leoben), 
nedvojbeno kristjanski spomenik nad vratmi župnega dvora z na- 
pisom: „C. Sabinus Primigenius et Sabina Maxiona C. SP. I(urii) 
L(iberta) Vechiaciny Pil. Ann. X. Di. VII. R(equietorium) I(nsti- 
tuerunt) et Suspitae N(epti) A. XII.", je dozdevno iz dobe pred 
Konstantinom. 1) Mlajši je spomenik kristjanski nahajajoč se v 
Cel j i na hiši peka Zime v Gospodski ulici št. 14 vzidan: „1. 
H. S Haec iacit quamdem Maximus", namreč iz V. sto- 
letja. 2) — Še več spomenikov v sredozemnem Noriku objavil je 
Mich. v. Jabornegg-Altenfels v „Karnten's Romische Alter- 
thilmer" 1870, od katerih blizu 200 njih iz časov pred Konstan- 
tinom Velikem naj bodo tu omenjeni kristjanski nagrobni napisi 3), 
kakor se nahajajo v sledečih krajih: V razvalinah grada Altkreig 
(Hribe? nad Sv. Vidom) „D. M. Seu(udinus) Ursinus vivus fecit 
šibi et . . . P. Tautuni(ae) Coniugi Kar(issimae) et Lascive Nepti ( «) 
An. I. ..m. V."; v podružnici sv. Magdalene v fari Zilski 
Bistrici „D. M. Sextiliae Sextili vixit An. XXX. M. II. D. XI. 
Valent. Ingenuus con(iugi) pientissimae fecit"; v Ris ah vasi v 
gornji Ziljski dolini „D. M. Amando T. Jul. Saturnini. Ser(vo) 
F. Maturus et Mercator Vilici B(eatae) M(emoriae)" ; bržčas tudi 
v dolnjem Miihlbachu pri sv. Donatu na Gospe-Svetskem Polji 
„D. M. Baebius Secundus et Acepta Cupiti. V. F. S. Et Cassius 
Ingenuus Gener S. F. et Baebiae Secundae Coni. Karissime Mens. 
VIII. Obitae Ann. XVI. . . ." ; potem v župni cerkvi v Gorici 
blizu Sv. Vida „Memoriae Val. Cl. Quinti P(rimi) P(ili) Leg. II. Ital. 
Duci et Praep. Leg. HI. Aug. Viro Inocentissimo Julius Eutychianus 



') Huber I. 216, (98); 220; '-) Huber I. 217. Za ovimi besedami še 
stoji: „1. C. D. 790", kar je menda leta 1790 nekdo pristavil (Ig. Orožen 
„Celska Kronika" str. 293), ^) Pisatelj je pozabil povedati, zakaj so krist- 
janski, ker bi bili lahko tudi paganski, S. R. 



174 O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



et Jul. Auxanon ..."; vCelovci „Vibeniae Ursae. Ob. Ann. 
XXni. M. v. D. III. Paternus V. F. Con(mgi) Kar.« ; in zdaj izgub- 
ljeni „M. Domitius. M. F. Salius Posthumae uxori Optimae Sanctis- 
simaeque Pos." ; v podružnici sv. Ane pri Beljaku „Marc. Fal. 
Severinus Praetor (?) Araantiss. Coniugi. su. ist. Monumentum 
posuit" ; v podružnici sv. Joana v fari WoIfsbergu „M. Longino 
Vero f Questorio f et Porciae. C. Fil. Ritumarae. Conigi -f Fi- 
liae. f Fecr. f" in v gradu Tanzenbergu na Gospe-Svetskem 
Polji deloma „(In bonam me) Moriam (H) Erodianae . . . (coniu)- 
gis. Obsequentissimae. Titius" na kosu sarkofaga, poslednja dva 
iz dobe po Konstantinu.^) 

Da nam se takih dragocenih starin zlasti v južnih krajih 
ni ohranilo večje število, temu je izvestno kriv vseuničujoči van- 
dalizem v času selitve narodov uprav tod po naši zemlji najhuje 
besneč, a brez dvojbe tudi precejšnja malomarnost za preiskovanje 
takih ostankov n. pr. v Akvileji, Sirmiji, Celeji, Virunu . . ., 
kjer bi se menda še mnogokaj dalo spraviti na dan. 2) 

6. Menihi in nune. 

Lepo napredovanje kristjanstva kaže nam dalje stan me- 
niški, v 2. polovici IV. stoletja posebno v Istri in Panoniji že 
precej razširjen. 

V Akvileji sta slovela o tej dobi med drugimi redovniki 
posebno učeni Chromatius, pozneje škof akvilejski (,388 — 
o. 406), in Heliodorus rojen v Dalmaciji, pozneje škof altinski, 
oba znanca in prijatelja sv. Hieronima, kateri je tedaj tudi v Akvi- 
leji bival okoli 1. 370 — 372. Ta preslavni cerkveni učitelj, živo- 
topisec in umni tolmač svetega pisma, presbiter H i e r o n i m , naš 
rojak ( — - rojen v Stridovi v Panoniji o. 346^), umrl v samostanu 
blizu Betlehema po jako burnem življenji 30. septembra 420 — ) 
opisuje svoje prebivanje v Akvileji z jako živimi besedami in 
slika tamošnjega škofa Valerijana z ostalimi možmi v izbranem 
krogu, kakor so bili poleg Chromacija in Heliodora še Eusebius, 
Jovinus, Niceas in Chrysogonus, kot zbor angelov. Chromatius 
je bil tudi ieden onih, kateri so Hieronima nagovorili, da je biblije 
st. z. največ iz hebrejskega originala prevel na latinski (N. Z. je 
po nalogu papeža Damasa po grškem izvirniku priredil, vse s 
prenehljaji od 382 do 405 1.), kateri prevodni tekst je tridentski 
in cerkveni zbor 8. aprila 1546. priznal avtentičnim ter nam sedaj 
rabi po znanem naslovu „Biblia Sacra Vulgatae Editiones;" Heli- 
odora pak isti Hieronim hvali, da je tudi kot škof živel ostro po 
meniško, kakor ga je tudi že preje k sebi v jutrove dežele vabil 



») Huber I. 217, 218, 219. ■') Huber I. 183, 184; 181, 185. 

3) Vid. D. Terstenjak „Vestnik" 1873. št. 4, 5; Huber 1. 313 (275). 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 175 

z lepim pismom „De amore solitudinis" začenjajoč: Quanto amore 
et studio contederim etc.^) 

Tudi Ae raon a je koncem IV. veka imela redovnike, moškega 
in po vsej priliki tudi ženskega spola, katerim je zopet sv. Hiero- 
nim 1. 390 pisal po jedno pismo: Epistola ad Antonium mo- 
nachum Emonae, in Epistola ad Virgines Emonenses — vsaj 
naš pisatelj z izrazom „virgo" (devica) misli naravnost Bogu po- 
svečeno devico ali nuno. 2) 

Sv. Martin, rojen v Sabariji v Panoniji o. 317, a vzgojen 
v Paviji, in pozneje škof v Turoniji (Tours) okoli 372 — 400. 
mogel je tudi v svoji domovini delovati za meništvo. Njegov ži- 
votopisec Sulpitius Severus pripoveda nam vsaj primer, kako je 
Martin iz Piktavije (Poitiers), kjer je bil v eksorcista posvečen, v 
Panonijo k roditeljem potujoč nekje v Alpah na nekega razbojnika 
s svojim neustrašljivim ponašanjem tako vplival, da se je ta, 
pustivši mu življenje, izpreobrnil ter v samostanu spokorno živel. 3) 

V Noriku je, posebno v pobrežnem in posredno tudi v sre- 
dozemnem, pozneje v 2. polovici V. stoletja samostansko življenje 
v veliko uvajal asket sv. Se ver in, ustanovivši razven glavnega 
bivališča Fabianae še mnogo drugih samostanov, katere je vse 
kot njihov opat vodil. ■^) 

Kazven tu imenovanih znan nam je še menih Severus 
ter devica Mak si m a in drugih sedem devic — verjetno nune, 
kateri so vsi v Sir mi j i umrli mučeniške smrti, bržčas za Diokle- 
cianovega progana. 

7. Mučeniki. 

Glasno in jasno oznanjajo nam lep, čvrst napredek vere 
Kristove posebno mučeniki, katerih imamo v naših krajih lepo 
število. 

Prvi progoni kristjanov za Nerona, Domiciana, Trajana in 
Hadriana teh stranij še sicer niso bili mnogo zadeli, razven ne- 
katerih preje navedenih izjem v Istri. Huje je bilo že za Septi- 
mija Severa, surovega Decija, Valerijana, a posebno v občnem 
progonu za Dioklecijana, Galerija in Maksimijana ter za Licinija.^) 
Iz poslednjega, desetletnega progona (303 — 312) in nekaj že tudi 
iz prejšnjih imenuje nam Martjrologium Romanum po naših krajih 

M Wetzei- & Welte Kirch. Lex. s. v. Chromatius, Heliodorus, Hieronimus; 
Huber I. 313. 

2) Hicinger 1. c. 10, 33. Wetzer & Welte 1. c. s. v, Martin. Huber I. 
330 si. 

3) Rojstno mesto sv. Martina, Sabaria, trdi dr. J. Danko in ž njim 
Huber I. 308 si., da ni denašnja Sobotica-Szombathely Stein am Anger, namreč 
stara ^Sicca Sabaria". nego „Rapa Sabaria" t. j. v podnožji Sv. Martinske 
Gore ali tako zvane ,Mons sacer Pannoniae". — *) Huber I. 385 si, nFabianae" 
išče v današnjem Mauternu pri Dunavu nasproti Krerasu, a ne v sedanjem 
Dunaj i. 

=) Huber I. 162, 163 



176 O začetkih kvistjanstva na Slovenski zemlji. 

mnogo mučenikov iz vseli stanov : duhovnikov od škofa doli do 
lektorja, menihov in boguposvečenih devic, vojakov, mož, žen in 
udov — res pravih svedokov in prič Kristu in njegovi veri. Vredno 
je zvedeti nekatera imena. 

V Akvileji so menda istodobno s sv. Hermagorom škofom 
trpeli muke in smrt: njegov za naslednika namenjeni dijakon 
Fortunat ter device Euphemia, Thekla, Dorothea in Erazma, hčere 
malikovalca Valencija;i) pozneje okoli 177 (?) škof Hilarius in 
ž njim vred Tatianus dijakon, Feliks, Largus in Smaragdus ; v 
zadnjem progonu za Dioklecijana 303 ali tudi že preje: Chryso- 
gonus in Protus mašnika, Agapa in Chionia, Irene, Feliks in For- 
tunatus, drugi Fortunatus in Hermogenes, Cantius, in Cantianus 
in Cantianilla, Cyriaka in Muska, in še drugi; v Tergesteji: 
omenjeni Celianus 93 (?), potem v Dioklecijanovem progonu 
Lazarus in Apolinaris diakona, Euphemia in Thekla, Zenon in 
Justina, Justus in Servulus, Sergius in Bacchus ; v Istri v obče: 
Zoel, Servilius, Felix, Silvanus in Diocles; v Aemoni; Pelagius 
diakon, a pozneje po 1. 390 škof Maximus; v Sirmiji, ali vsaj 
v tej cerkveni okraj ini : škof Irenaeus, Montanus mašnik, Deme- 
trius in Solitus diakona, Severus menih, Anastasia vdova, Maxima 
devica in sopet sedem devic, potem Romulus, Innocentius in Se- 
bastia, Senerotes, Antigonus, Rutulus, Libus in Rogatianus, Maxi- 
mianus, Auctio, Thimotheus, Herissus, Artaxus, Vitus, Auctus, To- 
bias in Eugenda, Anastasius, drugi Anastasius, lucundus, Rutitius, 
Petrus, Florius, Tilius, Florianus in Tatia, Rufina, Moderata, Ro- 
mana in Secunda, Florentinus, Geminianus, Saturus in Secundus, 
Sostratus, Spirus, Heraclius, Eperentius in Caecilius, Agrippinus, 
Secundus, Maximus, Fortunatus in Martialis, Thyrsus, Leucius in 
Callinicus in še več neimenovanih, vseh nad sto ; v Neviodunu 
(Krško) : Heradius, Paulus in Aquilinus, Dinocus, Zotticus, Attalus, 
Euricus, Comanus, Quirinus, Julia Saturnina, Galdunus, Ninita in 
P^ortunio, Cjrinus, Ebustus, Rusticus Sjlvius, Valerius, Macrinus 
in Gordianus in drugi, njih do 50; v Sahari j i: Quirinus škof 
siscijski, Rutilius z dvema tovarišema; v Cibalisi (Vinkovci) : 
Pollio lektor in Triballus ; v Vesprimu: Agricola; v Peto- 
viji: škof Viktorin; v Panoniji v obče po raznih krajih, med 
drugimi mučeniki tkim. Quinque Coronati (Pet kronanih) : Claudius, 
Nicostratus, Symphorianus, Castorius in Simplicius, rezbarji iz sir- 
mijskih kamenolomov, kateri Dioklecianu niso hoteli v Trajanovih • 
kopelih Aeskulapovega kipa napraviti, in Alexander vojak; v C e- 
leji: Maksimilijan škof laureaški, in v Laureaku: Florian ve- 
teran s 40 dr. vojaki, 1) 

*) Na mestu, kjer so bile mučemce akvilejske pokopane, kažejo še dan 
danes lično kapelico, njim posvečeno (Življ. Svetnikov in Svetnic božjih 1. c^ 
12. jul.). Globočnik, Tri device mučenice oglejske, v Gorici 1875. 

2) Huber I. 164, 304, 305; Hicinger 1. c 7, 9, 10. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 177 

8. Škofovske stolice. 

Najboljši dokaz o krepkem napredovanji kristjanstva so nam 
naposled vedno množeče se škofije. 

Po raznih znamenjih sodeč pomnožilo se je število kristjanov 
v Sirmiji in v dolnji Panoniji v obče po vsej priliki v drugi 
mirni dobi za cesarja Antonina Pija do prvih let Marka Aurelija, 
t. j. med 1. 138. in 177., hitro in na veliko, ter so po vsej pri- 
liki že tedaj nastale poleg Sirmija še druge škofovske stolice, in 
to najpreje dakako v bližnjih in večjih mestih. Take so precej 
zanesljivo : S i s c i a (Sisek), P e t o v i u m (Ptuj), S t r i d o (Stri- 
dova) in morda tudi Mursa (Osek). V tretji dobi miru, od smrti 
Septimija Severa do Decija, v letih 211 — 249., a še bolje v četvrti 
o razširjanji kristjanstva najplodnejši dobi od Gallijena do zadnjih 
let cesarja Dioklecijana ali od 260. do 303. 1., mogle so sopet ute- 
meljene biti nove stolice v manjših mestih, kakeršna .-^o bila: Carpi 
(Višegrad), Curta (Cakovec ? Kormond?), Cibalis (Vinkovci) itd. 
Tudi Laureacum v oddaljenem pobrežneni Noriku dobilo je še 
le zdaj v 2. polovici III. veka, okoli 284. 1. (ne preje) svojega škofa.') 

Ko je kristjanska cerkva naposled po ediktih cesarja Kon- 
stantina Velikega in Licinija v Mediolanu 1. 312. in 313. zadobila 
trajni mir in kristjani versko svobodo, tedaj je bilo brez dvojbe 
v naših krajih u.stanovljenih spet več škofij. Med temi ste pač 
. Celeja (Celje) v 1. polovici V. stoletja na mesto 380. propalega 
Petovija, in potem one naslednica Tiburnia ali stara Teurnia 
(denašnji Sv. Peter v Gozdu za Beljakom); nadalje Sabaria 
(Sobotica, Szambathelj, Stein am Angerj, Scarabantia (Sopronj, 
Oedenburg), more biti tudi V i r u n u m (severno poleg sedanje Gospe- 
Svete blizu Celovca. 2) — Aemona (Ljubljana), kamor je seme 
kristjanstva verjetno iz Akvileje bilo zaneseno, imela je izvestno 
v 2. polovici IV. veka škofovsko stolico, na kateri je sedel prvi 
znani nam škof ljubljanski sv. Maksimus, omenjeni mučenik^ 
vsaj leta 381.^j 

Da so imenovane škofije, nekatere brezdvojbeno, druge precej 
verjetno ali vsaj jako dozdevno, nastale bile že v tako rani dobi 
— akoprav za to nimamo določnih dokazov — , to sodi Huber 
po političnih in obče znamenitih okolnostih onih mest.*) Siscia, 
Petovium, Sabaria, Laureacum, Celeja in Tiburnia bila so namreč 
vsa važna in o svoji dobi glavna mesta dotičnih provincij. Krist- 
janska vera bila je tja že rano prodrla, kar je do cela zagotov- 
ljeno po raznih preje omenjenih prikaznih ; torej je bilo treba po- 
sebnih škofovskih stolic, katere so mogle nastati le v večjih mestih.^) 
Potem pak se sme pač dosta zanesljivo trditi, da so tečajem IV. 



M Huber I. 264, 2) ]± i 264, 265. ») Hicinger 1. c. 10. 32. *) Hnber 
I 263—274; 277. ^) Huber I. (>:>; 255. 

12 



178 6 začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



stoletja bile škofije nstanovljane ne samo v glavnih mestih, tem- 
več tudi po mnogih znamenitejših pokrajinskih mestih v obče; 
(po teh so pa le začasno stanovali manjši škofje, tako imenovani 
^chorepiscopi") ; kajti ko je cesar Konstantin Veliki 312. in ?>iy>. 
cerkvi dal toliko zaželeni mir, razvijale so se njene verske naprave 
čudovito naglo in obširno. In tako so mogla pač tudi ostala preje 
omenjena mesta dobiti škofovske stolice. Da nam historičnih do- 
kazov k temu nedostaje, to samo ob sebi verjetnosti izrečene misli 
še ne podira. Gliick (Bisth. Noric. G9) opazuje čisto prav: „V 
knjigah cerkvenih pisateljev omenjajo se samo pojedini škofje, ka- 
teri so se po učenosti, po svetem življenji, po zvestobi v veri, po 
hrambi katoliškega nauka, ali po odpadu od njega posebno izka- 
zali." To pač po istinosti povzeto pravilo pojasnjuje nam na jedrn 
strani očividne praznine v imenikih škofov na priznano historiških 
stolicah, na drugi strani pa tudi popolni nedostatek historičnih 
naznanil o škofih v mestih, o katerih smo skoro primorani reči, 
da je v njih nekdaj škofija bila. Sicer ne smemo nikdar pozabiti, 
da pri razmerno jako bogati cerkvenopovestniški literaturi I^-sto- , 
letja v tem obziru za naše kraje razven nekaterih bolj slučajno 
zabeleženih črtic baš ničesar nimamo, nego neprecenljivi životopis 
,sv. Severina. Pod nasilnimi prevrati ljudskih navalov v V. veku ■ 
nam je bilo gotovo ne baš majhno število pristnih virov zasuto. 



1 

i 



9. Cerkvene metropole. 

Ko je število vernikov tako zmerom bolj in bolj raslo in so 
po potrebi škofovske stolice se množile : tedaj so sčasoma tudi j 
cerkvene meje bile uravnane in so bila določena me trop o- ] 
litska prava. — Cerkve v glavnih mestih, od katerih se je 
kristjanska vera po deželi razširjala, in čijih škofje so brez dvojbe 
za druge stolice višje pastirje posvečevah ter jim jih pošiljali, 
smatrale so se kot matere, katerim so ostale škofije kot hčere 
bile poddružene; a škofje onih veljali so za nadškofe ali me- 
tropolite z oblastjo nad sebi podrejenimi škofi v ovih ah 
suffragani zvanimi.^) ... . 

Sirmium, ognjišče razžarivanju kristjanstva po Panoniji m 
po Noriku, postalo je bilo tako po vsej priliki pač že v sredi II. 
stoletja nadškofija ali metropola za Panonijo, a potem pa tudi, 
tako rekoč posredno, za Norik. Y njenem obsegu so torej po 
„genetičnem principu" bile škofije: Siscia, Petovium, Strido, Mursa, 
Sabaria itd., ter s časom Laureacum, Celeja in Tiburnia.^) 

Akvileja se more še le pozneje proti koncu IV. stoletja 
smatrati za metropolo Istri in Veneciji; prvi nadškof akvi- 
lejski je bil Valerianus okoU 1. 381. Tja so spadale, sicer 



») Huber I. 65, 255. ^) Huber 257, 262. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 179 

kasneje še le v VI. veku nastale škofije v Istri: Pola, Paren- 
tium, Tergeste, Justinopolis in Pedena, ter tudi še A e- 
mona (Novigrad), katera je še leta 389. spadala nadškofiji v 
Mediolanu ; tega leta, ali 390, nahaja se namreč v provincijalni 
sinodi v Mediolanu med suffragani sv. Ambrozija (mediolanskega 
metropolita) podpisan tudi Maximus Aemonensis.') 

Opazka. Da bi v Laiireaku bila metropola za Noriške škofije, kakor 
z nekaterimi tudi Hicinger 1. c. trdi, ne da se historično dokazati; a tudi 
že po tem, kar je bilo pi"eje o Laureaku rečeno, ni verjetno, da bi ta stolica 
kedaj mogla biti nadškofija. Naslov sv. Maksimiliana kot ,,Arcluepiscopi Lau- 
reacensis", katerega mu prideva njegov životopis (izd. Hier. Pez v Scriptores 
rei'um Austriaoarum I. 22 si.) po starejšem sestavljen v Xni. stoletji, je poleg 
drugih nekritičnostij vrinen (Vid. Huber I. 79 si.). 

10. škofje. 

Vr.sta cerkvenih predstojnikov na do zdaj omenjenih 
škofovskih stolicah nam ni po polnem znana. Iz prvih treh sto- 
letij imamo le malo imen skoro brez dalnjih vestij : da, nekaterim 
stolicam ne moremo imenovati ni jednega škofa, akoprav je ško^ 
fovstvo v onih mestih od drugod precej zagotovljeno, vsaj za 
kratko časa ; čemur je razlog preje navedeno : bodi si da se do- 
tičniki niso posebno odlikovali, bodi si da so nam nezgode časa 
v obče uničile listine, katere so nekdaj njihova imena in dela hra- 
nile. — Martyrologium Eomanum in Acta Conciliorum poročajo 
nam še tega največ ; treba je torej vsaj te pomniti. 

V Akvileji: Med nasledniki sv. Hermagora imenuje se 
sv. Hi 1 ar i u s, kateri mučenik je bil na povelje mestnega pogla- 
varja Beronia obglavljen za cesarja Numeriana 284 (?) ; v III. stol. 
dva Chrysogona in Agapitus; potem v IV. stoletji več njih, 
kakor Theodor, podpisan v sinodi v Arlesi 1. 314., Benedictus, 
Fortunatianus v sinodi v Sardiki 1. 347 in v Ariminu 1. 359, 
sv. Valerianus, prvi nadškof 381., goreč branitelj katoliškega 
nauka proti Arijevemu krivoverji, predsedoval je sinodi v svoji 
stolnici 1. 381., a je bil tudi za papeža Damasa navzočen v sinodi 
v Piimu, kjer je bil krivoverec Auxentius obsojen ; njegov nasled- 
nik bivši menih sv. Chromatius okoli 400, učen mož in pri- 
jatelj sv. Hieronima, bil je s papežem Anastazijem vred nasprotnik 
Origenov in zagovornik sv. Joana Chrysostoma pri cesarji Honoriji; 
v V. stol. Augustinus, Adelphus, Maximus; a tega na- 
slednik Januarius okoli 444 je bil protivnik Pelagijev ; pozneje 
sv. Niče t as 454., cerkven pisatelj, umrl 485., kateri je po na- 
potku papeža Leona Velikega cerkvene stvari po Hunih mnogo 
zmešane zopet precej uredil v svoji pokrajini. 2) Nekatere v VI. 
stoletji bodemo pozneje zvedeli. 



') Huber I. 69. 70. 2) Hicinger 1. e. : Propv. Festor. Dioec. Lavant. s. vv. 

10*- 



180 O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 

V Sirmiji: Za sv. Andronikom znan je .še le koncem 
III. veka .sv. Irenaeus, v progonu za Dioklecijana na povelje 
ce.sar.skega namestnika Proba na savskem mostu obglavljen in v 
vodo vržen 1. 303.; sredi IV. stoletja sta Photinus in Gerrai- 
n i a s, arijevca, o katerih še bodemo pozneje več culi ; za tem 
Anemius, zopet odločen katolik okoli 380., v sinodi v Akvileji 
381. podpisan „ Anemius episcopus Sirmiensis Illyrici."^) 

V Sisciji so v IV. veku znani trije: sv. Quirinus, slavni 
mučenik 1. 303. v Sabariji na povelje predsednika g. Panonije 
Amancija v reki Sibaris-Kiseku utopljen, o katerem Venantius 
Fortunatus (okoli oG!). škof v Piktaviji-Poitiers) peva : „Afriea Cy- 
prianum, dat Siscia clara Quirinum"; Marku s „de Siscia Saviae", 
bil je navzočen v sinodi v Sardiki 1. 344., in Konstantin s s 
svojim metropolitom Aneraijem sirmijskim v sinodi v Akvileji 381., 
oba branitelja katolicizma. 2) 

V Peto vi j i imenujejo nam se istodobno tudi trije: sv. 
Viktor in, rodom Grk, učen ekseget (po sv. Hieronimu „non 
aeque latine ut graece noverat : unde opera eius grandia sensibus, 
viliora videntur compositione verborum", in „etsi imperitus ser- 
mone, non tamen scientia") in tudi mučenik 1. 303.; Aprianus, 
navzočen v sinodi v Sardiki 344., v Epist. in Catalogu sv. Atha- 
nasia: „ Aprianus de Petabione Pannoniae", nasproti arianizmu ; in 
poslednji Markus do 1. 380.^) 

V S tri do ni nam je znan samo jeden, Domnus, kateri je 
bil na cerkvenem zboru v Niceji leta 32.5., in je v dotičnih kon- 
cilskih aktih dvakrat podpisan: „Provinciae Pannoniae, Domnus 
Stridoniensis" in „ Pannoniae, Domnus Pannoniensis."^) 

V Sabariji je bil 1. 344 Florentius, v sinodi v Sar- 
diki navzočen ; 

v Mursi pak sredi IV. stoletja Val en s, arijevec, o katerem 
še tudi pozneje več.^) 

V Laureaku je povestniški dokazan prvi škof, imenovani 
sv. Maksimilian koncem III. veka nekako od 1. 284., rojen v 
Celeji, kjer je tudi mučenik umrl ; ne hoteč v Martovem templji 
darovati, bil je na povelje prokuratorja Eulasia obglavljen po vsej 
priliki 1. 303.; a zadnji je Konstantius, imenovan v životopisu 
sv. Severina, ok. 470. 1. ; drugi nijeden ni historično izpričan. t^) 

V Celeji se imenuje neki Tenaks v sinodi v Akvileji 381., 
ali zagotovljen je le jedini Jo?,nnes, „S. Eccl. Celejanae" pri- 
lično v zadnji tretjini VI. stoletja, ter poslednji, morebiti tudi 
pristaš akvilejskega šizmatika Severa. ') 

V Tiburniji se omenjata v V. veku dva, a po imenu samo 
drugi, Pavlinus, preje mašnik tam, osebni častilec sv. Severina, 

') Huber I. 260, II. U^). ^j Wetzer & Welte s v. Quirinus; Huber I. 
266. S) Huber I. 302, 266. *) Huber I. 275. =) Hicinger Zl. V. «) Huber 
I 274. "') Ig. Orožen Celjska Kronika str. 11; Huber I. 267. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 181 

od 474. bi. ; in v VI. stoletji tudi dva, a prvi zopet biczimen, 
po Frankih postavljen med 536 — 548., drugi pak, zajedno poslednji 
Leoni anu s.') 

V Aemoni imamo iz te dobe tri po imenu znane škofe; 
prvi je omenjeni M aksimus v drugi polovici IV. stoletja, navzočen 
v sinodah v Akvileji 381. in v Medici anu 390., kateri se tudi kot 
mučenik časti; bil je po vsej priliki v onih viharnih časih umorjen; 
drugi je živel pozneje v 2. polovici VI. veka, Patricius, kateri 
je v akvilejskem razkolu nekaj časa bil pristaš šizmatiškega pa- 
trijarha, a se pozneje zopet vrnil v katoliško cerkev, o čemer še 
bode obširneje govor; in tretji, naslednik njegov, sv. Florius, 
umrl na potu v Pulji okoli 1. 600. 2) 

II. Poganstvo in njega odpor. 

Do zdaj smo premišljevali vsestranski razvoj in napredek 
kristjanstva; a ozrimo se pa tudi nekoliko na stanje poganstva, 
posebno v njegovih odnošajih nasproti onemu. 

Pogani videč, kako kristjanska vera, ako tudi le počasno, 
vender vse to bolje napreduje, a njihova v istej razmeri naravski 
propada: začeli so temu nasproti delovati. To pak na dvojin 
način; jedno : da poganstvo zopet bolj oživijo, in drugo : 
da kristjanstvo nasilno proganjajo. 

Tu o prvem sredstvu. 

Najpreje so poskušali častilci starih bogov v rimsko državno 
vero uvesti dozdevno živetne življe tujih božanstev. Med 
temi ste se zdeli posebno prikladni perzijski Mit h ras in egiptovska 
I si s, katerih bajeslovje je zvenanje nekako podobno naukom krist- 
janske vere, n. pr. o Sinu Božjem in o B. D. Mariji, ter so tudi 
nekatere ceremonije in misterije obojih si slične. Po tem bi namreč 
kristjanstvo bilo bajda nepotrebno in torej brez namena. To se 
je godilo posebno, za cesarjev Septimija Severa (193 — 211) in Ale- 
ksandra Severa (222 — 235.^) Od obeh rečenih kultov se nahajajo 
še sledovi v naših krajih: Mithras — kateri je sicer bil podoben 
slavjanskemu Belinu ali Svetovitu kot božanstvu svetlega solnca 
in se po špiljah častil — imel je svetišče na Donatski Gori 
pri Rogatci, kakor tam najdeni kameni pričajo*) ; potem nad Čr- 
nomljem pri vasi Rožanci, kjer je pod staro cerkvico sv. Jurija 
v gozdiči jama ali špilja, hraneča v sebi zanimiv napis in podobo. 
Napis se glasi: „D. J. M. P. P. F. Aelii nepos et Proculus et 
Firminus pro salute sua suorumque", t. j. Deo Invicto Mithrae . . . 
Pod napisom pa je podobščina, katera kaže zaznamke Mithrove ; 
na sredi je namreč mladenič v kratki suknji s plavajočim plaščem 



') Huber I. 269, 270. O Hicinger 1. c. 10, .32 si. ^) Huber I. U2 — 
149, 159. *) D. Terstenjak ^Novice" 1853. 1. 24. 



18Ž O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



in špičasto frigiško kapo, kateri nad zmaganim bikom klečeč tej 
živini nož zadira od desne strani v prsi ; bika ali junca napada 
spredaj pes, od strani kača in v ledji škorpijon ; na straneh pa 
ste dve podobi stoječi v kratki suknji s frigiško kapo, jedna roke 
steguje proti juncu, jedna drži količek ali preje baklo v roki. Vse 
to je nekoliko od tal v zahodni strani jame v živo skalo vsekano^) ; 
nadalje v Virunu na Gospe-Svetskem Polji, kakor kaže v bliž- 
njem gradu Tanzenbergu hranjeni kamen spomenik „In honorem 
domus divinae Soli invicto Mithrae."^) I s is pak je bila v časti, 
posebno v Noriku, zato tudi Isis Norica priimenovana, o čemer 
zopet kameni svedočijo, n. pr. v Noreji (pri zdanjem Neumarktu 
v gorenji Štajerski), na razvalinah starega Viruna v Krnskem 
Grad u nad vrati razpale kapele sv. Ulrika, dva pri H o h e n- 
steinu v gornji Glanski Dolini. s) 

Nadalje so Rimljani začeli spet bolj gojiti kult svojih do- 
mačih bogov, posebno od leta 240. do blizu .312, ali od cesarja 
Gordijana do Konstantinovega edikta. Tako so mislili zabraniti 
češčenje krščanskega Boga, pa so v to svrlio podrte in zapuščene 
templje spet popravljali, tudi nove stavili in bogato jih krasili, 
da bi torej že na zunaj pogansko bogastvo bleščelo nasproti na- 
videznemu siromaštvu krščanskemu.*) Samo v južni strani sredo- 
zemskega Norika govori nam 16 kamenov z napisi o takih ob- 
novljenih ali celo novih templjih. Obnovljene so dobila bo- 
žanstva, kakor javljajo spomeniki: Na Danijelovem Bregu 
(med Miihldorfom in Klopičami v gornji Belski Dolini) Herkules, 
v M e d g o r j i (nad Podkloštrom v Zilski Dolini) tudi Herkules, v 
Brezah (Friesach) Termines, bržčas v Virunu in tikoma tam 1 
v Golševu porimljeni Mithras .311. in 239. 1.^); čisto novel 
pak : na Brantelhofu pri gradu Tanzenbergu božiča Viktoria 
1. 238., pri sv. Andreji v Lavantski Dolini in pri Gospe-Sveti 
oba Herkules in Epona, pri sv. P a v 1 u v Lavantski Dolini Lato- 
bius ali Apollo, pri sv. Lenartu na Ljublji in na Gospe-Svet- J 
skem Polji Selestis ali Luna (zadnjih 6 morda še iz H. stoletja * 
sem), spet v Virunu in pri sv. Vidu oba Viktoria okoli 238. 1., 
na Golovci nad sv. Jurijem pri Kamniku Silvanus Sascanus, 
bajda = Herkules, ter v C i g u 1 a h pri Celovci tudi domači bog 
Belin, katerega Tertullian imenuje narodnega boga Noričanov, in 
katerega so tudi v Akvileji častili ; napis se glasi : „Belino Au- 
gustum Sacrum C. Marius Severus dedicavit. " ''') 

Brez dvojbe bode takih spomenikov tudi po drugih krajih 
naše domovine, kajti razmere so si bile v oni dobi pač povsod 
precej jednake. 

') P. Hicinger ^Novice" 1856. 1. 89, Jama sama je 18 sežnjev dolga, 
do 7 sežnjev široka globina, katera ima odprtino proti jugu, vrhu tudi ni 
zaprta, temveč je le z gostim kostanjevjem pokrita (id.) ^) Huber I. 151 (143). 
3) Huber I. 145, 146. *) Huber I. 149, 169. ') Huber I. 150—152. «) Huber 
L 152—154. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 183 

12. Progoni kristjanov. 

Drugo, na videz mnogo izdatnejše sredstvo proti krščanstvu 
so upotrebljevali pogani s surovo silo ali tako imenovane p rog o ne. 

Prouzročevalci teh so bili v prvi vrsti poganski duhovniki, 
katerim se je pri obstoječih razmerah bilo dakako bati za veljavo 
in službo; potem rimski senat, pokvarjena rimska aristokratija, 
pa tudi prosto ljudstvo po duhovnikih našuntano, — kateri so na- 
vadno ali že itak krvoločne ali pak „ državni princip" krivo ume- 
vajoče cesarje silili k sovražnemu postopanju proti kristjanom ; 
večkrat pa so še tudi cesarski namestniki in sodniki v provincijah 
zoper priznavalce vere Kristove sami huje divjali nego li njihovi 
gospodarji v Rimu.^) 

Navadno se takih krščanskih progonov šteje deset, in to po 
sv. Augustinu (de civitate Dei XVIII. 52.) : Za Nerona 1. 64., Do- 
micijana 94. si., Trajana 104. si.. Marka Aurelija 166. si., Septi- 
mija Severa 202. si., Maksimina Tračana 236. si., Decija 250., 
Valerijana 257., Aurelijana 275. in Dioklecijana 302. .si. Najokrut- 
nejši so pri tem bili Neron, Domicijan, Decij in Dioklecijan, ta 
podšuntan pač posebno od Maksimijana in Galerija. O zadnjem 
velikem boji poganstva proti krščanstvu nam poroča povestničar 
Evsebios: „Meči morilcev so se naposled skrhali in se zlomili 
kot obrabljeni; krvoloki so .se utrudili ter so morali menjavati se; 
kristjani pak so prepevali vsemogočnemu Bogu pesme slave in 
hvale." O številu v bojih za vero Kristovo palih junakov in ju- 
nakinj pak trdi sv. Hi er onim v obče: „ Dokler so progoni tra- 
jali, trpela je povsod tolika množica kri.stjanov, da ni dneva, ka- 
teremu ne bi mogli najti pripisanih nad pet tisoč mučenikov, razven 
1. januarija" — torej .skupaj blizu dva milijona. 2) 

Da je tudi v naših krajih za vero Kristovo trpelo muke in 
smrt mnogo kristjanov iz vseh stanov, obojega spola, raznih služeb, 
nekaj že za Nerona in Domicijan a, potem za Septimija, 
Severa, Decija, Valerijana in posebno za Dioklecijana 
i. dr. — bilo že preje omenjano: v Akvileji nad 25, v Tergestu 11, 
in po drugod v Istri 4, v Aemoni 1, v Sirmiji nad 100, v Nevio- 
dunu 50, v Sabariji 3, v Cibalisi 2, v Vesprimu 1, v Petoviji 1, 
v Panoniji v obče 6, v Celeji 1, v Laureaku 41, — na čelu jim 
škofje Hermagoras in Hilarius akvilejska, Irenaeus sir- 
mijski, Quirinus siscij.ski, Viktor in petovijski in Mak s i mi- 
li an laureaški. In ako pomislimo, da vsa martyrologia sodržuje 
komaj morda le tisoči del mučeniških imen v obče, to je pač ver- 
jetno, da nam je tudi izmed naših deželanov ostalo marsiktero 
ime neznano.^) 

Bilo je sicer brez dvojbe tudi v naših krajih mnogo v veri 
omahljivih, kristjanstvo hlinečih ali od sv. evangelija celo odpalih — ; 

1) Huber I. 159, 160. ^) Id. 168. ^) Id. 163 169. 



184 O začetkih kristjaustva na Slovenski zemlji. 

vender vera Kristova je vsemu vkljub vse bolj krepila se in oživ- 
ljala, a poganska slabela in umirala. Bahati spomeniki o „zatrtem 
krščanskem imenu" in o „zatrti Kristovi vraži" — n. pr. ona v 
Španiji pri mestu Coroquo del Conto najdena marmorna kipa z 
napisi: „Diocletianus Jovius et Maximianus Herculeus Caes. Augg. 
Amplificato per Orientem et Occidentem Imp. Rom. et nomine 
Christianorum deleto qui remp. evertebant" in : „Diocletian. Caes. 
August. Galerio in Oriente adopt. Superstitione Christi ubique de- 
leta et cultu Deorum propag." so same monumentalne laži.^) Kakor 
povsod, izpolnjevala se je tudi v naši domovini lepa beseda Ter- 
tulijanova (160 — 240), katero je ta o svojem času izvrstni bra- 
nitelj kristjanstva v svojem Apologetiku c. 50 „ predstojnikom 
rimske države" bil navdušeno zaklical: „Plures efficimur, quoties 
metimur a vobis ; semen est sanguis Christianorum" — „Cim bolj 
nas kosite, tem več nas je; krv mučenikov je seme kristjanov." 

13. Trajajoča moč poganstva. 

Akoprem se je krščanska vera tako, pri vsem zvijačnem iz- 
podlezovanji in nasilnem zatiranji, lepo razširjala in razvijala, tra- 
jalo je vender tudi poganstvo nadalje in to še potem, kadar 
je krščanstvo po cesarji Konstantinu Velikem 313. 1. postalo 
bilo že zakonita vera v rimski državi. Tonam svedočijo ka- 
meni spomeniki in nadpisi še celo iz konca IV. stoletja, in nam 
potrjujejo tudi pisani povestniški viri iz one dobe. 

Med spomeniki znan je n. pr. jeden v Ptuj i, od poganske 
kohorte Jupitru posvečen tempelj z napisom: „Praestiti Jovi s. 
Trib. Coh. X. Cultor Numinis ipsius proficiscens ad opprimendam 
factionem Galli iussu principis sui aram istam posuit", torej kmalu 
po Konstantinovi smrti za njegovega sina Konstancija okoli 353. L; 
drugi spomenik nam poveda, da je za krščanstvu prijaznega cesarja 
Valentinijana II. (383 — 392) neki comes v Panoniji, Volcatius po 
imenu, bil „Flamen Divorum omnium", svečenik vseh božanstev; 
a v gornji Panoniji v denašnjem Everkhenu blizu Raba je 
bil najden kamen spomenik datiran „sub Aureliano consule", t. j. 
leta 400. po Kr., od kodar pozvedamo, da je bil tempelj posvečen 
Junoni, Minervi, Diani, Neptunu, Bacchu in vsem bogovom. 2) Iz 
povestnice nam poroča n. pr. Sulpitius Severus o sv. Martinu, 
da je sredi IV, stoletja iz Galije potoval v svojo domovino Pano- 
nijo izpreobračat svoje poganske roditelje na krščansko vero, kar 
mu se je posrečilo le pri materi, dočim je njegov otec, vojaški 
tribun, ostal pogan. Zgodbe cesarja Teod o zi j a (379 — 395), tega 
odločnega zavetnika krščanstva, kažejo nam posebno jasno, kako 
je poganstvo še v zadnji četvrti IV. veka bilo na naši zemlji 



>) Huber 68. '') Id. I, 133, 134. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 185 



močno v veljavi. Ko je namreč Teodozij meseca julija 388. 1. pri 
Petoviji brata samozvanca Maximina. Marcelina, prema.fiavši slavo- 
dobitno šel proti Akvileji, prišli so mu v Emoni, kjer je bil 
tedaj škof Maksimus, slovesno naproti „imenitni starešine v snežni 
obleki, čestitljivi duhovniki žreci v meščanskem škrlatu, odlični 
svečeniki s šiljastimi kapami", kakor nam poroča Teodozijev po- 
veličevalec Pacatus {„Quid ego referam moenibus suis festum liberae 
nobilitatis occursum, conspicuos veste nivea senatores. reverendos 
municipali purpura flamines, insignes apicibus sacerdotes." Panegyr. 
II. 381). Da, proticesar Teodozijev. Eugenius, začel je, sporaz- 
umljen z rimskim senatom, zopet očiten boj pogan.stva proti kr- 
ščanstvu, ter je v znamenje tega po svedočanstvu sv. Augustina 
(de Civit. Dei V. 26), utrdivši soteske Julskih Alp tam po 
vrhovih nastavil bele malike z zlatimi strelami, t. j. kip Jupitra 
Fulminatorja kot spomenik obnovljenega poganstva, dokler ni Teo- 
dozij vstaša dne 7. sept. 394. v Vipavski dolini med silno burjo 
s cela potokel.i) 

Da se je poganstvo tako dolgo in čvrsto ohranjalo, temu 
je razven v prejšnjih dveh oddelkih omenjenega bil še dvojen uzrok. 
Prvo je bil zunanji politični pritisek od strani rimskih cesarjev, 
n. pr. Konstanta (337 — 353) arijevca, posebno Juliana Apostate 
(3H 1—363) odpadnika, Valenta '364 — 378) zopet unetega arijevca ; 
kakor tudi premala odločnost krščanstvu prijaznih vladarjev: za 
Konstantina (323 — 337) bilo je poganom še dopuščeno bogovom 
očitno služiti; za Konstaneija (337 — 361) bilo je malikovalstvo 
iz mest prognano, a dovoljeno na selih^); cesar Teodozij je še le 
pozneja leta 391. in 392. s posebnimi zakoni poganski kult strogo 
prepovedal.^) A drugo so bile, s prejšnjim deloma v zvezi, v cerkvi 
sami razne herezije, posebno krivoverje Arijevo početo 1. 320., ka- 
tero je v sredi IV. stoletja povsod tako zavladalo, da je po besedah 
sv. Hieronima „vzdihnol ves svet in se čudil, da je arijanski", in 
o katerem tudi Sulpitius Severus 1. c. pravi, „da je cvelo po vsej 
državi, najbolje pak v Illiriku".^) 

14. Herezije (arianizem). 

Poleg poganstva motili so krščansko vero, kakor omenjeno, 
še nekateri krivi nauki istih cerkvenih predstojnikov in služ- 
benikov. 

Najimenitnejša herezija v naših krajih je bila baš arianizem. 
To krivoverje aleksandrijskega duhovnika Arija, kateri je tajil 
glavni temelj krščanstva, božestvo Jezu Krista : smatrajoč Sina 
božjega samo za stvar sicer najprvo, bila sta najpreje v Panonijo 



') Hnber I. 134, 135. ■^) Id. I. 136, 137. s) id. I. 260. *) In pagis, odtod 
pagani stslov. pogani. 



186 O začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



■I 



zatrosila škofa Ursacius v Singidunu (Belgradu) in Valens v 
Mursi (Oseku) proti sredini IV. stoletja. Kmalu so po izreku ome- 
njenega povestničarja Sulpicija Severa (Hist. eccl. L. II.) „skoro 
vsi škofje obeh Panonij na arijevsko brez vernost prisegli" ; da, 
okoli 1. 340. še je celo metropolit sirmijski, Photinus, iznašel po-- 
sebno vrst arijanizma, določneje razvivši nekatere krive misli svo-; 
jega nekdanjega učitelja (Marcella .škofa v Ancyri o Bogu Sinu.*) 

Uprav Sir mi um, nekdaj najčistejši vir prave vere, postalo, 
je sedaj glavno mesto zmote. Na glasu so posebe t. i. „Formulae' 
Sirmienses" : neke veroizpovedi sestavljene v sinodah arijanskili 
škofov v Sirmiji 1. 351., 357. in 358., po katerih bi Sin božji 
Bogu Otcu bil samo podoben (oao^kio; — semiarianei), ali tudi 
celo nepodoben (avoaoto: — zato anomaejci), ali pak, z jako dvo- 
umnim izrazom, podoben po svetem pismu (Filium similem Patri 
per omnia, ut sacrae dicunt et docent scripturae). Photinus., 
je bil sicer v več sinodah, v Sardiki 344., v Antiohiji 345., v| 
Mediolanu 347. ali 34i). in v Sirmiji 351. obsojen in potem od- 
stavljen; a že v sledečem desetletji nahajamo na isti stolici me- 
tropolitskej drugega poluarijanskega .škofa Germinija.^) 

Razven imenovanih voditeljev arijanske stranke v Panoniji , 
znana so nam še imena drugih sedem škofov, katerim je bil semi-| 
arijan.ski metropolit Germinius poslal neko encykliko, ti so: 
R u f i nu s, S e v e r i n u s, N i k a s, H e 1 i o d o r u s, R o m u 1 u s, M u- 
cianus in Sterkorius, po vsej priliki njegovi nepo.sredni suf- 
fragani in zato akoprem od neznanih .stolic, vender vsi v Pano- 
niji bivajoči. 3) 

Pa še dalje v Norik bila je pozneje Arijeva herezija pro- 
drla, in tudi v Istro, kamor jo je zanesel akvilej.ski škof For- 
tunatianus, pokoren arijan-skemu cesarju Konstanciju, ki je sv. 
evangelije „sermone rustico" razlagal. 

Za katoliški nauk, kakor ga je 1. ekumeniški koncil 
v Niceji leta 325. v svoji veroizpovedi „Symbolum Nicaenum" 
proti Ariju izrecno bil določil: „Sin Božji je istobiten z Otcem, 
ojj.o o-jTioc, con.substantialis", potegovali so .se v koncilih zarad ari- 
janizma obdržavanih izmed na.ših .škofov ti-le : Domnus iz Stri- 
done uprav v Niceji, potem v sinodi v Sardiki 344., Fortuna- 
tianus iz Ak vi le je, Aprianus iz Petovija, Florentius 
iz S ab arije in Marku s iz Siscije: v sinodi v Ariminu 359. 
vedel se je Fortunati anus iz Akvileje dvoumno in Germi- 
nius iz Sirmija je potegnil z arijanci ; a zato so zopet nicaejski 
symbolum zagovarjali Valerianus v Akvileji in Marku s v 
Pet ovij i, in zatem v sinodi v Akvileji 381. pod predsedstvom 
nadškofa Valerijana z izvrstnim Ambrozijem iz Mediolana 



') Huber I. 260 : Alzog I. :J()4. '-') Alzog I. 294, Hubev I. 109. ■") Huberj 
I. 261. 



o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 187 

še Maksimus iz Emone, Konstantius izSiscije in krepki 
Anemius iz Sir mi j a („ Glava Illirika ni nijedno drugo mesto, 
nego Sirmium ; jaz pak sem škof tega mesta ... in rečem onemu, 
kateri ne priznava . . . anathema !").^) Sv. Martin, tedaj semenih, 
prišel je iz Galije v Panonijo, da svoje rojake pred arijanskim 
krivoverjem obvaruje — a je bil po svedočanstvu životopisca Sul- 
picija Severa, zagovarjajoč Jezusa Krista božanstvo, s šibami tepen 
in iz mesta prognan.^) (V Savinski dolini n. pr. znajo pripove- 
davati, da je tod sv. Martin sv. vero oznanjeval, pa da so uprav 
zato njemu posvečene cerkve v tem kraju na okrog : pri Gornjem 
gradu, na Paki, v Šaleški dolini, v Rožni dolini, na Teharjih, v 
Laškem trgu, v Trbovljah, v Godvinu itd. - — No, velika cesta 
vodila je baš iz Galije skoz Mediolan v Akvilejo, Aemono, Celejo, 
Petovium v Sabarijo, koder je torej sv. Martin tudi res mogel 
potovati v svoje rojstveno mesto. Sicer pak je na Slovenski zemlji 
v obče mnogo cerkev postavljenih sv. Martinu na čast (zlasti po 
vplivu Frankov), in spomin tega svetnika je pri nas itak dobro 
znan. 3) 

Proti koncu IV. stoletja, posebno potem, ko je po smrti 
arijanca Germinija sirmijsko stolico s pomočjo sv. Ambrozija kot 
papeževega delegata zašel katoliški metropolit energični Anemius 
okoli 380., vrnilo se je več škofov k verski jedinosti in več jih 
je bilo s pravovernimi nadomeščenih. Vsaj v omenjeni veliki si- 
nodi v Akvileji 1. .381., v kateri so bile, razven Španije, zasto- 
pane vse cerkvene provincije rimskega patrijarhata, hvalijo, (kakor 
kažejo Acta Concil.) vsi otci zapadne cerkve, da je razven dveh 
kotov v pobrežni Dakiji in Moeziji zopet mir in sloga v Ilir.skih 
in drugih deželah in to od gor do morja. ^) — Vender pak so še 
iztočni Gotje, po tem Gepidje in Langobardje pozneje v V. in VI. 
stoletji arijanizem jako razširjavali v naših krajih. 

15. Druge verske borbe. 

Razven arijanizma, po vsej deželi jako razširjenega, u'deleže- 
vali so se nekateri škofje v naših krajih še nekaj drugih verskih 
borb proti krivim naukom zagovarjajoči pravo vero kato- 
liške cerkve. — V t. i. Origenove m prepiru izjavil se je 
sv. C h r o m a t i u s v Akvileji okoli 1. 400. proti O r i g e n u 
kot početniku arijanizma, a Chromacijev naslednik Januar ius 
uprl se je okoli 1. 414. krivovercu Pelagiju, zametujočemu ka- 
toliški nauk ob izvirnem grehu, o človeški slobodi in o milosti 
božji; Maksimus iz Aemone pak se je 1. .390. v sinodi v 



*) Hicinger 1. c. 11; Huber II. 145. '-) Wetzer & Welte s. v. Martin. 
^) Huber I. 261. *) Kako je prišla ta povest o sv. Martinu v Savinjsko Do- 
lino? — Brez dvojbe po starih poročilih. Zato je tudi ta svetnik v tako ve- 
liki časti (Trstenjak „Nov." 1860. 8), 



188 O začetku kristjanstva na Slovenski zemlji. 



Mediolanu ustavljal zmotam rimskega meniha Jo v i ni j a na, ka- 
teri je tajil posebne zasluge redovništva, različnost vzveličanosti 
in raznovrstnost grehov ter prednost devištva pred zakonstvom.^) 
Vse te herezije je pobijal poleg drugih tudi naš rojak sv. Hie- 
ronim, tedaj redovnik v betlehemskem samostanu, v spisih Epi- 
stola ad Pammachum de erroribus Origenis, Dialogi adv. Pelagia- 
nos, Adv. Jovinianum 11. II. idr. Njegov nekdanji prijatelj Ru- 
finus, akvilejski duhovnik in pisatelj (rojen v mesteci Julia Con- 
cordia blizu x\kvileje) zagovarjal je Origena ter postal tako 
protivnik sv. Hieronima, proti kateremu je napisal knjigi: „Apo- 
logiae" navadno „Invectivae" zvani okoli 1. 401, na kar mu je 
Hieronim krepko odgovarjal s spisi „Apologia adv. Ruhnum" 11. III. 
Škof Chromatius si je prizadeval oba spet pomiriti, a ni mu se 
posrečilo tako, kakor prej (397) predstojnici samostana na Oljski 
Gori sv. Melaniji, v jednaki stvari.^) 

16. Propadanje kristjanstva. 

Z razdelitvijo rimske države po krščanstva za- 
vetniku cesarju Teodoziji leta 3!)."). med sinova Honorija v za- 
padu in Arkadija na iztoku, a še bolj vsled selitve narodov 
v V. in VI. stoletji, nastali so za krščansko vero zelo pogubni 
časi. Razni barbarski narodje so divjali uprav po naših deželah 
pustošeč zemljo naših pradedov, razdirajoč cvetoča mesta, moreč 
mirne prebivalce, pleneč in požigajoč njihovo imetje. Prav živo nam 
tedanjo dobo opisuje sv. Hieronim v pismu HeHodoru 35 rekoč: 
,.Dvadeset let sem je in več, kar se med Carigradom in Julskimi 
Planinami vsak dan prelija rimska krv. Sitijo, Trakijo, Makedo- 
nijo, Dakijo, Tesalijo, Dalmacijo in vso Panonijo Gotje, Sarmatje, 
Kvadje, Alani, Huni, Vandali razdevajo, vlačijo, ropajo. Koliko 
blagorodnih osob, koliko mater in devic je bilo tem zverinam v , 
šalo ! Ujeti so bili škofje, pomorjeni mašniki in razni duhovni 
redovi, podrte so bile cerkve, k oltarjem Kristovim postavljeni 
konji, svetinje mučenikov izkopane; povsod žalost, povsod stok 
in jok in tisočere podobe nemile smrti. Rimski svet se je podrl. 
Svedok je kraj, v katerem sem bil rojen, kjer je razven neba in 
zemlje ter trnja in goščave vse propalo" : in na drugim mestu, v 
komentaru k preroku Habakuku, kjer je govor o velikih sovražnih 
stiskah, pravi isti pisatelj: „Nismo-h slišah, da .seje to izpolnilo 
v našem rodišči, na meji Panonije in v Iliriku, da niti človeška stvar 
ni preostala. "3) 

Tedaj .so bila razdejana v naših krajih mesta: Strido . 
378. in Petovium 380. po zapadnih Gotih, po tem Sirmiumi 



O Hicinger 1. c 11; Alzog 397. — 2) Alzog 301, .302; Wetzer & Welte 
s. v. Hieron. Rufin. s) zi. Vek 32 si.; Novice 1854. 34; Vestnik 1873 str. 70. < 



o začetku kristjanstva na Slovenski zemlji. iSd 

442. Aemona 451., Akvileja 452. i dr. po Hunih (Attili). Pe- 
tovium je bil Gotom izdal arijanski škof vsiljenec Julijan Valens 
(morda omenjeni murzijski), ker so ga katoliki bili iz mesta pro- 
gnali; v Sirmiji pa je tamošnji škof menda poginil. *) Aemona in 
Akvileja ste si iz razvalin se spet opomogli, a ostale škofije 
.stridonska, petovijska in še kje katera, so p ropale. Ako je 
morebiti v Sirmiji, tej nekdaj sloveči prvostolnici, nadalje še 
životarila prosta stolica, dakako večkrat prazna, metropola ni bi)a 
več: v to odslej tudi ni imela politične podloge. 2) 

Škofje sv. Ni četa s v Akvileji (f 48-5), sv. Paulinus 
v Tiburniji (od 474) in K ons tantius v L au re aku (f 480) 
hranili so tedaj krščanske ostanke na jugu, zapadu in .severu naših 
dežel: a opat sv. Sever in (o. 454-482), čudodelec iz neznanega 
roda in kraja (morda iz Afrike?) bil je v gornji Panoniji in po- 
sebno v pobrežnem Noriku o tej občni sili pravi apostol, učeč, 
tolažeč, pomagajoč v duhovnih in telesnih potrebah ljudstva, ter 
je s svojim velikim vplivom, celo pri barbarskih vladarjih, pote- 
goval se posebno za slobodo stiskanim. Po Severinovi smrti šli 
so njegovi še preostali učenci z Rimljani vred pod vod.stvom grofa 
Pierija v Italijo 488. 1.^) 

17. Nove škofije. 

Ko je Teodorik Veliki, kralj iztočnih Gotov, premagavši 
herulskega kneza Odoakerja leta 493. utemeljil veliko Vztočno- 
gotsko kraljestvo sezajoče od Danubija do Rodana, vrnil se 
je za nekoliko časa spet mir in ž njim tudi krščanstvo v 
naše dežele. Tedaj so tečajem VI. stoletja nastale nove ško- 
fovske stolice, posebno v Istri. Tako Pola (Pulj), kjer nam 
je znan škof Venerius leta 502, Parentium (Poreč), škof 
Euphrasius 1. 521, Tergeste (Trst), .škof Frugiferus 524, 
Gemianus (568) in Severus (579), Justinopolis (Koper), škof 
sv. Nasarius 524, Maximilianus (557) in Agatha (567); 
P eden a (Pičan), škof Nicephorus (524), Theodorus (546) Mar- 
ci anus .(579). V Aemoni (Novemgradu) : Beatus Florius (524), 
Germanus (546.) in Patritius (579), a v Noriku spet Celeja, kjer 
je v 2. polovici VI. veka bil škof rečeni J oanne s.*) Tudi Akvi- 
leja je o tej dobi v prvih letih kralja Teodorika spet vzcvela ter 
je nekje med 488. in 544. postala metropola razven za Istro 
in Venecijo še za ves Norik in jugozapadno Pano ni j o, a tudi 
za iztočni del Rhaecije I. in za Rhaecijo II. ali Vindelicijo.^) 

Od škofij v jugovztočni strani Panonije je bila sedaj Siscia, 
in morda še katera druga tedaj obstoječa, podredjena Saloni v 



«) Huber I. 267; 73. — «) Hnber 1. 40(5. — ^) Hubev I. 341 si., 125. 
1) Hicinger Zl. V. =) Huber I. 7u, 40G. 



Ido o začetkih kristjanstva na Slovenski zemlji. 



Dalmaciji (katero stolico je bil utemeljil vrstnik sv. Andronika, 
sv. Domnus (Dujmo) Antiohenjaii in učenec sv. ap. Petra); vsaj 
v dveh sinodah, kateri je imel metropolit Honorius III. v Saloni 
leta 530. in 532., nahajata se v podpisih dva siscijska škofa, v 
prvi „Joannes Episcopus ecclesiae Siscianae", in v drugi „Con- 
.stantius Episcopus ecclesiae Siscianae". Isti metropolit salonski 
Honorius je utemeljil po tej drugi sinodi novo škofijo Bač (Epi- 
scopatum Barcensem t. j. Bacensem), katero cesar Justinian (Novell. 
XI.) stavi v dolnjo Panonijo.^) 

Ko so leta 535. Bajovari predobili sredozemni Norik, usi- 
Ijevali so Franki, vrhovni gospodarji Bajovarjev, tja svoje škofe 
in mašnike, zarad česar so se primorski škofje v sinodi v Akvileji 
1. 591.vztočno rimskemu cesarju Mauriciju tedanjemu gospodarju, 
Istre pritožili: („Galliarum archiepiscopi) in tribus ecclesiis nostri 
concilii, id est Beconensi, Tiburniensi et Augustana constituerant 
sacerdotes" — t. j. Petana (prvotno Seekirchen pozneje Salz- 
burg), T i burni a (dan danes sv. Peter v Gozdu v Koroški) in 
Augsburg.2) 

Opazka. Nekateri, tudi spet naš H icinger 12, hočejo, da je po pro- 
padu Sirmija 442 postal Laureak metropola za noriške in panonske škofije; 
kar pak zopet ni resnično. Dotični bulli papežev Symmacha in Agapita do 
škofov (?) laureaških (?) Teodora in Gerharda .500 in 536. ste podvrženi, 
kakor tudi vse ostale na to stvar nanašajoče se listine. Laureaška -stoli ca, 
katera sicer ni preje za Norik ni bila nikdar nadškofija (kakor gori omenjeno), 
po Konstanciju v 2, pol. V. stoletja ni imela nijednega škofa več, ter so vsi 
naslednji takšni, kakor rečena Teodor in Gerhard, potem Erchanfried, Otgar, 
Bruno . . . izmišljeni. (Vid. Huber I. 9; 56, 57; 274.) 

18. Šizma v Akvileji. 

Pri omenjanih nasilnih prevratih in verskih zmešnjavah 
imamo v drugi polovici VI. stoletja beležiti še jeden, za cerkveno 
jedinost škodljiv dogodek: šizma v akvilejski metropoli!. 

Ko so Langobardje leta 568. zavladali bili v gornji Italiji, 
ubežal je akvilejski nadškof Paulinus I. s cerkvenimi zakladi 
na bližnji otok Grad o, katera stolica se je od tedaj Nova Akvi- 
leja imenovala; a to je dalo povod dolgemu, blizu poldrugi vek- 
trajajočemu razkolu. 3) 'I 

Že Paulinov sprednik, Macedonius, ni hotel podpisati 
sklepa 5. ekumenskega koncila v Konstantinopoli (553.), v katerem 
so bila obsojena tako zvana Tria Capitula (rpioc -/.s-J/alaia, Tri 
Poglavja : spisi Teodora Mopsuestijskega, Teodoreta škofa v Cj' 
ruši proti Cirillu patrijarhu aleksandrijskemu, in Ibasa (pozneje 
škofa v Edesi] Perzijanu Marisu škofu v Hordashiru) kot pronzro 
čilci Nestorijevega krivoverja o dveh osobah v Kristu, ker bi ovi 
koncil bajda bil v protislovji s 4. ekumenskim koncilom Chalce- 



») Huber 406, ^) Id. I. 71 i. dr. s) Wetzer & Welte s. v. Aquil,, Venedigj 



o zažetkih kristjatistva na Slovenski zemlji. 191 

donskim (451.), kateri je bil FAityhejev monofizitizem (krivi nauk 
o samo jedni naturi v Kristu) zavrgel.i) — Rečeni Paulinus 
se je v sinodi v Akvileji leta .555. z mediolanskim nadškofom Vi- 
talisom in drugimi venetskimi ter isterskimi škofi Konstantino- 
politskemu koncilu bil povse uprl. Zastonj sta se trudila papeža 
Pelagius I. (555 — 5(i0) in Pelagius II. (578 — 590) stvar poravnati. 
Tudi Paulinova naslednika Elias in Severu s sta ostala v raz- 
kola. Byzantski cesar Mauricius sam je poskušal celo z državno 
silo posredovati, zaprši Severa v Raveni ; toda brez uspeha. Se 
le papež Gregor Vel. (590 — 004) pridobil je samo nekatere škofe 
zopet za .sebe. Med temi so bili F ir minus v Tergestu, Patri- 
cius ali Petrus v Aemoni, in tudi njegov naslednik sv. Florius 
v Aemoni; kateri pak so zato od nasprotnikov imeli mnogo trpeti.^) 

A po smrti Severovi postal je razkol še večji. Katoliki so 
namreč na Gradu izbrali za škofa K a n d i d i j a n a, šizmatiki pak 
so v Akvileji postavili nasproti škofa Joana 1. 007. In tako 
je dalje .skoro skoz celo VII. stoletje v akvilejski cerkvi poleg katoli- 
škega predstojnika na Gradu ali v Novi Akvileji zmirom bil 
tudi šizmatiški v Stari Akvileji, dokler se ni leta 098 za pa- 
peža Sergija povrnil staro-akvilejski škof Petrus v cerkveno 
j edinost.^) Ali s tem še ni bila poravnana politična razprtija 
ter prepir za prvenstvo med oglejskimi in grajskimi patrijarhi. — 

Nekdaj so papeži metropolitoraa v Akvileji in Mediolanu do- 
voljevali, da sta smela zarad prevelike oddaljenosti od Rima drug 
drugega posvečevati; a po ovi šizmi je akvilejski škof jenjal biti 
ordinator mediolanskega.*) 

19. Akvilejski patriarhat. 

V tej dobi razkolništva so si bili akvilejski metropoliti pri- 
dali ponosni naslov patriarha. Rimski papež jim je ta naslov 
tudi potrdil, najpreje katoliškemu Kandidianu na Gradu, a potem 
po zjedinjenju še nadškofom v St. Akvileji. 

V kaki veljavi so bili gradski in akvilejski patrijarhi, vidi 
se že iz tega, da so v koncilih imeli svoje mesto neposredno za 
papežem.^) 

Iz te dobe poizvedamo tudi kaj veliki obseg Akvilejskega 
patrijarhata. Paulus Diaconus-Warnefried imenuje namreč d v a- 
deset tedaj živečih škofov, čijih stolice so dohajale Akvileji. 
Škofije so tele: Altinum, Concordia, Sabiona, Triden- 
tum. Ver ona, Vicentia, Ter vi s i um, Feltria, Acilium, 
Bel lun um, Julium Carnicum, Pola; Tergeste, Paren- 
tium, Aemona, Ceneta, Celeja; Patavium, Petina in 



1) Alzog I. 333 si. 2) Hicinger 13, 14; 3) Alzog 337. ") W. & W, s. v. Mai- 
land. =) Huber I. 70; Wetzer & Welte s. v. Venedig. 



1§2 O začetku krisfjanstva na Slovenski zemlji. 



Opite rgum. Pravoverni so bili suffragani prvih 12 stolic: Pe- 
trus altinski. Clarissimus konkorclijski, Ingenuinus sabionski, Ag- 
nellus tridentski, Junior veronski, Horuntius vicentijski, Rusticus 
tervisijski, Fonteius feltrijski, Agnellus acilijski, Laurentius bellunski, 
Maxentius julijski, Hadrianus polski; razkolniški od drugih 5 škofij: j 
kSeverus tergestejski, Joannes parentijski, Patricius aemonski, Vin- 
demius cenetski in Joannes celejski ; ostale o stolice, dan. Padua, j 
Pacina in Oderzo bile so tedaj bržčas prazne in, dokler je patriarh i 
Severus v Raveni bil zaprt (588), tudi menda nenamestljive.^) 

V taki obširnosti ostal je patrijarhat do zedinjenja šizmatikov 
s katoliki (GOS). Tedaj pak je bil delokrog upravno razdeljen: 
patrijarh na Gradu je bil z jurisdikcijo za venecij ske inisterske, 
pozneje tudi še za nekatere dalmatinske škofije, a patrijarh 
vAkvilejizafrijulske. — Gradski patrijarhat je papež 
Nikolaus V. pozneje leta 1451. prestavil v Benetke; akvilejski. 
pak je leta 1751. na željo Avstrije po naredbi papeža Benedikta XIV. i 
jenjal, ter ste bili zato utemeljeni nadškofiji v Vid mu in v Gorici.^) 

Opazka. Da lii patrijarh Elias bil leta r>7tt. sklical sinodo na Gradu, 
ker so bajda razven drugih bili navzočni škofje iz naših krajev: Seveius iz 
Tergesta, Joannes iz Parencija, Adrianus iz Pole, Patricius iz Aeraone, Marti- 
anus iz Pedene, Joannes iz Celeje, Leonianus iz Tiburnije, Maxentius iz Julija 
Karnika in Virgilius iz Skai"abancije — kakor po drugih tudi Hicinger 1 c. 
14 navaja, zopet ni historično. Dotična Acta Concil. so ponarejena, in njihov 
nespretni kompilator podaje nam v njih samo imena škofov, kateri so v VI. 
stoletju v akvilejski provinciji v obče živeli, ne glede na to, ali so še 1. 57'.». 
bili živi, in ali so s šizmatiškim patrijarhom držali ali ne. — (Vid. Huber 
I. 10 idr.) 

20. Poslednje cerkvene zgode v tej dobi. 

Gospodstvo germanskih Langobardov (527 — 568), čijih 
■ oblast se je tudi še po njihovem odhodu v Italijo na naši zemlji 
raztezala sem do Soče in gori do Žile 2), a še več napadi tatarskih 
A v arov, posedših za Langobardi (568) ogersko nižino za blizu 
pol tretji vek, bili so kristjanstvu v Panoniji in Noriku, deloma 
tudi v Istri, zopet silno pogubni. Tudi Slovenci, kateri so 
v istem času (551 — 592) razširili se na novo po vsej Panoniji in 
Noriku ter v Karnijoli tja do današnje Tirolske, a so se tudi že 
proti Istri in Jadranskemu Morju spuščali, postali so po vzgledu 
svojih tlačiteljev in deloma zaveznikov po sili, Avarov, kristjanski 
cerkvi nevarni. Že leta 600. pisal je papež Gregor Vel. nad- 
škofu v Saloni in duhovništvu v Dalmaciji: „Zarad slavjanskega 
naroda, kateri vam se zelo primika, žalostim se mnogo in se bojim ; 
žalostim se zato, ker delim vašo tugo, a bojim se, ker so skoz 
Istro začeli vhajati tudi v Italijo".*) 



>) Huber I. 74, 75. ^) \Vetzer & \Yelte s. v. Patriarch, Aijuileja. Ve- 
nedig. =•) Hicinger 16. •*) Jaife, Regesta Nro. i;^2(>. 



o začetku kristjanstva ba Slovenski' zemlji. 493 



Koncem VI. stoletja propale so tedaj v silnem gibanju 
ljudskem še ostale škofije v Panoniji in Noriku, kakor Siscia, 
S a b a r i a, C e 1 e j a, Ti b u r n i a, tudi A e m o n a ; — vsaj od te 
dobe ne omenja nam se nijeden škof več na teh stolicah. 

Ohranile so se vender škofije v Istri: Tergeste, Ju- 
.^tinopolis, Parentium, Pola, Pedena'). 

Drugi škofje, kateri so v opisanem akvilejskem razkolu ostali 
rimski stolici zvesti, napotili so se sedaj, od šizmatikov proga- 
njani, 1. 599. v Konstantinopol, da bi pri cesarji Mauriciji našli 
zavetja. Od teh je sv. Florius iz Aemone v Poli umrl okoli 
GOO, kjer so tudi njegovi ostanki shranjeni. 

Tudi Akvileja se je v onem silnem metežu srečno ob- 
držala; in tako je umevno, da je ta imenitna metropola, potem 
ko je še tudi stolica v Saloni 1. 639. propala, meje svoje juris- 
dikcije razširjala ne samo nad Istro in Venecijo, temveč od začetka 
VI. stoletja, kakor rečeno, tudi nad ves Norik in vsaj del Pano- 
nije ter celo tja nad Rhaecije I. iztočno stran in nad Vindelicijo. 

21. Cerkvena uredba. 

Na konci tega oddelka naj še bode na kratko omenjeno, kako 
je že v 2. polovici V. stoletja krščanstvo v naših krajih bilo povse 
razvito in urejeno. 

Poizvedamo o tem iz životopisa sv. S e v e r i n a, katerega je 
sestavil njegov učenec in 3. naslednik F^ugippius. 

Skoro povsod, kder se v tem spisu omenjajo cerkve in krist- 
janske občine v Noriku, nahajamo tam tudi mašnike z diakoni in 
subdiakoni ter nižjimi duhovniki doli do cerkvenega vratarja. Ime- 
nuje nam se več samostanov in celic za moške; a tudi Bogu po- 
svečenih devic ne manjka. Samostani imajo svoja zakonita po- 
sedstva, in njih stanovniki niso samo bogomolci in duhovadci, 
temveč kot apostoli delujejo za blagor ljudstva ter podpirajo po- 
sebno uboge in zatirane. Govori se o posebnih cerkvah, odločenih 
za krščevanje in dušoskrbje, ter o molilnicah ali podružnicah za 
redovnike, in svetovnjake. Božja služba je v popolnem redu; vrši 
se zjutraj in zvečer, sv. maša se služi, cerkveno petje se goji, 
ps^ilmi se pevajo, skupne molitve se opravljajo, jedi in pijače se 
blagoslovljajo, daruje se v sklad itd. Mrliči se pokopavajo včasi 
slovesno, in v navadi so mrtvaška opravila in obletnice po mrtvih. 
Isto tako se v obče časte svetniki, mučeniki in njihovi ostanki. 
Umirajočim se daje sv. popotnica, Bogoslužni obredi opravljajo se 
tudi v najsijajnejšem blišču, mnogo sveč gori, in v rabi je dra- 
gocena cerkvena priprava in obleka. Nadalje doznajemo propise 
o cerkvenem redu, o trdem postu, posebe o 40dnevni postni 

^) Hicinger ib. 

13 



194 O začetku kristjanstva na Slovenski zemlji. 



dobi s piitrganjem jedi in pijače ; potem, kako verni posvečujejo 
nedelje in druge cerkvene praznike, kako romajo k svetinjam mu- 
čenikov; sploh kaže nam se bogato razvito kristjanstvo in cer- 
kvenstvo^). 

In akoprem v životopisu sv. Severina imamo samo o neka- 
terih krajih Norika in Rhaecije taka očitna znamenja že povse 
razvitega kristjanstva po znoternji in zunanji uredbi, to smemo 
gotovo sklepati, da so jednake naprave obstojale po vseh drugih 
noriško-rhaecijskih krajih, v katerih so kedaj že bile kristjanske 
občine ; temveč, čim nam je živa gorečnost tedanjih duhovnikov 
porok, da je j edino samo v nekaterih krajih gotovo ne bi cele 
družbe njih skupaj stanovale, ako bi po mnogih drugih krajih 
verskih poslancev manjkalo ; kakor se ne da misliti, da bi po 
drugih krajih prebivalci glede sv. evangelija čepeli v temi, ako so 
imeli razmerno jednako število učiteljev. 2) 

No, ako imamo take osvedočevalne dokaze o povse dovrše- 
nem krščanskem življenju daleč tam na severu, to moremo pač 
isto in še z boljšim pravom trditi tudi o južnih, ognjiščem kr 
ščanstva mnogo bližjih krajih. — 

S propadom rimskega cesarstva je v silnih svetovnih pre 
vratih tudi krščanska vera v naši domovini skoro izginila • in zato 
je pri novih slovenskih naselnikih bilo treba zopet jo uvesti. 
(II. del prihodnje leto.) 



^rS-o- 



«) Huber I. 107, 108; 374 si. ^) Muchar Rom. Noric. 243. 



Iz potne torbe. 



.x?.^' 




Priobčil Fran Erjavec. 



"^^^^^^vo me zopet s polno torbo narodnega blaga. Vanjo sem 
pobiral vse, kar se mi ni zdelo vsednje, in kar se mi je 
videlo vredno, da iznesem pred slovensko razumništvo. No, 
"^ s tem ne mislim reči, da je vsaka drobtina res kaj vredna. 
Znam, da je v tolikej množini izvestno tudi nekaj zone, niti brez 
}dev ne bode. Ali meni nedostaje potrebnega znanja v razsodbo, 
kaj bi utegnilo zanimati jezikoslovca, kaj ne. Uveril sem se namreč, 
da jim časi prija kakova mrva, ki se je meni zdela po vse ne- 
znatna in do konca nevažna. 

V prvej vrsti so mi tudi zdaj bila na umu domača rastlinska 
in živalska imena, katerih se lepo čislo nahaja v torbi. Delj časa 
sem tudi nabiral domača imena raznemu ovočju (sadju), ker sem 
se uveril, da ima naš narod v tem veliko bogastvo lepih besed, 
katerih naši slovarji še neso izcrpli, a še menj vede za nje naše 
strokovne knjige, ki so naj raj še pisati o „rizlingu" in „portugizerji," 
o „kalvilih, rambourjih, parmenah in renjetah," ali še celo o „belle- 
Heurih in nonpareilih", dočim ima narod istim razpolom svoja 
samorasla nazivala. Treba bi pa bilo, da kakov strokovnjak vzame 
stvar v roko, ter da narodno terminologijo v sklad dovede se znan- 
stveno, in da vsaj glavnim razjjolom ustanoviti nazivala. 

Pri tem delu so me razven mojih dijakov, kar jih je sloven- 
skega jezika, z drage volje podpirali gospoda župnici A. Harmel v 
Sebreljah, Matija Sila v Repnjem Taboru in J. Vesel pri sv. Duhu 
nad Krškem, potem gospod vikar Gradiški Simon Gregorčič,^ Bi- 
Ijanski kaplan g. Fran Goljevščak in gospoda nadučitelja J. Sirca 
v Bolci in Fr. Praprotnik v Lembahu. Vsem bodi tukaj izrečena 
presrčna hvala na njih trudu. 

Kar se dostaje nabranih besed in rekov, v prvej vrsti mi je 
hvalo vedeti gospodu Simnu Gregorčiču ml., sedanjemu vikarju v 
Trenti; pa tudi gospod Kristjan Bratina, učitelj Srpeniški, poslal 
mi je zbirko besedij, iz katere sem pobral nekoliko zrnija. 

13* 



196 Pr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Uganke sem z večine nabral mej dijaki. Največ in najlepših 
mi je povedal realec Jos. Hvala iz Volčan. Prav leliko je pa mo- 
goče, da je ta ali ona bila nže kje natisnena, no meni ni bilo 
možno pregledati vsega tega blaga, kar ga je dosle priobčenega. 

Gospodo pa, katero take stvari zanfmljejo, prosim, da bi me 
tudi po sedaj blagovolili opozarjati na nedostatke in na neizprav- 
nosti, katero sem o priliki rad popraviti. Krpež in trpež pol svetii drži. 



I. Besede. 

AnJiTŠt (reci: ankršt), a, m. Te besede zdaj uže nikdor ne umeje, 
če tudi rabi narodu v kletvico : oj ti ankršt grdi ! Vrhu tega : 
ti ankršt ankrštni! Po vsem Kranjskem. Služi tudi v priimek. 
To je uprav: Antikrist; kajti v Daničičevem rječniku hrv. 
ali srpsk. jezika poleg: antihrist, antikrist čitamo i: 
an ti krst, antikrs, katero besedo so Sloveni, kakor vse 
kaže, nekdaj tudi tak (5 priglašali, ter jo po svoje izrekali : 
antukršt, od koder potlej : antkršt, ankršt. 

Asla, f. Prisad ; der Brand bei Wunden. Plužna pri Bolci. Y 
novovisokej nemščini se beseda: as sel, m., našteva mej bolez- 
nimi: aszl nnd wurm. Grinim Worterb. I. 587., in bavorsko- 
nemški je as si tudi neka bolezen: salb fur die rot und fiir 
den assl, ter .slovnik o tej besedi izrecno opomina : es ist ver- 
schieden geschrieben von afl; poleg tega baš ondukaj čitamo: 
das Aiszlein (bavorski se izreka : assl, astl), glandula in carne, 
papula, ulcus. Schmell.-fromm. 1. 157. Največ nemških besed 
imajo Sloveni baš iz bavorskega narečja. Vidimo, da naša beseda: 
a s 1 a nij od nemške : afel, od katere smo vzeli: obel, obla 
(išči te besede), in da se „f" v besedi: asla nij izpremenil 
v „s", kakor po Matzenauri uči Miklošič Gramm. I.^ 354. 
Matzenauer ima tudi še mnogo drugih novoslovenskih, da 
krotko rečem, jako čudnih stvarij. Uverjen sem, da se „f" 
v našem narečji nikoli ne more izpremeniti v „8", in da 
Matzenaurovi tobožni slovenski, nikdar slišani besedi: sro- 
m e n t i n (namesto : fromentin), zea mais, ter : s u 1 i k a (na- 
mesto: Mika), Blasshuhn, pač nista drugo, nego napačen 
prepis iz bohoričice, v katerej se „£", ako je prečna črtica v 
sredi slaba in tenka ali vsa oguljena, zdi kakor „f", zatorej: 
fromentin, lulika, namesto : fromentin, fulika. Primeri: osla. 

Avber, (gen.?) Naplavina, rekše, les, listje, pesek i. d., kar voda 
nanese. Kot Koboridski. Temna beseda. 

Bačev, cve, f. Sod ; das Fass. Dane pri Loži. 

Bačva, f. Sodček, v katerem se hrani olje ; das Oelfass. Hrušica v Istri. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 197 



B(h((fi, bitnim, v. impf. Vprašati, pozvedati. Gorenja Soška do- 
lina; Koroško in (Jorenjsko. Terana beseda. Primeri bolgarski : 
baram, ich beriihre. Kyriak Cankof 155. 

Barki, a, m. Pust in nerodovit svet. Malhinje na Krasu. 

Bei/dika (reci: buganica) , f., namesto: gibanica = potica. Bole. 

Bku, f. Svoje ime ovci. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Beke, ali uprav bekove trte se razločajo v: gla vičnice, koš- 
nice in straclje. Ipavska dolina. Besedo: straclja 
primeri k laškemu : strozzatojo, m., Strang, Strick (zum Er- 
wurgen). 

Bekhnfl se (reci: bukiniti se, bukinim se), v. r. impf. Igrati se 
(o otrocih). Podkrnci. 

Belo, <i, n. Zastava; die Fahne. Vršno na Tolminskem. 

iye;v?yM>, f. = bira; die Collectur. Plužna pri Bolci. 

Berig, Iga, m. Brezno, Abgrund. Dornberk. Primeri: brej, m., in: 
berij, m. 

Berij, a, m. Velika luža: der Tiimpel. Vršno. Primeri: brej, m., m: 

berig, m. 

Betiič (reci : butač), a, m. Tolmiin, oton, globodnica : eine tiefe Stelle 
i m Wasser. Hrušica v Lstri. 

Beznica, f. Ječa ; Kerker, in potem zaničljivo tudi o druzih hramih 
in izbah. „ Vtaknejo te v beznico." Dornberk pri Gorici. 

Biki, f. in: bi biča, f. Travna bilka; der Grasstengel, der Halm. 
„Dregnil sem se z bibico." „Naberi mi bibico smokvic (ru- 
dečih jagod)." Kras; Ipava. 

Bic, a, m., in: blček, čka, m. Oven; der Schafbock. S6.ška do- 
lina; Goriška okolica. 

Biri, Mri, interj. S tem glasom se kličejo race. Sliši se tudi: 
b i r a, f. = raca. 

Blažji, a, (namesto : blažij, zija), m., der Friihling. „ Blažji je prišel" ; 
„do blažja potrpi"; „v blažji . bodemo orali". A tudi sem 
čul: „blazema bodem oral"; „blazema pojdem v Trst". 
Bole; Plužna. — Pod.stava tej besedi kaže da je : vulaz, 
namesto: vylaz, der Ausgang ; primeri: vigred (m., a ne f.), 
der Friihling, uprav tudi le: Ausgang („vy" znači isto, kar 
„iz"); štirsko-nem.ški : der AusAviirts =: das auswarts gekehrte 
Jahr (od božiča do kresa), der Einwarts = das einwarts ge- 
kehrte Jahr (od kresa do božiča); a „ž" namesto „z" v be- 
sedi: blažji, stoji tako, kakor bolgarski: ku.šij, der Brocken, 
namesto: kiisij, staroslov. : kasii, m., das Stlick. Miki. Stamin- 
bildimgslehre Ga., in pravilno lice bi zatorej bilo: vylazij, 
namesto česar je: vyliižij, od koder potem: vulažij, vlažij, 
blažij, ker Bolčan običajno govori „b" name.sto „v" : bino, 
beter itd., namesto: vino, veter. Lice: blazema (z ohranje- 
nim „z" namesto „ž") kaže da se opira na prvotni instru- 
mental: vylazijem, od česar potem: vylazijema, viilazjema, 



198 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

vlazjema, vlazema, blfizema, kakor : strahoma, mit P^uclit, 
redoma, cler Reihe nach. 

Ble}ati, hlrjem, v. impf. Blotken. Ovca bleje. Plužna. 

Bob, a, m. Bežol ; Phaseolus vnlgaris. Soča ; Trenta. 

Bodllj, a, m. Pljučnica ; die Lungentziindung. Sv. Lucija na Mo.šfnu 

Bora, f. = oblin. Drva, dokler še niso razcepljena, nego samo 
na kose razpiljena. Koborid. 

Borjac, horjuča, m. Dvori.šče, der Ho t'. Stoji namesto : oborjač, 
primeri : obor = die Hiirde. Po Primorskem povsod navadna! 
beseda. 

Bos, a, m. Isto, kar: bes. „Bos te plentaj !" Bole; Koborid. 

Bozjak, a, m. Ipavski „merčin" dobiva od vsacega vedra vina po; 
nekoliko soldov za svoj trud. Ti soldi se imenujejo : b o ž- 
jaki. Poglej tudi be.sede : merčin, m. Pogajajoč se vinu za 
kup vselej tudi ukrenejo, kdo plača božjake. V Laščah bi 
temu rekli ,, božji denar." 

Btaf, m. Bolčanje sklanjajo to besedo takij, kakor bi imenovalnik 
bil: brater. „Ali nisi videl mojega bratra"? „Daj to svo- 
jemu bratru!" „To sta moja bratra." „Pok,liči moje bratre!" 
i. t. d. Staroslovenski : bratru, poleg: bratu, m., der Bruder. 

Brdvec, vm, m. Skupljen prasec ; verschnittenes Schwein. Luče 
na Stirskem. Na Bolškem je bravec der Schops. 

Brej, a, m. Globočina v vodi, tolmun, oton. Brda Goriška. Pri- 
meri: berig, ra., berij, m., Ne verujem, da bi te besede bile iz 
ogerskega jezika, kakor Miklošič misli o jednakej štirskej in 
hrvatsko-slovenskej besedi: bereg, Pfiitze, Danjko 87., lacus, 
Belostenec, palus, Jambrešič. Ueber den Ursprung der Worte 
von der Form aslov. tret und trat. 7. 

Breškast, a, o, adj. Umazan po obrazu. Vršno pod Krnom. 

Brežnljek, Ijka, m. Majhen breg, brdo; der Hligel. Zemon pri 
Notr.« Bistrici. 

Bfl-alice, f. pl. Neka otročja igrača, ki je brlezu ali volku podobna 
in daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvice. Vas Krn. 

Brkati, hrkam, v. impf. Igrati se z brkalicami. 

Brnjav, a, o, adj. Blaten, umazan. „ Krava je brnjava." Cerovo 
v Brdih. Staroslov. : brunije, n., lutum ; primeri: brnje, f. pl. 

Brnje, f. pl. Blato na glavi majhnega deteta. Bole. Nesnaga na životu, 
bodi sina človeškem, bodi si na živalskem. Obrnjati, obr- 
njam, v. pl., onesnažiti, oblatiti. „Kravaje obrnjana." Cerovo 
v Brdih. Primeri: binjav, adj. 

Brozei; adv. Blagor. „ Brozer tebi ! wohl dir ! " B r o z e r o v a t i, b r o- 
zerujem (koga), v. impf. Blagorovati (koga). Podkrnci in 
Bolčanje. Namesto: blazer, in to namesto: blazeže; staroslov.: 
blaze, adv., bene. 

Brsten, stna, o, adj. Ueppig, bliihend : tudi o človeku. Koborid. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 199 

Bnizla, hmzlica, f. = bruzgalica. Išči te besede v letopisu slov. 

Matice 1879. leta. 
Buča, f. Polič, rekše, pol bokala. „Dajte mi bučo vina." Kras; 

Ipavska dolina. V šalivej pesmi o čukovi ženitvi slove jedna 

kitica : Vino sta izpila, trajlala, 

Bučo sta razbila, hopsasa. 

Biihar, a, o, adj. Buhav je sud, ako diši po plesni, pa tudi vino, 
ki se je spravilo v tak sod. Goriška okolica ; Soška dolina. 

Bahati, hmem, v. impf. Briillen (vom Rindvieh). Plužna. 

Biiliti, hnlhn, v. impf. Mukati ; briillen. Vol ali junec buli, krava 
muce. Ipavska dolina ; Brda Goriška. 

BiiJja, f. Vse ono, kar se klade v testo, da bode od njega potica 
ali gubanica ; das Flillsel. 

Baljati, huljojn, v impf., n a b u 1 i t i n a b u 1 i m, v. pf. Z buljo napol- 
niti, nadeti. Od nemškega: Fiille? Soška dolina; Goriška okolica. 

Bihnbafi, hiimckati, humham, hthnckam, v impf. Piti. (V. otročjem 
jeziku). Po vsem Goriškem. Laški : bombare, trinken, bora- 
bola, Fliischchen. Diez II. 12. 

Buru, f. Jedro, jederce (orehovo, lešnikovo i. dr.). Bule. 

Celo orehovo jedro imenujejo na Krasu : petelin, v Hru- 
šici : koka, a v Vremah : ki o k a. Polovica jedra je v Bnlci : 
plat, i, f., na Krasu : k 1 o č a. Cetvrtina jedra je v Bolci : noga. 

Burka, f. 1) Majhna kablica s kratkima uhoma in s pokrovcem. 
V njej nosijo ovčarjem jedilo na pašo. Pokrov ima držalo, 
a skozi uha se vtakneta dve paličici. Hrušica v Istri. 2) Le- 
sena posoda, v J?aterej se hrani maslo. Žabice v Istri blizu 
Kranjske meje. V hrvaščini je: bure, eta, n. das Fass. 

BuScla, (reci: buš-), f. = bučela; die Honigbiene; bušenjak a, m. 
= bučelnjak; das Bienenhaus. Staro Sedlo. 

Bužina, f. = lupina ; bužiti = lupiti = ružiti = žuriti. Biiži 
se koruza, bob, grah i. dr. Plužna, 

Cebdda, (reci: cub-) , f., der Fusstritt. Goriška okolica; Ipavska 
dolina; Kras; Soška dolina. Primeri: crbec, cPbmti. 

Cebec, bca (reci : cubiic, cubca), m., der Fusstritt „Ce mi ne molčiš, 
dam ti cebec". Goriška okolica; Ipavska dolina. 

Cebnifi, cebnem (reci: ciib-) , v. pf. = suniti z nogo. Cebati, 
C e b a m, v. impf. = suvati z uogo. Goriška okolica : Ipavska 
dolina ; Kras : So.ška dolina. 

CeljdTi, a, m. Pri domačih živalih samec, ki je še cel, rekše: ne- 
rezan : das unverschnittene mannliche Hausthier. Srpenica 
na Bolškem. 

Cdozemnik, a, m. Ganzhiibler. Sv. Duh pri Krškem. 

Cembi, m. pl. Die Fransen. Podkrnci. 

Ceper (reci: cup-), čepe) -a, m.: „cepera drv nema", rekše, čisto nič 
drv nema. V Laščah. Ta dobra beseda uprav znači : der 
Splitter, od glagola: cepiti, spalten. 



200 Fr. Erjavec: Iz potne toi'be. 



Ck), i, f. Die Schussspule bfim Webestuh]. Bole. 

Cmok, a, m. Die Ohrfeige, Schlag ins Gesicht. Sv. Križ Ipavski. 

Cmokva, f. = smokva; die Peige. Hriišica v Istri. 

0}fm, f. Svoje ime ovci. Plužna na Bolškem. Isto, kar: Črna. 

Primeri: črnka. 
Cvrla, f. Ocvrt drob, rekše, jetra, pljuča in srce kake mlade živali 

ali kuretine. Goriška okolica : Ipavska dolina ; Kras. 
Gada, f. Črne krave svoje ime; čad in, a, m., črnega vola svoje ime. 

Brkini; Tolminci. Podstava je: kad, od koder: kaditi, rauchen, 

in tudi: saja f., der Russ: kajti v Senožečah vele: čadav 

lešnik, a Laščam: sajav olešnik, rekše olešnik, tako zrel, 

da je, kakor okajen. 
CAj^ a, m. Ulje, tvor ; der Abscess. Hnišica. v Istri. 
Gabiti, ccijini, v. impf. Lupiti orehe. Cfijiti se, čaj i m' se, v. r. 

impf. „ Orehi se še ne čajijo", rekše, ne dade se še izluščiti 

iz oblaka. Očajnik = izluščen oreh. Plužna. 
Galaren, rna, o, adj. Garstig, iibel, eitel. „Calarno mi je" = mir 

ist es iibel. Liiče na Stirskem. 
Campdr, ja, m. Levičar. Solkan. Primeri: čamp ar in a v letopisu 

slov. Matice 1879. leta na 135. str. in letošnje popravke. 
Cdša, f. Leseno tvorilce z ročem, s katerim se pije voda, 

Hriišica v Istri. 
CehinJilja (reci: čnbfnklja), f. Blatta orientalis: die Kiichenschabe. 

Vršno. 
Cebohldfi se, eehohldm se, v. r. impf. Grdo jokati se. Koborid. 
Čem, f, Dorastlo dekle. Gorenja Soška dolina. Po nekaterih krajih 

govore : čeča, in tudi : čeča. 
Cegčv, a, o, vpraš. zaimek. Wessen ? Cegov si ? Goriška okolica. 

V gorenjej Soški dolini: čega si? 
Čhiziti, cenzim, v. impf. ; prečenžiti, prečen ž im, v. pf. Pra- 
žiti, prepražiti. Podčavenci. — Cežana, f. Se sadjem ukuhan 

močnik. Soška dolina; Kranjsko. 
Čeper, a, m. Ixodes^ reduvius : die Schafzecke. To ime sem v prvo 

čul na otoku Čresu, pozneje na Grebenih (v Piepnjem Taboru) 

in tudi v Vi-emah. — Razčeperjena (debela) žival. 
Čeperiti se, ceperim se, v. r. impf. = šepiriti se, in: ščepirfti se. 

Išči zadnje besede v letopisu 1880. 1. na 192. strani. Kras. 
Č^pnja, f., recte: crepnja. Prstena, skledi podobna posoda, pod 

katero se navadno peče: pogača. Išči te besede v letopisu 

1880. 1. na 173. str. Hrušica v Istri. 
Česdrek, rka, m. Ožurjena koruzna latica. Volče pri Tolminu. Išči 

v letopisu 1880. 1. na 193. str. besede: Šiška, f. 
Getvernica, e, f. Les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit. 

Sv. Križ Ipavski. Išči te besede v slov. Mat. letopisu 1879. leta. 
Čirdj, a, m. Majhno ulje, ki nema nič vršiča; die Hitzblatter. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 201 

Zninon pri Notr. Bistrici. Primeri v letopisu 188U. I. na lUo. 
■str. besedo : ščirjevec, m. 

Cinrlj, a, m. Klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno 
na križ stoječe palice, nji-nje pa štrena, da se razmota. 
Vas Krn. 

^y>!/lj"sf, a, o, adj. Prismojen, neumen. Podkrnci. 

Colndk, a, m. (izreči : čunak), das Weberschiffchen. Plužna pri 
Bolci. 

(^jvha, f. Die Jauche. Luče na Štir. : tudi v Laščah. 

(}ruka, i. Svoje ime ovci. Zemon pri Notr. Bistrici. Primeri: Črna. 

Čiiizen, zna, o, adj. Človek, ki črti, ta je črtežen ; hasserfiillt. Sv. 
Duh pri Krškem. 

Overiti, čverim,^Y.Ym^i. Plauscben, plaudern, unniitzes Zeug reden. 
Luče na Stirskem. 

Ddska, f. Steinplatte. Daskast kamen, ein Gestein mit platten- 
formiger Structur. Malhinje na Krasu. 

Dihati, diham, v. impf. (tobak). Schnupfen. Podkrnci. 

Bolgdva, f. = dolgost. Podkrnci. 

Domdr, rja, m. Človek, ki ob nedeljah ostane doma za varuha, kadar 
drugi otidejo v cerkev. Domariti = domar biti. Podkrnci. 

Dombrdva, f. Ime majhne vasice blizu Prvačine. Podstava tej be- 
sedi je: dobr, dob, staroslov. : dabrii, poleg: dabu, m.,derBaum, 
die Eiche, a ohranil se je v njej še stari hohnik. Po gla- 
sovnih zakonih nove slovenščine bi ta beseda slula : Dobrava, 
kakeršnih imen se po Slovenskem več nahaja. 

DoprSga, f. Der Vorspann. St. Martin v Brdih. (Izrekajo: do- 
praga.) 

Drdhati, drdham, v. impf. Zdrahe delati; Zwist stiften. „Pahati 
in drahati." Kobnrid. Išči v letopisu si. Mat. z 1880. leta 
besede: razdrasati. Začetni „d'' v tej besedi je od samostav- 
nika: (v)zdrahi. 

Drdhniti, drdhnem, v. pf. Wuthend anfallen (vom Hunde). „Pes 
je drahnil na berača." Plvižna. Morebiti namesto: rahniti; 
primeri: rohneti. 

Drdska, f. Praska na koži; der Ritz. Vršno. Podstava: dr-e-ti. 

Drdsta, f. Drča ; die Riese, Runse. Trenta ; Soča ; Plužna. Pod- 
stava: dr-e-ti. 

Drdrač, a, m. Die Thurmratsche in der Charwoche. Malhinje. 

Drest (e), a, m. Das Laichen von Fischen. „Riba gre zdaj na 
drest." Slap Tpavski. Zatorej: drestiti se, laichen, a ne: 
drstiti se. 

Dreviti (reci : drviti), ii)/, v. impt. Gnati. Ta beseda, znana široko 
mej Sloveni, vender nij domača, nego v starini vzeta iz nem- 
ščine. Gotski: dreiban, starovisokonem. : triban, srednjevisoko- 
nem. : triben, starosaski : driban, nizkonem. : driven, nizo- 
zemski: drijven, anglosaški: drifan, angleški: drive, staro- 



202 Fr. Ei^javec: Iz potne torbe. 

friski : driva, novovisokonem. : treiben. A nepravilno je pisati : 

drviti, drvim, drvil sem ga, kakor tu vidimo, in tudi Laščan 

jasno izreka : zadrevil sem ga, s priglasom na srednjem zlogu, 

da se zatorej v njem „e" na tanko sliši. Partic. praet. pass. 

je : zadrevljen, Ijena, o. 
J) mahati, drnoham, v. impf. Smrčati ; schnarchen. Kras ; Ipavska 

dolina. — Za Stolom od Žage proti Reziji je gora : Drnohlja 

(Drnohulja). 
Drohozen, zni, f. = drobiž, n. pr. otroci, drobno sadje i. t. d. Za 

denar rabi pa: drobiž. Spodnja Idrija. 
Drugoč, adv. K letu, ob letu, uprav : drugi krat. Kras ; Ipavska 

dolina. V Laščah : kedaj, adv., im kimftigen Jahre. 
Dnihal, kali, f. Die Volksmenge. Tudi ta beseda je v starej dobi 

k nam prišla iz nemščine. Ostalim Slovanom je neznana. 

Gotski : drauhts, starosaski : druht, starovisokonem. : truht, 

das Volk. Na posodo vzeta beseda je potem odpehnila „t" 

na konci ter namesto njega privzela domače obrazilo „al". 
DrznnzuH, interj. Kadar hoče pastir goveda hitro pognati, kriči: 

„drzunzun, obad, obad!" Na ta glas spusti se žival v dir, da 

bi utekla strahovitemu krvopivcu. Malhinje. 
.Dtklati, dudam, v impf. Kako stvar ali kako delo nerodno v roke 

vzeti; počasno in z majhnim uspehom kaj delati. D ud al o, a, n., 

tak človek; ein langsamer Patron. Ipavska dolina. 
Dimkati, dunkam, v. impf. Sesati prst. Otroci, odstavljeni od prsij, 

dunkajo. Diinka, f. Deklica, ki sesa prst. Vršno pod Krnom. 
Frnihola f. Das Schnellkiigelchen ; kamena kroglica, s katero po 

mestih in trgih dečki igrajo, a še bolj so igrali poprejšnja 

leta, s palcem in kazalcem podeč frnikolo v posebne jamice. 

V Ljubljani. Primeri tirolsko-nemški : Pernerkorner, plur., 

Steinchen, vom Eise der Gletscher glatt geschliffen und ge- 

rundet. Alpenburg, Mythen und Sagen Tirols, na 97. str. 
Gacelj, Ija, m. Kos (kruha). Selo v Ipavskej dolini. 
Crddina, f. Gadova jama; das Vipernloch. Notranjsko; tudi v Laščah. 
Gdrbasf, a, o, adj. Kar ni prav gladko, to je garbasto, n. pr. zid. 

Rihenberk. V Laščah se to imenuje „gabernato". 
Gaza, f. Sled, ki ga pušča divjačina v snegu ; die Schneespur. 

Plužna. Podstava: gaz-iti. 
Glaričarica, f. die Stecknadel. Koborid. 

Ghtrnik, a, m. Das Rietblatt, der Rietkamm am Webestuhl. Bole. 
(Tlist/na, f. Die Kothwarste des Regenwurmes. Hnišica v Istri. 
Globemca, f. Die Vertiefung, die Einsenkung (im Boden). Ipavska 

dolina. Namesto: globelnica; v Laščah: globel (reci: globu), 

globeli, f., die Vertiefung. 
Glovnja, f. (namesto : glavnja), goreč kos lesa ; brennendes Holz- 

scheit. Po vsem Goriškem. Staroslov.: glavinja, f., titio. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 203 



Glun, a, m. Blato; der Schlamra. Staro Sedlo. Primeri staroslov. : 

glenii, m., der Schleim. 
trodi, adv. „Če vam je godi" =: ee vam je po godu, če vam je 

prav. Mlinsko pri Koboridu. Staroslov. : gode byti, gefallen. 
irolacina, f. 1) Dlaka, katera gre od živali, kadar se goli. 2) Zrnija 

prazna mesta na koruznej latici. „Letos je čuda golačine". 

Ipavska dolina. 
(iolazen, zni, f. Golo mesto v gozdu. Sv. Duh pri Krškem. 
Golica, f. Bolezen, izza katere se človek ogoli. rekše : izgubi lase; 

der Typlius. Nemški Rovt. 
Golovira, f. Suha veja. „H6di po golovice!" „ Prinesel je breme 

golovic." Pod Cavnom; na Otlici. 
Govne, f. pl. (govine?) Ovčji pašnik. Spodnja Idrija. 
Gozec, gozca, m. Žensko spodnje krilo: das Frauenunterkleid. Pod- 

stava: g 6 za f., der Hinterbaeken. Podkrnci; Staro Sedlo. 

Primeri: prevoza, f. 
GrdhJje, f. pl. Der Rechen des AVebers. Bt')lc. 
Grap, a, m. Brana ; die Egge. P o g r a p a t i, p o g r a p a m, v. pf., 

pobranati (njivo); beegen. Podkrnci. 
Greniti, (jrenem, v. impf., a tudi: reniti, renem, v. impf. = 

gnati, ženem. Kras; Ipavska dolina. — Greniti je pokvar- 
jeno lice te besede, katera pravilno s^nvc : gnati, renem, na- 
mesto : ženem, kakor : morem, namesto : možem. 
Greziti se, grezi se (mi), v. impf. r. Toži se mi, ne da se mi. 

„Grezi se mu delati." Drežnica pod Krnom. Nepokvarjeno 

lice slove : grustiti se, Ekel empfinden : ta jed se mi grusti ; 

konjsko meso je mej nami prigruščeno. V Laščah. Poleg 

tega v srbščini tudi: grsti mi se. Miki. lex. 145. 
Grimati, grimam, v. impf. Ropotati; poltem, krachen. Gorenja 

Soška dolina. Podstavaje: grm, odkoder: grmeti; staroslov.: 

grimati, v., schallen. 
Grlorica, f. Das Kienholz. Trnovo v gozdu. 
Grola, grolica, f. Kugel, Kiigelchen, Perle, sploh kroglice, kakeršne 

ženske nanizane nosijo okolo vratu. Plužna. Pohabljeno iz: 

Koralle. 
Gromdca, f. Suh zid, zložen z gola s kamenja, kakeršen je ^tudi 

pri nas po Krasu in po Ipavskej dolini navaden. Otok Cres. 
Gništarica, f. Sandbank. Solkan. Podstava: grušč, Sclmtt, Schotter. 
GrzdovJje, a, n., uprav : g r o z d 6 v 1 j e. Posušene grozdove jagode ; 

Rosinen. Staro Sedlo. 
Gdgijtiti, gi'fgJjam, v. impf. = šeškati (išči te besede v letopisu si. 

Mat. s 1880. 1. na 19.3. str.) = prežati pri kacej pojedini. 

Giigljaš = šeškač, prežalec. Rihenberk. 
Guhifi, gukam, v. impf. Z deščico, na vrvci privezano, mahati 

po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe. Koborid. Namesto: 

golkati, golkam. 



204 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



(iin-((, f. Malovreden konj, kljuse; Scliindmalue. Staro Sedlo; Bule. 
Hehnifi, hrbnem (reci : hiib-), v. pf. = suniti s pentjo ali z lelitom ; 

hebati, liebam, v. impf. = suvati s pestjo ali z lehtom. 

Goriška okolica; Ipavska dolina; Kras. 
Hil/ja, f. Krava z nazaj zavitimi rogmi; hiljec, Ijca, m., vol s 

tacimi rogmi. Zemon pri Notr. Bistrici in tudi v Laščah. 

Staroslov. : poliylu, adj., krumm ; ])rimeri: prihuliv hoditi, ge- 

biickt gehen. V Laščah. 
Uki, hkere=h.L-i. Rihenberk. Tuje „k" namesto ;,č", staroslov.: 

^^št" = tj. Primeri: Opkine (upkine), f. pl., kakor se po Krasu 

cesto govori, namesto: Opčine, vas nad Trstom. 
// kiqM( hiti^ v ceno biti. Vršno. 
Illadnlca, f. Hišica na vrtu, kamor se ljudje po leti hodijo hladit ; 

die Laube, das Lusthaus. Staro Sedlo. Lepa beseda za našo 

zdaj navadno skovanko: senčnica. 
Hlapec, 'pei(y m Neka palica pri statvah. Bole. 
Hlempafi, Uempljem, v. impf., hlemplje se mi = liHpati, hli- 

pljem, hliplje se mi ; mir stosst es auf. Dolenji Zemon pri Notr. 

Bistrici. 
Hloza, f. Das Reisig. Luče na Stirskem. 
Hodnik, a, m. Steza; der Fusssteig. Livek nad Idrijskem. 
Homot, a, m. Gošča; das Dickicht. Dornberk. 
HoUti. V Koboridskem Kotu delajo futurum name.sto s pomočjo 
. pomožnega glagola ,, biti" z glagolom : hoteti. „ Čem videti" =. 

bom videl. 
Hrcipelj, Ija, m., hrakelj. Der ausgeworfene Mundschleim, der Aus- 

wurf. Plužna. 
Hrdstovec, vca, m. Močen kovan žrebelj. Gradišče na Ipavi. 
Hrdstovka, f. Jako pusta in nerodovita zemlja. Selo pri Crničah 

v Ipavskej dolini. 
HrpUa, f. Hrbet (v šalivein govoru). „Ce mi ne molčiš, dobiš po 

hrpeli." Sv. Križ Ipavski. 
Hrscdvec, vca, m. Neka rastlina. Vreme. 
Hrupitl se, lirupim se, v. impf. r. Llstiti . se, prevzetno govoriti. 

Koborid. 
HM, a, o, adj. Huda je (prav po staroslovenskem zmislu) obleka 

ali obutev, ki užč nij cela. „Hude" hlače, „hud" klobuk, a 

tudi: „hud" kotel, rekše : prevotljen kotel. G(^riška okolica; 

Rihenberk; Kras. 
Hiljati se, lilijam se, v. r. impf. Tožiti; lamentieren. Kob«jrid. 
Hvdtati, hvdtam, v. impf.; oh vat a ti, oh vatam, v. pf. = tipati, 

otipati; betasten, Rihenberk. Od tod je gorenjska beseda: 

šlatati, betasten, namesto : svatati, .švatati, kar je vedel uže 

Jarnik, Etymologikon na 218. str. 
IgSserka, f. Verižica, ki veže igo na oje. Bole. Primeri : ig('), n. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 205 

If/o, igesa, n. Kravji jarem. Bole. Staroslov. : igo, gen. i g a, in: 
i žese, n., jarem. 

IjkUu, dna, o = nobeden, dna, o. Vršno pod Krnom : Plužna 
pri Bolci. Mej Belimi Kranjci je tudi slišati: nibeden, poleg: 
nobeden, keiner. 

Jmer, imca, m. Ivje, der Rauhreif. Volče pri Tolminu. 

Izhriniti se, izbrinem se, v. r. pf. = izriniti se. „Koža se mi je 
izbrinila", rekše: izpehnili so se mozoli ali mehiirci po njej.- 
Ribenberk. V tej besedi je „b" vtaknen. 

hlizek, zka, m. Obrabljen kos mila. Vreme. — Ta beseda bi nam 
lehko rabila za (5no izlizano in oglajeno kamenje, ki se na- 
haja po rečnih in potočnih strugah ; das Gerolle, das Geschiebe. 

— I z 1 1 z e k je vsaka izlizana stvar. V Laščah. 

Izmazek, zha, m., kos sala, ki v rokah ostane, ker je pretrd in 
premalo masten, kadar se z njim namaže črevelj. V Laščah. 

Izpodhreucati se, izpodhreneam se, v. r. pf. Das Kleid aufschiirzen. 
V Brkinih. Hrušica; Bistrica Notranjska. Išči v letopisu 
1880. 1. besede: obrencelj na 158. str. 

IzveternMi, izveteniini , v. pf. Izkaditi se, izgubiti moč. Vino, žganje 
izveterni. S(5ška dolina. 

IzžehfMi, (reci: izžnh-), izžehtiiu, in: izžehtSjem v. pf. Pokvariti se, 
po zlu iti (o jedilih). Podkrnci. Namesto: izžugteti; podstava 
tej besedi je : žig, brennen, ter znači zatorej uprav : durch 
Ausdampfen an Kraft verlieren. V Laščah je : žehteti, tim, 
v. impf,. gliihend heisf? sein : peč je tako vroča, da žehti. 

Janje, eta, n. Das Lamm. Malhinje na Krasu. 

Jarek, rka, m. Das Sauglocli : jama, ki vodo požira. Dane pri Loži. 

J<h'em, nna, m. Leseni pretin v orehovem jedru. Bole. Hrušica. 

Jdrše, eta, n. Jednoleten janjček, das einjahrige Lamm. Hrušica v 
Istri. Pravilno je pi.sati: jaruše, ker v srednjej Istri se mej 
Hrvati čuje tudi lice: jaruh. 

./.' , pron. Osobno zaime III. osobe srednjega spola ima v kazalniku 
j edinstvenega .števila vselej : je, nikdar: ga. „ Kje imaš pismo?' 

— „Sem je sežgal." — „Kje imate tele?" — „Oče je je 
prodal." Tak(5 govori Kraševec, Ipavec, Bric in Goričan : Tol- 
minec pa uže ne več. 

Jedača, f. Jed, jedilo ; die Speise. St. Florijan v Brdih. 

Jegno (reci : jug-), a, n. Gumno, die Dreschtenne Hrušica v Istri. 

Podstava : gumno, od koder potem : jiimno, jumno, jugno. 
Jeličevje, a, n. Jelove veje; das Tannenreisig. Trnovo v gozdu. 
Jermendč, a, m. Z jermenov spleten bič, korobač. Sv. Duh pri 

Krškem. 
Jožek, žka, m. Prašičevo slepo črevo : der Blinddarm, intestinum 

coecum. To črevo se napolni z mastjo in potem se hrani za 

leto ali jesen v obelo. Kras: Ipavska dolina. 



20€ !t*r. Erjavec: Iz p6tne torfee. 

Jimah-orica, f. Lepo vzrastla in zajetna deklina. Vas Krn. Jednako 

narejena je staroslovenska beseda: otrokovica, f., das Madchen. 
JiHrnjii, f., in: ju trnje, a, n. Jiitrnjo zvoni = dnevi zvoni. Bole; 

Plužna. 
Juža, f. „Moker, kakor juža." Kostanjevica na Krasu. 
Kuho, lakota, m. Izut parkelj ; der Hornschuli bei den Hufthieren. 

Solkan. Čudna beseda! 
Kdjati^ kajem, v. impf. Kaziti; verunstalten. „Nič mu ne kaje", 

(če tudi ima pohabljeno roko). Vršno. 
Kajti, adv. Mnogo. „Letos je kajti lešnikov", viele Haselniisse. 

Ponikve na vSt. Vidskej Gori. 
Kahdi, halam, v. impf. Zajemati vodo v posodo, privezano ali na 

kacem drogu ali na vrvi, ter jo potem ali na škripci ali na 

rokah k višku vzdigati. Beseda je znana po vsem Primorskem, 

če tudi je od laškega: calare, v., von oben herabziehen. 
Kalati, kalam, v impf. Klati; spalten. V Brkinih. 
Kalfnec kaloner, adv. Nositi koga kalinec kalonec ; huckepack 

tragen. Bole. Primeri v letošnjili popravkih: kalonec. 
Kalja, f. Blato, nesnaga na telesu ; der Schmutz am Leibe. Bodrež 

pri Kanalu. Primeri : p o k al j a t i, v letopisu si. Mat. s 1880. 1. 

na 174. str. 
Kalja, f. Neka jed, kuhana od maselnika, skute in moke. . Bole. 
Kaluža, f. =: luža. Hrušica ; Vreme. 
Kapic, a, m. Skrkljič, škrat; der Kobold. Žabce pri Tolminu. Ka- 

past vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz^ 

početka nekaj nizdolu obrnene, a potlej zopet k višku zasuk- 1 

nene. V Laščah. 
Kapnr, rja, m. Kameno olje, das Petroleum. Barovnica. Podstava 

kapati, v impf., tropfeln. 
Kdpiišce, a, n. Zelnik ; der Krautacker. Plužna ]ni B(31ei. 
Karogla, f. Cerkvena zastava. Tolmin. Staroslov. : horagy,-gve, f., 

in poleg tega : horagva, f., die Fahne. 
Kasta, f. Tekoča voda s koritom vred. Bole. Od nemškega: der Kasten. 
Kdvhati, kdrkaiH, v. impf.; izkavkati, v. pf. Luščiti kostanj iz 

griče. Cerovo v Brdih. (Griča = bodljivo konstanjevo oplodje)., 
KavMjdti, kavkljdni., v. impf. Nadležno beračiti, po sili kaj izmo- i 

ledovati od koga. Rihenberk. Skavkljati, skavkljam, v. prf., 

8 težka nabrati kake stvari. V Laščah. ' 
Kdvran, a, m. = vran ; Corvus Corax. Hrušica v Istri. 
Kelj, a, m. Utež pri uri. Srpenica pri Bolci. 
Kendti se, kendm se (reci: kiinati), v. r. impf.; prikenati se, pri- 

k e n a m se, v. r. pf . ::= prisaditi se. Rihenberk. 
KInkati, kinkam (činkati), v. impf. Dremati, uprav dremajoč glavo 

potresati. „Kaj kinkaš?" govori se šalivo dremaveu. Soška' 

dolina. Poleg kinkati tudi: eincati , isto. V Laščah. Pri-, 

meri nemški : h i n k e n. 1 



Pr. firjavec: iz potne torfce. 20? 

Klada, f. Živino, katero najde poljak (poljski čuvaj) v škodi, žene 
v klado, iz katere jo mora gospodar potem rešiti, plati vši po 
njej narejeno škodo. Plužna pri Belci. Poljak se tu imenuje : 
soltar (reci : sutar). 

Klajarica, f. Kuha, v katerej nosijo klajo (seno) živini. Bole, Plužna. 

Klalnica, f. Neka sekira, s katero se drva kol j 6. Plužna pri 
Bolci; na Dolenjskem. 

Klepet, a, m. Der Glockenschwengel. Malhinje na Krasu. 

Kliniti, klinim, v. impf. „Klinijo nas, da bi delali cesto" = silijo 
nas. Gorenja Soška dolina. 

Kljm; a, m. Der Stempel oder Kolben bei der Handspritze. Mal- 
hinje na Krasu. 

K/obul; osipni. Rhizostoma Cuvieri ; Wurzelqualle. Sesljan pri Divmu. 

KUca, f. Suha hruška. Od nemškega Klotze? Bole. 

KJ6nek\ nka, m. Neka naprava v ptičjo lov. Idrija. Vukov rečnik 
ima: klonja, eine Art Falle tur die kleinen Vogel. 

Kludha, f. Slabo vino (zaničljivo). Sv. Duh pri Krškem. 

Kohara, f. Gruča lešnikov na leskovej veji. Bole; vas Krn. Ta 
beseda mi rabi za ;,Krystalldruse". 

Koharaški, adv. Nositi otroka kobaraški, rekše, nositi ga tako, 
da sedi na tilniku in drži noge okolo vratu. Bole. 

Koče, eta, n. Mlad prašiček. Solkan. Primeri : k 6 c e k^ v letopisu 
slov. Matice 1879. leta na 141. str. 

Kocel, la, m. Ožurjena koruzna latica. Križ Ipavski. 

Kčcelj^ kočija, m. = kušter: der Krauskopf, die Haarlocke, die 
Haarzotte. Malhinje na Krasu. 

Kdjica, f. Majhna lesena hišica na dveh stebrih, kakor jih imajo 
pastirji po hribih. Spodnja Idrija. 

Kok, a, m. Potuha; der Unterschleif. „ Dajati komu kok." Brda 
Goriška. 

Kokojare, adv. Nositi koga kokojare ; huckepack tragen. Solkan. 

Kolečka, f. Der Schiebkarren. Rogatska okolica na Stir. ; v Seno- 
žečah: kolečka, n. plur., isto. 

Koleda, f., koledar, rja, m, Trentarji in Sočani, po pet ali šest 
njih, hodijo po božiči z goslimi od hiše do hiše, pobiraje 
slanino, žito, moko i. dr. v dar; hodijo v koledo in se za- 
torej zovo koledarji. Gorenja Soška dolina. — Kolednik, 
m., isto. V Laščah. 

KoUncnik, m. Pri statvah prečna palica pod prsnim vratilom. Bole. 

KoUnica^ f. Voda do kolen sezajoča; ein knietiefes Wasser. Koborid. 

Kolenič, a, m., ali: kolencnik, a, m. S prota zvita gož, katero 
pasočemu se konju ali bravcu natikajo na zganeno prednjo 
nogo, da ne zaide predaleč. Bole. 

Kolet, eta, m. Poletni, na lehko roko narejen svinjak; der Som- 
mer-Sehweinstall. Plužna pri Bolci. Zimski svinjak je: 
koteč, kotca. 



Fr, Erjavec : Iz p6tne torbe. 



KoUckafif l-olickam, v. impf. Igrati se neke igre za solde ali gombe. 

Kiipža na Tolminskem. 
KoJnll,- a^ m., in: kolnjak, a, m. Poljski kolovozni pot. Koborid. 

V Laščah samo: kolnik, m., isto. 
Kol6, h')/a, n. Das Rad. Štiri kola. Ipavska dolina ; Kras; Hrušica. 
KoUinrd, a, m. Das Spulrad des Webers. Bole. 
Kmipec, pca, m. = klopotec ; schlechtes Ei. Sv. Jakob na Savi. 

Zaprtek, tka, m., isto. V Laščah. 
Konec, nca, m. Der Zwirn. „Daj mi klobec domačega konca." 

Malhinje na Krasu. 
Kopuca, f. Gruča lešnikov na leskovej veji. Volče pri Tolminu. 
Kovača , f. Mednožje. Koborid. „ Strgal sem hlače v korači." Pod- 

stava: korak. 
Km^e, eta, m. = Korent (v pripovedkah). Solkan pri Gorici. V 

tej besedi je pravilni „o", in starega hohnika (n) nema, ka- 
terega ima : K6rewt. 
Koreze, korez, f. pl. Jermeni, idoči vpreženim volom od ojesa do 

rogov. Malhinje. 
Kostenica, f. Rheuma, Podagra. Borjana v Kotu pri Koboridu. 
Košan, dna, m. Človek, ki ima prav malo zemlje ; nekoliko zanič- 

Ijivo. Solkan. 
Košdna, f. Od srobrota pletena košara. Malhinje na Krasu, 
Košcič, Šcim, m. = krhelj ; navadno največ v množini : k o š č i č i ; Diirr- 

obst. Ročinj. Podstava: kos, m., staroslov.: kasii, m., das Stiick. 
Košenina, f. Na „ kosce" razrezana (razkošena) in v kako posodo 

natlačena slanina (špeh), gorenjska: zaseka. Kras; Ipavska 

dolina ; Goriška okolica. 
KotdUtl, kotdčhn, v. impf. = potuho dajati; Unterschleif geben. 

Sv. Križ Ipavski. 
Koteč, tca, m. Svinjak; der Schweinestall. Srbski: kotac, v istem 

pomenu. Bole ; Klanec v Istri. 
Koza, f. Noge pri statvah. Bole. 

Kozdra, f. Die Ziegen- oder Schafhiirde. Hrušica v Istri ; okrog Loža. 
Kozdrina, f. (Jas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše 

domov. „0 kozarini", okolo 5. ure p. p. Staro Sedlo. 
KSzbec, heca, m. Neke gredi spredaj pri senenem vozu. Vanje sei 

vtakne žrd, da se ne vzdiguje, kadar jo zadaj na kolovratu 

ali na sovri z vrvjo pritegnejo. Hrušica v Istri. Primeri 

kozčivec v letopisu slov. Matice s 1879. leta. Pravilno lice 

je: kozlec, kozelca, m. Primeri: kozolci. 
Kožica, f. Trivoglat košček kakove tkanine, ki se všije tu in tam 

v obleko; der Zwickel. Rihenberk; v Laščah. 
Kozdl, kozola, m., in : kozolec, Ica m. Posodica, narejena z dre 
vesnega luba ; Rindkorbel. Sv. Križ Ipavski. Smola se pro 
daje na kozule; v kozol se ber(5 tudi jagode. V Laščah je to 
kozol, kozola, m. 



Fr, Erjavec : Iz potne torbe. 209 



Kozolci, m. pl. Das Stuhlgestell. Bole. Pravilno lice je tudi tukaj: 
kozelci. Primeri : kozbec, m. 

Krada, e,i., der Holzstoss, skladalnica. V Železnikih na Gorenjskem. 
Staroslov. : krada, f., der Scheiterhaufen. 

Krajmk, «; m., in : p o d k r a j n i k, a, m. O božiči ali o uzmu dobodo 
otroci krajnike. Kadar se namreč gubanica ali potica zvije, 
odrežejo se jej konci in se speko otrokom. 

Krecati, l'recmn, v. impf. od glagola : kreniti, namesto : kretniti. 
Ravnati oje vozu, na katerem človek sedi ter se vozi sam 
po klanci nizdolu. „Ti ne znaš dobro krecati." Hrušica v 
Istri. — V Malhinjem na Krasu ist glagol slove: krečati, 
krečam. Zanimljivo je lice: krecati, namesto: krečati, kar 
bi staroslov. slulo : *kreštati, a srbski : "krečati, namesto : 
kretjati, kretjati. Jednako je staroslov. : nošti, f., die Nacht, 
novoslo venski : noč, a poleg tega vender : nocoj, lieute Nacht, in 
bolgarski : noš, nošti, f., die Nacht, poleg : snoce, gestern 
Nachts. Miki. lex. 969.; primeriti je tudi staroslov.: zašti- 
cati , namesto in poleg : zaštištati , od podstave : zaštititi, 
novoslov. : zaščititi. 

Kresnih, a, m. Na Vršnem pod Krnom ne poznajo vedomcev, 
no govore o kresnikih, da se tepo po noči z gorečimi tre- 
silniki na razpcStji. 

Krešta, e, f. Kos trde zemlje, kos ledu ; die Erdscholle, Eisscholle. 
V Plužnih pri Bolci. Od laškega : cresta, f., der Federbusch, 
Biischel am Kopfe der Vogel, der Kamm des Hahnes, der 
z a C k i g e Rand einer Mauer, die Bewerfung der Dachtraufe 
mit Gyps, in to od latinskega: crista, f. 

Krldjmika, e, f. Repa, razrezana na kosce (krhlje). Ipavska dolina. 

Krilo, a, n. 1) Ženska gornja obleka. 2) Naročaj. „Dete je za- 
spalo materi na krilu." Staro Sedlo. 

Kriv, a, m. Streha. „ Stav i voz pod kriv!" Ročinj. Podstava : kry-ti ; 
decken, od tod je tudi : krov, das Dach ; p6-krov, der Deckel. 

Krhiiti, krhiem, v. pf. „Noga mi je krknila", če sem namreč ne- 
rodno stopil, a ne da bi si jo bil .spehnil. Bole. Jajce okrkne, 
kadar se mej kuhanjem strdi ; zakrkniti, prezirljivo rečeno, 
namesto: umreti. V Laščah. Od tod je tudi glagol : crkniti, 
kar uprav znači : starr werden. 

Krn. Tolmineem ter sploli g(h"enjim Sočanom je sv. Krn zaščitnik 
rogatemu (corno ?) blagu. „Lepo kravico imaš, Bog ti je ob- 
varuj in sv. Krn." Prašičem je zaščitnik sv. Tonuh (Anton, 
tirolsko-nemški : Tonig), a kuretini zaradi jednakozvočja sv. 
Koret, izreči : Kuret, namreč : Korent, kateremu v Laščah tudi 
vele: sveti Korent. 

Kfontej, a, m. Koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo. 
Benetski Sloveni. Na Bolškem in Koboridskem svetu je to: 
kru nkelj, Ij a^ m. 

14 



210 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



Krplje, Irpeljj f. pl. Sclineeschuhe. B(')lc : tudi v Laščah. 

Krstnica, e, f. Die Todtenkammer. Spodnja Idrija. Staroslov. : krfisfa, 
f., der Sarg. 

Krtica, e, f. Zabrekla žila na nogi ; die Krampfader; Varix der Venen. 
Taka noga je krtičeva. Podkrnci. 

Ki v, krvi, f., Blut; Hriišica v Istri. 

Kmilm, e, f. Psica; die Hiindin. Hrušica; Žabice v Istri. 

Kvliinja, e, f. 1) Kuhan ječmen v hrano ljudem. Brda Goriška. 2) Oko- 
pavina, Hackfriichte, rekše : krompir, repa, korenje, pesa. Pod- 
krnci. 3) Vse, kar se kuha prascem v krmo. Koborid. Kuha, 
f., vse, kar se kuha ljudem in svinjam. V Laščah. 

Knhljdj, a, m,, in: kuhljaj, a, m. Kuhljaj ječmena, moke, i. t. d., 
kolikor se je enkrat pristavi k ognju. Senožeče. 

Kvrelj, hirlja, m. Pri plugu lesen klin, na kateri se jiatika gož, 
vežoča gredelj na kulca. Kameno na Soči. Namesto: kurelj 
čuje se v imenoval niku tudi : kurlij (namesto: kurlej, kur- 
leja). Hrvatski: kurelj, v istem pomenu. Primeri: kurgelj, 
m. V Laščah se taka trta zove: gredeljnica, a klin: gredeljnik. 

Kurgelj, glja, m. (izrekajo : čtirgelj). Klm pri plugu. Vreme. Pri- 
meri: kurelj, m. 

Kusčarica,e,i. Pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja. 
Gradišče na Ipavi. 

Kvas, nemški, m., die Presshefe. Kras ; Ipavska dolina. — V gostil- 
nicah sem slišal, da so se ljudje branili kruha z nemškega 
kvasu ter zahtevali tacega, ki je umešen z domačimi kravajci. 

I/iherje, a, n. Gerollhalde, Schutthalde. „Naše njive so vse v la- 
berji." Plužna pri Bolci. Primeri: lapor, m., der Mergel, in: 
labora, f., die Nagelfluh; zatorej morda: laberje, namesto: 
laborje. 

L('(c, a, m. Die Schlinge zuin Vogelfang. Medana v Brdih. Laški: 
laccio, die Schlinge, der Fallstrick ; benetsko-laški : lazzo ; la- 
dinski: lace, poleg: lazo, laz, die Masche. Alton 241.; španski 
in portugalski : lazo ; rumunski : latz ; tirolsko-nemški : der 
Latz. Diez to proizvaja od latinskega : lagueus, der Strick, 

Lakotovdti, Jakotiijem, v. impf. Lakot trpeti, stradati. Drežnica 
nad Koboridom. 

Lecen, lecna (izreči : liicen, lucna), m. Zanka, v katero se love 
ptiči. Ceruvo v Brdih. Primeri: locenj, locnja, poleg : locanj, 
canja; m., der Bogen. 

Leglo, a, n. Das Lager des Wildes, das Nest. „Ustrelil je zajca 
v legli." Cerovo v Brdih; Solkan pri Gorici. Bolčanje temu 
pravijo: ležišče, Ipavci: lož, loža, m. 

Lek, (e), a, m. Talisman. Cepovan. 

LSniti (leniti) se, lenim se, v. impf. = leviti se (lev-) ; sich hiiuten 
SrlDski: linjati se. kStaro Sedlo. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 211 



Lepotica, e,i. Pšen; der Rothlauf, clie Gesiclitsrose. Bole. Lepotica, 

f., die Schminke. V Laščah. 
Leiih, Q, m. Skrajni, navadno nitkasti konec na biči, ki se mu 

priveze, da jače poka; die Schmitze. Vreme. 
JjC^mca, e, f. , Lestvica ; die Leiter. Benetski Sloveni. Namesto : 

Jestnica, 
Liiiii se, letim se, v. r. impf. Cešplje se letijo, rekše, eno leto 

rode, drugo ne, a tretje zopet, zatorej vsako drugo leto. Sr- 

penica. 
Letiv, a, O; adj. Letiv les je tist, ki je hitro rastel in ima zatorej 

velike letnice (Jahresringe). Koborid. 
Letnice, f. pl. Die Ostern. Luče na Šiir. Ta beseda je preložena 

od nemške: Ostern. 
Let r/m a, (reci: lutvana), 6*^ f. Obrodnica; die Wochnerin. Staro Sedlo; 

po Miklošiči iz laškega : lettuana. Gramm. L^ 30G. 

L('rh(. (lev-); e, f. Vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa. 
Brda Goriška. Primeri : 1 i v k a, in : oleviti .se. 

Lezičav, a, o, adj. Ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in 
se zatorej ne lomi po plenah. Kanal. (Išči te besede v letopisu 
1880. 1. na 170. str.). Delo v tacem kamenu je jako zamudno 
in trudljivo. V geognoziji nam ta izraz dobro služi za: 
massig (mas.siges Gestein), a: plenast za: schieferig. 

Lili, a, o, adj . Neparen ; unpaarig. Hrušica. 

Lije, lij, f. pl. „Dež je šel, kakor lije = lilo je. Podkrnci. 

Lfndra , e, f. Železna past; das Tellereisen. Bistra pri Barovnici. 

Lisa, e, f. = trija. Išči te besede. Malhinje na Krasu. 

JM, adv. Unpaarig. V otročji igri : »Liš ali soda"? Ungerade oder 
gerade? Solkan pri Gorici. — V Malhinjem na Krasu se ta 
igra imenuje: lih ali soda? — V Ipavskem sv. Križi in tudi 
v Rihenberku govore : p o 1 i š, ali : p o v 1 i š, namesto : 1 1 š. — 
V Volčah igrajo otroci: cimper-par, v Bolci pa: samee- 
p a r. Oboje znači isto igro : ungerade oder gerade ? 

Livha, e, f. Crešnja, ki nedozorela pade z drevesa. Solkan. Primeri: 
ol e v ki, v letopisu 1880. 1. na 162. str. in: le v k a, v letošnjem. 

Ljubi, adv. ,,Ce vam je ljubi" = če vam je ljubo, če vam je 
prav. Mlinsko pri Koboridu. Primeri: godi, adv. 

Loba, e, f. Veliko ulje brez vršiča ; das Aas, der Abscess. Zemon 
pri Notr. Bistrici. 

Locenj, nja, m. Vkrivljene palice pri pletenicah (koših). Sv. Križ 
Ipavski. Ravne palice so: ražnji. 

Lopatica, e, f. 1) Ptičje pero, dokler še ni razvito. ,, Ptiči .so še v 
lopaticah" ; die Vogel bekommen er.st die Kiele. Brkini. 2) Je- 
ziček v piščali, die Zunge in der Pfeife. Ipava. 

Ldjioč, loi^oča, m. Kal, močilo. Koborid. 

14* 



212 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Lovaca, e^ f. Malovredna, razuzdana ženska ; Venus vulgivaga. Ei- 

henberk. 
Loža, e, f. die Wagenremise. Malhinje na Krasu. Laški : loggia, f., 

bedeckter Platz. 
Luč, i, f. Das Kaliber, die Weite einer Rohre. Kobnrid. 
Lvkež, a, m. V planini pod Mangartom svetijo si z lukežem, ki 

je železna ponva, napolnjena smole. Namesto : luka.š ? 
Miulroniv, a, o, adj. Madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku 

„madr6n". Vršno pod Krnom. 
Maknija, (Dtakulja), e, i. (izrekajo : maklja). Žitna ali travna bilka, 

sploh vsaka tenka in dolga betvica , s katero otroci drezajo 

v murinovo (Feldgrille) jamico , da bi ga pregnali iz nje. 

Podstava tej besedi je : mak-niti, staroslov. : muk-nati. 
Malgolt, golfa, m. Rabelj ; der Scharfrichter. Od laškega: manigoldo. 

So.ška dolina ; Ipava. 
Malic, malica, m. Vrag; der Teufel. Vas Krn. Pravi zmisel te be- 
sede je: das „Wichtelmannchen , der Kobold," na podstavi : 

mal, adj., klein. 
MalorJoberen, rna, o, adj. Malopriden; nichtsnutzig. Vas Krn. 
Mana, e, f. Snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev. Ipavska 

dolina. Laški: manna, f., ein Btindel. 
Mastnica, e, f. Neka trda in mastna klobasa. V Brkinih. 
Maščina, e, f. To, kar se dobude od izmaščenega grozdja, anda : novo 

vino; der Most. Primeri: mastilnik, v letopisu 1879. leta na 

144. str. 
Matica, e, f. Mravlja samica. Malhinje na Krasu. 
Meč, i, f., in: meč, a, m. Das Abliegen des Obstes. „Kladel sem 

jabolka v meč.'' „Ta hruška je trdega meča", rekše, dolgo 

jej treba ležati, predno se zmeči. Staro Sedlo ; Koborid. 
Megnenje (reci: miig-), a^ n., in: mugl enj e, a, n. Trenutje, hipec; j 

der Augenblick. Podkrnci ; ruski: migii, m., der Augenblick. 
Meja, e, f. Gozd, goščava, liosta ; Wald, Gestriippe, Dickicht. Ipavska 

dolina; Idrijski svet. Tudi srbski. 
Melek (reci: mili-), Ika, m., tudi: malik, malka, m. Prvo v Dorn- 

bergu, drugo v Solkanu. Neka drobna živalca, a katera, nisem 

mogel ovedeti. Morebiti je: pajek, palek. Ce kdo vpraša, 

kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo : 

dam ti jajce od melka. 
Melja, e, f. Žito, ki se prinese v mlin na mlenje ; das Mahlgetreide. 

„Imam melje za ves teden". Vreme; Kras; Ipava. 
Meljdj, a, m. Človek, ki prinese ali pripelje žito mlet; der Mabl- 

gast. Vreme in Rihenberk. 
Melša, e, f. (reci : mevša). Veha pri kapusu (želji). Phižna pri B('»lci. 
Menjdrda, e, f. Telica, ki gre konci prvega leta uže po plemenu. 

Gorenja Soška dolina. Laški : menare, v., vv^ohin fiihren. 
Merčin, a, m. Mož , ki meri vino. Vsaka vas na Ipavskem ima 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 213 



svojega mer čl na, ki je od vseh občanov priznan za pravega 
poštenjaka. Kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar 
z njim pogodil za ceno, potem pokHče mrčina, da toči in 
meri. Glej besede: božja k. Merčin je v Hrušici zemljemerec ; 
Geometer. 

Mnnik-, (I, m. Tist dan , kadar se na tehtnici meri mleko , ki 
ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospo- 
darstvo. Po tem se mu pozneje odmeri delež od sira in od 
skute. Meri se navadno drugi dan, ko je žival prišla na pla- 
nino. Der Messtag. Bolške planine. 

Mestna, e, f. Nada : der Schuhfleck. Soška dolina ; Goriška okolica ; 
Kras. V Tpavcih se to imenuje: vstava: a v Laščah je „nada", 
ako se dene na podplat, a „županec", ako se dene drugam 
na usnije. Primeri : nanaditi se, v. 

Mezda (reci : muzda), e, f. Planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu 
osnovano je na mezdi, ki ima osemdeset liber (funtov) mleka. 
Čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute 
mu pride v del. Tist, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje 
se m^zdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, 
da je mezda polna. Kar je črez osemdeset liber, gre v „ve- 
nalnico". Išči te besede. Staroslovenski : mizda, f., der Lolin. 

MiriSče, a, n. Razvaline; die Ruinen. Vreme. Podstava: mir, m., 
zid, od latinskega : murus. 

M/siti se, mišim se, v. r. impf. Mausern, sich mausen. Tako go- 
vori vsa slovenska štirska zemlja. 

Ml()c, a, m. Mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira 
od meljajev. Kruh od tacega žita je „mlačev" kruh. Glej v 
letopisu slov. Matice 1879. leta na 145. str. besede: mlač. 

Mlacina, e, i. Kisla, močvirna trava. „Mlačine je dosti, sena malo". 
Hrušica. Podstava: mlaka. 

Mladica, e, f. Seno tretje košnje = vnuka. Sv. Duh pri Krškem. 

MJaditi se, mladim se, v. r. impf. Junge werfen. „Zdaj se dr(3b- 
nica mladi." O mlad i ti se, o ml a dim se, v. r. pf. Drobnica 
se je uže omladila. Trenta; Soča. 

MfaJi-a, e, f. Senožet, katero ob povodnji voda zalije. Zemon pri Notr. 
Bistrici. 

M6cver,a,m. Mokrotna senožet; mocvernat, a, o, adj., mokro ten. 
Močvir., rja, m. je pa: Sumpf. Sv. Križ Ipavski. V Laščah je: 
mocvir, rja, m., močviren, rna, o, adj. 

Močnica, e, f. Die Mehlschiissel. Pliižna pri Bolci. 

Mčlzer , molzca, m. (izrekajo: miizec), a čuje se tudi: molžlar 
(miižlar). Deska skrajnica. Vsak krlj da dva molzca, jeden 
se prvi odreže , a drugi ostane , kadar se je ves krlj v deske 
porezal. Vreme: Kras: Ipavska dolina. V Laščah ta beseda 
slove: miižljar (izreči: miižljer), rja, m. 



214 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Molža, e, f. (izrekajo : mužu). Ozka ulica v planinskem stanu, 
kjer sede ovčarji (kožarji) in molzejo ovce (koze) , ki jedna 
po jednej prihajajo skozi vrzel v zidu. Bolške planine. 

Mdrceoina, e, f. Zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke 
maste. Brda Goriška. Primeri : zmorča, f. 

Marka, e, f. Maselnik, tropinje (na Kranjskem) : Scbmalzmuss. Vreme. 

Mož/jam, m. pl. = možjani ; das Geliirn. Rihenberk. 

MrazMtl, mrazcim, v. impf. 3. osobe. „Mrazčime;" zmrazčati, 
z mraz čim, v. pf. 3. osobe. „Zmrazčalo me je." Mraz me 
preleta ; mraz me je preletel. Staro Sedlo. 

Mrciniti, mrcinim, v. impf. Pršeti, rieseln, nebelreissen. Tolminsko. 

MrMša, e, f. Svoje ime ovci. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Mrlika, e, f. Uselilo, a še stoječe drevo. „ Prišel sem kupovat mrlik". 
Ipavska dolina ; Trnovo v gozdu. 

MrUtl, mršim, v. impf, 3. osobe. Mrši = droban sneg pada. Sv. 
Križ Ipavski. 

Mrtvdl, i, f. Mrtvaški list; der Todtenseliein. Koborid. 

Mrtvdr, rja, m. Grobar; der Todtengraber. — Mrtvija, e, f. Officium 
(po mrtvem). Gorenja Soška dolina. 

Mrtvica, e, f. Spodnja prst, ki pri globocem oranji pride na vrh. 
„Mrtvica prvo leto ne rodi." Koborid: tudi v Laščah. 

Mrve, mrv, f. pl. Sennn drobir; das Heuicht. Plužna pri Bdlci. 

Mrzlec, zelca, m. Studenec : Quelle. Hrušica v Istri. 

Mucina, e, f. Neka sekira. Plužna pri B(')lci. 

Muha, slepa, f. Neka igra, ki se drugod imenuje : slepa miš. Kras. 

Muhnik, a, m. Sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da 
muhe ne morejo do njih : die Bunge. Plužna pri Bolci. 

MMiti, mulim, v. impf. Muhen. „ Krava muli". Plužna. 

Mimzati, munzam, v. impf. =z nizati; aneinander reihen, anfadeln. 
Liiče na Stir. Ta beseda kaže „m" namesto ,,n" ter ima še 
hohnik, in stoji namesto : n u n z a t i, ali : n 6 n z a t i, kar bi staro- 
slovenski bilo : nazati, od glagola : nisti, niza, penetrare, kateri 
glagol ima dosti raznih lic, in tudi: pronaziti, poleg: proniziti, 
dalje: sunaziniku, m., sunazinii, adj., poleg: sunuziniku, m., 
sunuzinu, adj., ter obe poslednji besedi je bolje proizvajati 
od: su niz-, nego li po Miklošiči od: su vozu (der Wagen). 

Muždlj, a, m. = žmulj, a, m. = žmulj, a, m. = kozarec = 
kupica ; das Trinkglas. Otok Cres. Po predevku od besede : 
žmulj. 

Nabivdlnik, a, m., in : pohivdlnik, <i, m. Les, s katerim sodar nabija 
obroče na sod. Koborid. 

Nadirjati, nadirjam, v. impf. Koruznej latici odirati nekoliko zrn, 
da jo drug potem hitreje ožiiri. Plužna pri Bolci. Pod- 
stava : dr-e-ti. 

NakrnUi, nakrnetn, v. pf. Nagniti (kako posodo). Srpenica pri 
Bolci. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 215 



Namditi se, nanddim se, v. r. pf. Narasti se, nabrati se. „0d tega 
je vzel na posodo deset , od onega pet goldinarjev, in tako 
dalje. Naposled se je nanadilo toliko, da je prišel v velike 
zadrege." Koborid. Podstava: nadeti, od koder je tudi: nada, 
f., der Schuhfleck. 

Napera, g, f. Der Ansatz beim Geflecbt. Pletilec, pletoč kako plete- 
nino , naredi najpoprej „napero", rekše, uravna in učvrsti 
glavne prote , kakor rebra, katera potem s tanj širni proti 
opleta. Trpčane na meji Istranskej. 

Naperiti, naperim, v. pf. Ansetzen,^ anfangen, richten. Naperiti 
iglo = einfadeln. Liiče na Stir. — Naperiti nogavico = 
splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako 
umetalen v tem delu, lehko dalje plete. Rilienberk. Naperja- 
V a t i, n a p e r j a v a m , v. impf. (koga). Jemanden aufstacheln. 
„Poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti 
njemu." Brje v Ipavskej dolini. Primeri: napera, f. 

Naprožiti, naprožini, v. pf. Nastaviti kako prožilo (proglo). Mal- 
liinje na Krasu. 

Nasad, a, m. Držaj pri lopati, pri kusi, pri grabljah i. t. d. Pod- 
krnci. 

Ndsiimti, misurani (reci: nasvati, nasvam), v. pf., napolniti, an- 
fiillen. „Kdo bode nasval tebe, ki sneš, kolikor vidiš." Sv. 
Križ Ipavski. Staro.sloven.ski se je .sprezalo : suvati, suvaja, 
stossen, kar bi novoslovenski slulo : suvati , suvam , kakeršno 
lice ima res beseda : nasuvam , katera uprav znači : suvam 
kake stvari v kak prostor, dokler ga ž njo ne napolnim ali 
nasuvam; primeri staroslovenski : zasovu, m., der Riegel, in 
novoslovenski : zasova , f. , notranji leseni zapah pri vratih, 
v letopisu 1880. 1. na 212. str., ter pomni, da je staroslo- 
venski: nasunati značilo tudi: anfiillen. 

Nafrcati, am, v. impf. Napohiiti, kar se najtrje da. Vreča je na- 
trcana, rekše, toli polna, da vanjo uže nič ne more iti. Krava 
ima natrcano vime, strotzend voli. V Laščah. Podstava: trkati, 
klopfen, mit Kraft (hinein) schlagen ; a natrcati je namesto : 
natrkati, kakor: pris<'zati, namesto in poleg: prisegati. 

Nand/irifi, nanddririi, v. pf. Heften. Pri šivanji se s prva samo 
naudari, rekše, popne se z redkimi švi, a potem se šiva za 
trdno. Soška in Ipavska dolina. 

Nuvček, čka, m., die Ziigenglocke. V Kamenej Gorici na Gorenj- 
skem. Staroslov. : navi, m., der Todte. 

Navaliti se, navdlini se (česa), v. pf. r. Naveličati se. Sv. Duh pri 
Kr.škem. 

Navreber, adv. = navzgor. Kras. 

Ndzad, adv. Nazaj ; zurlick. Hrušica v Istri. 

Nazndti, nazndm, v. pf. Ausfindig machen. „Naznal mu je službo." 
Podkrnci. 



216 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Neresec, sca^ m. = mrjasec, neskopljen prasec. Vreme. Hrvatski : 
nerast, nerostec (Belost). Miklošič to besedo stavi na kore- 
niko : ne rs, od katere je staroslovenski lehko bilo: nres- 
(ners-) in tudi: nras- (nors-). a: rastiti coire, bi stalo namesto: 
nras-t: nrastiti, od koder se potem dade proizvajati vsi znani 
obrazi: neresec, verres, Megiser, narasec, nerosec, prip. 198., 
meresec, merjasec, lex. (v obeli ])Oslednjih je „m" namesto 
„n".) Ueber den Ursprung der Worte von der Form aslov. 
tret und trat, na 11. str. 

NeuMkcui, a, o, adj. Kdor ne more česa pričakati; na pr. otroci 
so neučakani , kadar ne morejo pričakati kosila. Podkrnci. 
Namesto : neučakanun, neučakann. Primeri : rojen list. 

Neustoren, rna, o, adj. Neroden, okoren. Sv. Duh pri Krškem. 

Nevesta, e, f. Bratova ali sinova žena. Po vsem Primorskem. 

Niz, praep. = s, z : von herab. Rabi Podkrncem vse tako, kakor 
srb. hrv. niz, in zahteva za soboj vedno kazalnik. Stoji povsod 
ondu, kjer se na vprašanje: kam? odgovarja s predlogom: 
na. „ Prišel jn niz Krn, niz Srpenieo." Kakor vsak ostro pri- 
glašen I, izgovarja se tudi ta z glasom, ki je nekako v sredi 
mej e in a: naz, kakor: tač, bak, namesto: ptič, bik. 

Nizati, nižem, v. impf. ; nanizati, nanižem, v. pf. Nabirati na 
nit ; anfadeln , an einander reihen. V Brkinih. Primeri: mun- 
zati, v. 

Noga, Iračja, f., der Drudenfuss ; pentangulum. Pliižna. Noga' 
moro v a, isto, v Rihenberku. Noga sračja, isto, v Brdih 
Goriških. Noga stračja, isto, pod Krnom. 

Nogdlnica, e, f. Les pri stativah, na katerega z nogo pritiska tkalec ; 
die Trittvorrichtung, der Schemel. Pliižna. 

Ndglice, noglic, f. pl. Oljčne tropinje. Rihenberk. 

Ndljev kruh se peče od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove 
moke. Malhinje na Krasu. 

Nakrpiditl se, nakrputim se, v. r. pf. Našepiriti se, gizdavo obleči 
se. Govori se navadno o ženskih. Vršno pod Krnom. Pod- 
stava tej besedi je : krpa. 

NiHa, e, i. Goveja čreda; die Rinderherde. Ta beseda je znana tudi 
na Bolškem (v Plužnih). „Nuto" pasejo ali v „ čredi", rekše, 
vsak dan da pastirja druga hiša, dokler se vse ne obredijo, 
ali pa imajo plačanega govedarja. 

Obdajati, obddjem, v. impf. Obrekovati; verlaumden. Gorenja Soška 
dolina. 

Obdan, a, o, adj. Besessen (vom b(»sen Geiste). Vršno na Tol- 
minskem. 

Obel (reci: obii), m. „Obel mi je prišel v rano," prisad, der Brand. 
Tolminsko. Rodilnika te besede nisem mogel dobiti na liho, 
a vender se nij dvojiti, da bi slul : obla, ker ta beseda je od 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 217 



novovisokonemške : afel, m., laesio cuticulae, Geschvvulst und 
Entziindiing. Grimm, Wortei-b. 1. 181. Primeri: a si a, f., in tudi: 
o.sla, f. ^ 

Ohliiklnik, a, m. Človek, ki raznaša kakova pisma; dekanijski ob- 
hodnik, občinski obhodnik: der Bote. Gorenja Soška dolina; 
po nekatere kraje obbodnika imenujejo kaplana, ker namesto 
župnika hodi po župi, na pr. k bolnikom itd. 

Oh/rati, obiram, v. impf. = izbirati. V igri z lesenimi kroglami 
vržejo igralci prve krogle , da se po njih razdele v dve 
stranki. Dva, ki sta vrgla najbolje, bodeta glavarja strankama, 
in vsak si potem obira jednega po jednem izmej ostalih 
igralcev. Vreme. 

Olt/dk, a, m. Orehova zelena lupina. Malhinje pri Divinu. Pri- 
meri besedo: oblatovec, m., v letopisu slov. Matice 18bO. 1. 
na 157. str. 

Oblen (reci: oblen), oblena, m. Kačji lev, kačji svlak; die abge- 
streifte Schlangenhaut. Staro Sedlo. Primeri: leniti se, v. 

ObJeniti se (reci : oblen-), obUnim se, v. r. pf. obleviti se ; sich 
hauten. Staro Sedlo : Cerovo v Brdih. 

Oblica, e, f. Kamen , ki se je v potočnej strugi obrusil in oboblil ; 
der Rollstein, das Geschiebe. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Obndziti se, obndžhn se, v. pf. r. Obnažil se je človek , ki je šel 
na tuje in se povrnil z raztrgano obleko domov. Podstava: 
nag. Podkrnci. 

OhiH, niti, f. Greben ali brdo pri stativah ; das Eietblatt, der Riet- 
kamm ; Pliižna pri Bolci ; die Litze oder Helfe am "VVebestuhl. 
Bole. 

Obrdjda, e, f. Y tem obrazu sem našel v Danjkovem rokopisu „Ma]i 
vinogradnik" znano besedo: b raj d a, f., das Rebengelander. 
Danjko misli, da se zato imenuje „obrajda", ker trte v njej 
rade o b r o d e ! — Primeri srednje-latinski : braida, bradia, bra- 
gida, campus vel ager suburbanus, in Gallia Cisalpina, ubi 
breda vulgo appellatur. Ducange. Be.seda je prvotno nemška: 
breit, capreite, ager, ter je k Slovenom prišla iz laščine. Mi- 
klošič, Die Fremdworter itd. 

Obrega, e, f. Prostor pri hiši, ki je še pod streho, Koborid. 

Obrnik (reci : obrnik), obrnika, m. Zamah, zatik, zamašek. Sv. Duh 
pri Krškem. Podstava : obrn-iti. 

Obrok, obroka, m. Obrekovanje: die Verleumdung. „ Krivi obroki," 
Verleumdungen. Gorenja Soška dolina. Podstava: obrek-. 

Obrmek, obrčnka, m. Viseč svet ob vodi, breg; der Abhang. Spod- 
nja Idrija. Išči besede: ronek v letopisu 1880. 1. na 183. .str. 

Obrtica, e, i. Verkehrtheit, Aebigkeit. „0 tiobrtica!" reče se, ako 
kako delo ne gre izpod rok, in se vse le naopak obrača, 
Rihenberk. 



218 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Ohniten, tna, o, adj. Okoren, neroden, nespreten. Vršno na Tol- 
minskem. 

l)bt'ica, e, f. Obutev ; die Bescliuhung , das Schuhwerk. Hrušica v 
Istri. V Rihenberku: obntek_, m., obutalo, n. ; a v Laščah: 
obli tal (reci: obiitav), o b u t a 1 i f., tako tudi: odet al (reci: 
odetav), o de tal i, f., die Bettdecke. 

Obzaj = nazaj. Koborid. 

Očinian (reci: očiiman), a., m. Očim; der Stiefvater. Kras; Ipavska 
dolina; Istra. 

Očin (reci: očin) ocina, u, adj. = očev; des Vaters. Očin klobuk, 
očina suknja. Plužna pri Bolci. 

Oddajati, oddajam, v. impf. Dekla oddaja kravo, predno jo začne 
molsti, uraeči jej namreč vime in potegne nekoliko krat po 
sescih. Podkrnci. Podstava je : doj iti, kar znači tudi : an der 
Brust saugen, Milch geben, melken. 

Odenka, e, f. Cas po južini, zatorej od polu jedne do druge ure. 
Luče na Stir. Podstava : od me (ure). 

Odica (reci : odica), e, f. Trnek v ribjo lov, die Fischangel. Zemon, 
pri Notr. Bistrici; staroslovenski : ada, f., adica, f., uncinus, 
hamus. 

Odimalka, e, f. Eine angeschwollene Lymphdruse am Halse. Dorn- 
berg. Primeri v hrvaščini : naduti se, v. r . pf . , n a d i m a t i se, 
v. r. impf., ansclnvellen. Primeri tudi: zadoniti, v. 

Odkloniti se, odklonim se (cerkvi), v. r. pf. Kdor gre od cerkve 
domov, odkloni se na svojih mestih, od koder se vidi 
cerkev, rekše , obrne se k cerkvi ter se odkrije in prikloni. 
Podkrnci. 

Odlajiv, a, o, adj. Odlajiv je človek, ki rad besedo prejeda ; schnip- 
pisch, vorlaut. Selo Ipavsko. Podstava: laj-a-ti. 

Odldsek, ska, m. Der Unterlass. Brez odiaska, ohne Unterlass. 
Vršno. Primeri v letopisu 1880. L: odlastlek, m., na 161. str., j 
h katerej besedi naj tukaj bode še to dodano: odlastlek, i 
odlastelka (reci : odlastuk, stuka), m., der Aufschub. „Daj mi 
do božiča odlastelka (odloga), da laže plačam." V Smarji pod 
Ljubljano. V nečem starem rokopisu našega narečja z letnico 
1644., v sebi imejočem prevod nemškega (vinogradskega) za- 
kona „Berckrechts Biichel", nahajamo nem.ške besede: „dann 
diese Recht nichtverzug leiden mogen," poslovenjene tako:, 
sakai lete praude neraoreio obeniga odiaska terpeit. Primeri: 
odlasiti, v. 

Odldsiti, odldsim^ v. pf. Naclilassen , unterbrechen. „l)ež nič ne 
odlasi." Banjščice. „Cerkvenec je odlasil" (se zvonenjem.) Hrii-. 
šica. „Bolniku je odlasilo." Solkan. Primeri: odlastlek, m., in:j 
zla siti, v., v letopisu 1880. 1. na 161. ter na 213. str. Od tod' 
je tudi glagol: odlašati, v. impf., aufschieben. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 219 



Odmeknitiy odmeknem, v. pf. Ponehati (o bolečini). Povir na Krasu. 

V Laščah: odmeknilo je, rekše, jug je nastopil, daje (po 
zimi) vreme zopet mečje, in takšno vreme se imenuje: od- 
meka, f., kar potlej znači tudi: Erleichterung. 

Odraziti, odrazim, v. impf. Žaleči (o kacem jedilu). „Sočivje dobro 
odrazi." Koborid. 

Odrmdstifl se, odrmdsfim se, v. r. pf. Odreti, oguliti si kožo (pri 
padci); abschilrfen. Trenta; Soča; Plužna. Primeri priimek: 
Drmastija, ki je običajen po Gorenjskem. Korenika: dr, schin- 
den, okrepčana z dostavkom „m" : drra, od koder je potem : 
drmastiti, kakor: lomastiti, od podstave: lom, brechen, in 
to je postalo tako: staroslov. : *lomiit, novoslov. zaradi pri- 
glasa : lomat, k čemur pristopi novo obrazilo, katero je zopet 
„t" : *lomutt, novoslov. : lomatt , a to besedo je po našega 
jezika zakonih izreči: *lomust , novoslov.: lomast, kakor: 
plesti, namesto : pletti. 

Odsecen (e)^ ena, o, adj. Kurz angebunden ; človek kratkih in 
ujedljivih besedij. Podkrnci. Podstava: odsekati, a ne staro- 
slov. : setinu, adj., kakor je bilo rečeno v letopisu 1880. 1. 
na 161. str., kajti staroslov. je: otusečeno, adv., severe. 

Ogh-ce (reci : ogiir-), a, n. Ulje na govejem blagu, v katerem živi 
črvič (ličinka) govejega zolja, Hipoderma bovis; Dasselfliege. 
Soška dolina. 

OgUven (reci: oglev-), rna, o, adj. Oglevno je vse, kar je v ustih 
neprijetno, vlečno, plihko ; latschig. Vršno. Podstava: gleviti, 
kauen. 

Ogloma, e, f. Goreče poleno. Volče. Primeri: glovnja, f. 

Ograd, a, m. (ograd). Vrt; der Garten. Luče na Stir. 

OM,J, f. (okol," okoH). Der eingefriedete Weideplatz. Liiče na 
Stirskem. 

Okrstiti, okrstim, v. pf. = krstiti. Podkrnci. 

Omagati, omagam, v. pf. = premagati, prevladati; ilberwinden, 
besiegen : omagovati se, omagujem se (s kom), v. r. 
impf. Eingen ira Zweikampfe. Tolminsko. 

Omali, omaka, m: o mah, omaha, m. Die Ueberhand, Suprematie. 
„Na tej njivi je plevel omah dobil." Križ Ipavski. 

Omecdvatl, omecavmn, v. impf. Pomišljati se; cunctari. Rihenberk. 

V Laščah: mecati. mecain, v. impf., zaudern. 

0)iikUo, a, 11. = omelo, kakor: sAdlo, namesto: selo. Bole. Pri- 
meri v letopisu 1880. L: „skočidalo," na 186. str. 

Omel, a, m. Sneg, ki se usiplje s hiš ali z drevja. Žaga pri Bulci. 
Podstava: mleti. 

Omota, e, f. Otrov v ribjo l(')v; Kockelkorner. Dornberg. Omotica, 
e, f., isto. V Laščah. 



120 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



OmdtičaVf a, o, adj. Kdor cesto pada v omcjtico ; scJiwindelsuchtig. 

Bole ; Soča. 
Onihiti se, oinrsim .se, v. v. pf. Pokusiti kaj dobrega, po čemer 

slabejša stvar uže ne gre v slast. Rilienberk. 
Oiinivvti, (riniirejeni., v. pf. = otrpniti. Im Eifer naclilassen, er- 

lahmen in der Thiitigkeit, absterben. Podkrnci. Laščani imajo, 

kolikor jaz vem, samu še jeden glagol, kateri se spreza po 

tem staroslovenskem zakonu, namreč : plesneti (reci : plesnuti), 

v. impf., schimmelig werden, kateri se tako spreza: plesnejem, 

plesneješ, plesneje, kar se izreka : plesuujem, plesnuješ, ples- 

nttje, s priglasom na prvem zlogu. 
Ormva, e, f. Krpa, v katero se zavije noga, predno se obuje; der 

Fusslappen. Vreme; Hrušica; Bole. Primeri: oboj ki, m. pl., 

v letopisu 1880. 1. na 157. str. 
Opakdvati se, opakdvam se, v. r. impf. = spakavati se, oponašati 

koga. Rihenberk. 
Oj/iJel-, Ika, m. = pajek, die Spinne. Sv. Duh pri Krškem. Staro- 

slov. : paaku, m., die Spinne, paačina, £., poleg: paječina, f., 

(las Spinnengewebe. 
Opunekj nka, m. Neko obutalo , katero nosijo samo ženske , a 

moški ne. Staro Sedlo. V Hrušici: opanka, f. 
Opdra, e, f. Soparna vročina, kadar po malem dežji zopet solnce 

sine. Podkrnci. 
Opasati, opašem, v. pf. Objeti ; umfassen. „Te smreke trije možje 

ne morejo opasati." Benetski Sloveni. 
Opdša, e, f. Grozdovlje, drobne suhe grozdove jagode; Rosinen. Po 

vsem Primorji. Od laškega : Uva passa. 
OpiŠciti se, opiŠcem se, v. pf. r. Opomoči se; sicli erholen. „Te 

trte (vinske) se še opiščijo." Gradišče na Ipavi. 
Opldven, vna, o, adj. = ohlapen, pna, o. Oplavna je obleka, ki 

je toli obilna, da tako rekoč plava na človeku. Rihenberk. 
Oprt, a, m. Die Armschlinge, Armbinde. „Nosi roko v oprtu." 

Spodnja Idrija. Oprta, e, f., der Hosentrilger ; das Tragband 

iiberhaupt. V Laščah. 
Optica, e,i. Potica. Hrušica v Istri. Znano je, da beseda : potica 

stoji namesto: povitica, a Laščan jo imenuje: potvica. 
Orkljič, (ork-) a, m. Orkljič ima rudečo kapico, po noči se vozi po 

vodi in poje. Solkan. Mej nemškimi Tirolci je Orco, m., „ein 

machtiger Gebirgsgeist ;" znan je tudi Furlanom* ki ga zovo : 

O revi 1, o katerem pripovedajo , da se iz])remeni v velikana 

ter dene eno nogo na Sv. Goro pri Gorici , a drugo na Sv. 

Valentin, kder je bil tudi božji pot, in pije vodo iz Soče. Alpen- 

burg, Mythen und Sagen Tirols, na 56. in 58. str. 
Orodovati, orodujeni, v. impf. Nemir delati, razbijati. Kras. Staro- 

slov. : oradovati, v., handeln. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 221 



Osec (reci: osne, osca), m. — plur. : osci, oscev. Vsakovrstne pre- 
clrobne živalce, živeče po stoječih vodah. „Ne pij te vode, 
polna je Oscev." Dornberg. Podstava: sic-ati, mingere. Ta 
beseda nam je dobro došla za: Infusorium. 

Osepnice, osepnic, f. pl. Neka kožna bolezen; dieMasern; morbilli. 
Volče pri Tolminu. 

Osipa, e, f. Neka kožna bolezen, morebiti skrlatnica. Miilhinje na 
Krasu. Primeri : o s e p n i c e, f. pl. 

Osla, (osla) e, f. Bolezen, v katerej se napno žleze v dimljah; Leisten- 
driisengch-vvulst. Soška dolina. Primeri: asla, f. 

O^ne (reci : osne), osen, f. pl. Der Spannstock oder der Spann- 
stab beim Webestuhl. Bole. 

fhonifi, osonm, v. pf., in: nas on iti, na s on i m, v. pf. Podkrnci 
imajo tu in tam .še prazno verO; da more kača, krastača in 
morebiti še kaka druga žival človeka o s oni ti, nas o nit i, ali 
nahleniti, rekše, navdati ga se strupom uže od daleč, i 
ne doteknivši se ga, rekel bi se samim dahom. 

Ostrnica, e, f. Ne prav do polti obsekana rakla, na katerej se suši 
detelja, ali tudi snopje. Lož. Namesto : ostrvnica. 

Osuhiica, e, f. Pri strešnem odru spodnja greda, ležeča na zidu ; die 
Mauerbank. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Ošvika, e, f. Dolga in tenka šiba. Volče pri Tolminu. 

Otdvčič, a, m. Trava tretje košnje. Tolminsko. 

Otok, otoka, m. „Zid v otok = v krog; im Halbkreise. Koborid. 

Otdrliv, a, o, adj. Pust, oduren (človek). Bihenberk. 

Otrniti, otrnem, v. pf. Udariti s palico ali šibo. „Otrni vola!" 
Vreme. Otrniti, o trn i m, v. pf., s trnijem obložiti kako 
drevo, na pr. jablan ali Inu.ško, da bi ljudje ne lazili nanjo 
krast ovočja. V Laščali. 

Otivvdti, otriijem (koga), v. pf. Mit einem Krankheitsstoff anstecken ; 
otrovan, a, o, part. pf. pass. Angesteckt. Vreme. 

Otvoritl, otvorhu (komu), v. pf. Den Zauber losen. Vršno. Namesto : 
odtvoriti, rek.še, oddelati, kakor se govori v Laščah. 

Ozimec, mca, m. Jare, ki se je rodilo po zimi. B(31c. 

Ozimeti, ozimejem, v. pf. Krstarren. „Kača po zimi ozimeje." 
Podkrnci. 

Ozgduki, ov, m. pl. Ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, 
kadar se kuhajo žganci. 

Pdlhiik, a, m. Gornji krajši rogelj na senenih vilah. Kras ; Ipava ; 
v Laščah. 

Pdrkot, a, m. V hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam. 
Malhinje na Krasu. — V Senožečah : prekat (reci : prekat), 
m., isto. Srbski je: kat, m., Stockwerk, somit „Abtheilung", 
iz česar vidimo, da „parkot" stoji namesto „parkat" ; a če 
to besedo primerimo k srbskej : parlog, m., verwahrloster 
Weinberg, katera je namesto : prelogii, m., brach liegender 



222 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Boden, sodili bi, da je lice zdanje besedice „pre" v starini 
morda bilo : par. 

TViricij e, f. Široka sekira, kakeršna rabi mesarjem ; mesarica. Bole. 
— Bavorsko-nemški : barten, f., starovisokonemški: parta, f., 
srednjevisokonemški : barte, f., das Beil. Primeri: Hellebarde, 
f., namesto: helmparte: helm, Handhabe, Stiel. 

Peh'nl-a,e,i. Posušena hruška ; ged()rrte Birne. Razdrto pod Nanosom. 

J'i'ya (reci : pega), e, f. Lesen, z desak stvorjen lok, potreben, kadar 
se nad njim zida kak nizek zvod (velb.) V Laščah ; tudi na 
Goriškem. Ta beseda je z laškimi zidarji prišla v dežel. Laški: 
piega, f., die Falte, der Bug. Primeri : prepegniti. 

Pejica, e, f. Jama, v katerej se koplje pesek. Malhinje. 

PHek, pelka, m. Obstkern. Plužna. 

Perta, e, f. Neki ženski demon, s katerim strašijo otroke. Perta 
ima sekiro in hodi na dan po sv. treh kraljih. Bole. To je 
nemška: Berchta, znana tudi po Gorenjskem, dolu do Tr- 
žiča, koder jo imenujejo: Pehtro, ali: Pehtro babo. 

l*hh, peska (reci: pušk, puška), m. Čep v piščali; der Pfeifenkern. 
Ipavska dolina; a v Laščah: pisek, piska, m., poleg: pisk, 
a, m., isto. 

Pestiniti, pestinh)i (koga), v. impf. Pestiti koga ; Jemandem hart 
zusetzen. Podkrnci. — f^estiti koga nij slovenska beseda, 
nego laška: pestare, v., klein stossen, zermalmen, zerprligeln, 
zertreten; benetsko-laški : pestar uno, mishandeln, plagen, 
iingstigen : a pestiniti je od laškega: pestonare, v., fest- 
stampfen. Ostali slovanski jezici nemajo ničesar tega. 

Peshiik, a, m. Držalo ali roč pri kosi. Podkrnci. 

P/č; f/; m. Zdič, kotič pri peči; der Sorgenstuhl. Koboridski Kot 
in tudi v Benetskih Slovencih. 

Pihlji, pihljev, m. pl. Lasje v šalivem ali prezirljivem govoru. Pod- 
krnci. 

Pilalar, rja, m. Skopuh. Na Tolminskem. Po nekatere kraje po- 
kvarjeno izrekajo: polakar, rja, m., isto. Kneza na Tol- 
minskem. To je od laškega : pillacchera, f., Klunker, Ziegen- 
kotli, figurlich : ein Ziegenkothfresser, Knicker, sehmutziger 
Filzkragen, Geizhals; bejietsko-laški : pilacara, m., uomo avaro, 
sordido. Podstava je : pillola, f., die Pille, Kugelchen, 

Piljevina, e, f. Sagespiine. Pila, die Sage. Lož. 

Piskalo, a, n. Die Vogelpfeife. »Lovi ptiče na piskalo." Medana 
v Brdih. 

Pismo, a, n. Zidano znamenje ob cesti. Srpeniea pri Bolci. V 
tej besedi žive še stari, prvobitni zmisel besede: pisati, namreč: 
mahlen. 

Pisca, 6; f., p i š e v, vi, f. , p i s k a 1 i e a, e, f. Die Pfeife. Ipavska do- 
lina. Najpravilnejši obraz je : piščal, piščali, f. ; staroslov. : 
pištali, f., fistula. 



Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 223 



Pisala, e, f. Dež z vetrom. Sv. Križ Ipavski. Od laškega : p i s c i a r e, 
v., mingere; benetsko-laški : pissoto, aclj., beseicht, kakor 
se tudi slovenski veli : u s c a n o, rekše, deževno vreme. 

Plfoven, vna, o, adj. Durch Cultur veredelt. Pitoven je tudi kraj, 
ki ni pust in divji, nego lepo obdelan in ugodno položen. 
Podkrnci. Srbski: pitom, adj., isto. Podstava : pitati, v., 
nahren, hegen, aufzielien. ,, Pitoven" stoji namesto: pito- 
men, kakor je v hrvaščini res navadno. 

Plahtica, e, f. Rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem 
jedru ; die Samenhaut ; testa. Malhinje na Krasu. 

Phrjhati, plajliam, v. impf. Morje plajha ; das Meer brandet. Poleg 
tega se čuje tudi : morje polje ; Malhinje pri Divinu ; v Laščah. 

Planina, e, f. Gorski pašnjak, a nikdar gora; die Weidealpe. Bole; 
Trenta. Tudi blizu Lašč je v nečem gozdu mesto, imenovano 
„planina", pod katerim je nizko pri Ribniškej cesti mlinček, 
a o njem govore, da je „pod planino." 

Phhija, e, f. Čistina na gori, rekše, svet brez drevja. Soča ; Trenta. 
Nad (vasjo) Sočo je večja taka čistina, ki se imenuje : ,,Planja 
na brdi" ter se nahaja zabeležena tudi na zemljevidih vojn. 
zemljemerskega zavoda, samo ka je ondu ime spakudrano v: 
Plagenabrdi. Nekoliko niže stoji zapisano : Bersterguze. Ne 
verujem, da bi kdo uganil, da je treba to citati: pri Strguljci. 
Tako se kvarijo naša imena. Primeri: p lan i c a, f., v letopisu 
1880. 1. na 168. str. 

PUdra, e, f. Lij ; der Trichter. Kanal ; Staro Sedlo ; Bole. Od laškega : 
pretelle, f. pl., eine steinerne Form zum Giessen; der Einguss. 

PUka, e, f. Der Obstkern. Kneza na Tolminskem. 

Plenjit\ rja, m. Jerbas ; der Korb. Vreme. Od laškega: paniere, 
m.; der Korb. 

Ples (e), a, m. Plesnoba; der Schimmel. Podkrnci. 

PJešifi, plešim, v. impf. Rabi samo kakor glagol .3. osobe: ,, pleši 
me" v (želodci), ako sem namreč jel mnogo sadja, iz vlasti 
grozdja. Sv. Križ Ipavski. Primeri besedo: pligek, adj., v 
letopisu slov. Matice z 1880. leta na 171. str. 

Pletmec, nca, m. Od leskovih viter pleten koš. Plužna pri Bolci. 

PJodnik, a, m. Die Schafhaut, Amnion. „Tele se je storilo v plod- 
niku." Volče pri Tolminu. Vipavskem sv. Križi je: plodnik 
menda: uterus. 

Ph'(y, a, m. „V našej vasi smo imeli včeraj tri pluge godcev," 
rekše: na treh krajih (v treh krčmah) smo imeli godce. Be- 
netski Sloveni. Ta beseda uprav znači „oralo" in vso družbo, 
katere je k njemu treba v oranje, zatorej tudi vprežene konje 
ali voli, ter poslednjič „ vsako združbo v kako delo." Pri- 
meri : pliigi, m. pl. 

Plugi, m. pl. Konji, v pomenu: Gespann. „Ima brdke pluge," er 
hat ein schones Gespann. Podkrnci. Primeri: pliig, m. 



224 Fr. ErjaviBc: Iz potne torbe. 

Plunkati, plunkam, v. impf. (o vodi). „Vocla plunka" = zaganja 
se na breg. Koboricl. 

Pobirati, pobiram, v impf. Prevelika svetloba pobira oči z=. jemlje 
vid. Gorenja Soška dolina. 

Fociniti, pocinem, v. pf. = počiti, počijem ; ausrulien. „ Počakaj, 
da malo počinem." Soška dolina. 

Poda.jafi, poddjem, v. impf. Konj podaje = pluje = galopira. Pod- 
krnci; podajati se, podaje se, v impf. Podaje se mi, 
ich empfinde Brechreiz. Bole. 

P6del, podela {&), m. Pri vozu je prednji in zadnji podel ; der Vorder- 
und Hintertheil des Wagens. Kras ; Ipavska dolina. 

Podjemalnik, a, m. Palica ali kol, s katerim nosač podpira breme 
na ramenu. Koborid. 

Podpesica, e, i. Neka naprava v ptičjo lov. Nad jamico, potreseno 
s kakovim zobanjem, nastavi se skfl, s klinom zelo na rahlo 
podprta, da se ta podporica naglo spe sne, rekše, da jo 
vzproži ptič jako z lahka. Solkan. Vse kaže, da se ta pod-, 
pirajoči klin uprav zove ,,podpesica." — • Široko po Dolenjskem 
govore: spesne se mi, spesnilo se mi je, če primem kako de- 
belejšo stvar, katera mi potlej zopet uide in roka ob njej iz- 
poddrsne; spesne se tudi, ako se na drevo plezajočemu roka 
najprvo debla res oprime, a potlej spolzne. To zatorej znači : 
ausrutschen. Govori se tudi : za seno se mi to zimo opesiije, 
opesovalo se mi je, rekše, nemam ga, nijsem ga imel, kolikor 
bi bilo treba. — Poljski: psnač, v. pf., sclmell riicken, schie- 
ben ; zapsnač. v, pf., bis vvoliin riicken, schieben; upsnac sie, 
v. pf., stolpern, anstossen mit dem Fusse, verstossen, ein Ver- 
sehen machen; opsnjjc sie, v. pf., iiber etwas stolpern, aus- 
gleiten (ausrutschen.) Linde. Korenika bi utegnila biti : pih, 
imejoča prvotni „s" namesto novejšega ,,h", staroslov. : pihati, 
stossen; novoslov. : puhati; poljski: pchač, pchnač; češki: 
pehati, peham, poleg : pšiti , pšim. Novoslovenske besede : 
spesniti se, opesovati se, podpesiea nam kaž*') namesto polu- 
glasnika čist ,,e", in o tem je primeriti poljski: Ikač, v., schluch- 
zen, k novoslovenskemu : zalekniti se, v., rekše, zahlipniti se, 
v letopisu 1880. 1. na 211. str. 

Ppdrdmnjak a, m. Palica, s katero se podpira breme na rami. Solkan. 

Pogdnica, e, f. Isto, kar je v Gorici in v Gor. okolici : gubaniea = 
kranjska potica. Plužna. 

Pogldven vna, o, adj. Poglaven je človek, ki hoče vse na hitro 
podelati. Kameno na Soči. Na Tolminskem je : poglaviten, 
t na, o, adj. Poglaviten je tak človek, ki hoče vse sam požreti. 

Pogon pogdna, m. Pastir na planini, ki poganja ovce v molžo. 
Plužna pri Bolci. Staroslov. : pogonu, m., die Begleitung, 
pogoniči, m., puer minans boves arantes ; operum praefectus. 



Pr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 225 



Pogiimen, mna, o, adj. Muthig; hraber. Tudi ta beseda je v sta- 
rini iz nemščine vzprijeta. Gotski: guma, der Mann, lat. homo, 
der Mensch, starovisokonem. : gomo, der Mann, gomalih, 
adj., miinnlich, starosaski: gumo, gomo, der Mann, anglosaški: 
guma, der Mann, v starih severnih Nemcih: gumi, der Mensch. 
Gorenjci nekod mej Kranjem in Loko še govore : nijma po- 
gona (namesto : pogoma), er hat keinen Muth, kar uči, da je 
to prišlo k nam iz stare visoke nemščine, iz katere je bil 
najprvo pridevnik : gomalih, mannlich , preložen z besedo : 
pogomen, mna, o, od koder se je stoprav kesneje uže mej Slo- 
veni porodil samostavnik : pogom, der Muth, in gorenjsko iz- 
rekanje svedoči, da bi se pravotno pisalo : pogom, goma, m., 
pogomen, adj., kar uprav znači : mannlich. Ostali Slovani 
nemajo ničesar temu podobnega. 

Pohaj, a, m. Setnja, izpivhod : der Spaziergang. „Sel je na pohaj." 
Koborid. 

Pojata, e, f. 1) Mrtvaški ptič ; der Todtenvogel, Kauz. Sv. Križ 
Ipavski. Podoba je, da znači ta beseda „ črnega ptiča" , in 
bodejedva slovanska; primeri ladinski : poiata, f., rauchender 
Kohlhaufe; schwarzes Mehi, od latinskega: pullatus, adj., 
schmutzig schwarz : 2) pojata, f., kaka suhota ali poslopje. 
V Laščah. Staroslov. : pojata, f., tectum, domus; srbski: po- 
jata, f., stabulum. 

Poj/ii, pojihnem, v. pf. Všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je 
preobila, rekše, predolga ali preširoka. Soška dolina. — 'V 
Laščah : ujeti, ujamem, v. pf., isto. 

Pojilo, a, n. Mesto na vodi, kjer se živina napaja. Vreme. 

Pokojni, a, o, adj. R;ijni; der Šelige, der Verstorbene. Hrušica v 
Istri. Primeri: rajni, adj. 

Poknhanica, e, f. Polenta, ki se uže v kotlu obeli in se potlej za- 
meša. Podkrnci. 

Polica, e, f. Der Fliigel oder der Schaft am Webestuhl. Bole. 

Polnjenica, e, f. „Denes ne morem od doma, imam polnjenico", rekše: 
denes pride vinski kupec s posodo, da mu jo napolnimo. Ri- 
henberk. To stoji namesto : polnjenunica, polnjennica, od 
pridevnika : polnjenun, kateri je na podstavi glagolskega samo- 
stavnika: polnjenje. Primeri: rojen list. 

Polno krat, adv. Večkrat, dosti krat. Pod Belo. 

Pomanjkalica, e, f. Pomankanje, potrebščina. Koborid. 

Pomoči se, ijomoi-em se, v. pf. r. „I)obro se je pomogel", er hat 
sich gut erholt; bodi si na zdravji. bodi si na imetku. Go- 
renja S(')ška dolina. 

Pomračnik, a, m. Netopir; die Fledermaus. Vas Krn. 

Popeček, čka, m. Die Ofenkriicke. Vreme. 

Poraziti, porazim, v. pf. = na tla pobiti; niederwerfen, zu Grunde 
richten. Vršno. Staroslov. : poraziti, v., ferire, percutere. 

15 



226 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Porohotiti, porohofini, v. pf. „Bolezen ga je naglo porobotila" = 
spravila ga je pod zemljo. Podkrnci. Staroslov. : porabotiti, 
v., subigere, unterwerfen. 
Po^lmati se, poi<h'(šarn se (za koga), v. impf., in: poskusiti se, 
poski'isim se, v. pf. Potruditi se (za koga), da bi na pr. 
dobil kako službo i. t. d. Sich fiir Jemanden verwenden. Pod- 
krnci. 
Posneti, posname})),, v. prf. Fechsen, uprav: hinwegnehmen. „S te 
njive sem letos prvič posnel", namreč pridelek. V Laščah. 
Posteljnica, e, f. Obrodnica ; die Wochnerin. Plužna pri Bolci. 
Postelj I ij al: , a, m. Das Bettgestell. Volče : Tolminsko. 
Postal, 'postola, m. Visok, moški črevelj ; der Stiefel. Hrušica v 
Istri. Poleg tega je hrvatski: postol, m., maloruski : postol}-, 
poljski: postoly. Miki. lex. 639. Podstava : postlati. 
Postranica, e, f. Stranska deska pri postelji. Soška dolina. 
Poščekovafi, poscehijem, v. impf. Porezovati, posekovati. Podkrnci. 
Primeri ruski: soščekati, v., poleg: soščikati, v., abkneipen : 
češki: stikati, v., zwicken, rupfen, pftiicken : poljski: szczjkač, 
v., pfliicken, rupfen. 
Pošled, pošUdi, adv. = posle, potem. Podkrnci; Bolčani. Namesto: 

posled, posledi. Staroslov. : posledi, adv., postea. 
Fotdkati, pot(ičein, v. impf. Potuho dajati; Unterschleif gewahren. 
„Mati potače sina." Malliinje. Primeri staroslov. : potaky, 
gen.-kuvi, f., adulatio, indulgentia, potaka, f., indulgentia, 
patakoviniku, m., indulgens, potakovinu, adj., iudulgens, po- 
takuviti, v., indulgere, potakulivu, adj., indulgens, potakillivi- 
stvo, n., adulatio. 
Potepljuti, potepljdm, v. pf., (koga po ramenu). Koborid. 
Poteza, e, f. Vinska bolezen. „Vino je na potezi" = vleče se. Sv. ; 

Duh pri Krškem. 
Po//ZY?7/.fl'; 6; f. Podiceps minor ; KleinerSteissfuss. Dobravlje na Krasu. 
Potiti, potim (koga), v. impf. Nagibati, nagovarjati koga na kaj ; 
anleiten jemanden zu etwas. „Jaz sem ga dobro potil, ali 
ni me poslušal." Koborid. Podstava je : pot, m., der Weg. ■ 
V Laščah: napcjtiti, v. pf., isto. 
Potocina, e, f. Der Abzugsgraben langs eines Ackers oder einer Wiese. 

Staro Sedlo. 
Potočki, m. pl. Vino, ki se na zadnje potoči iz soda. Rihenberk. 
Potoroško kolo. Majbni otroci imajo v igračo potorcjško kolo, to 
je : v precep vtakneno kolesce, s katerim vozijo po tleh. 
Mtilhinje. Primeri : potoglavo koLj, rekše, takšno kolo, ki je 
tako ohlapno nasajeno, ali tako vegasto, da omahuje na vse 
kraje, kadar na osi teče. 
Potrebinja, e, f. = potreba. Kot pri Koboridu. 
Pozdrf/ovdfi se, pjozdrgirje se , glg. .S. osobe, v. impf.; pozdrgniti 
se, pozdrgne se, pf. Brechreiz emptinden. Staro Sedlo. 



Ft. Erjavec: Iz potne torbe. 227 

Korenika: drg, zittern, od koder tudi: drgetati, v. impf., zit- 
tern, zdrizati se, v. impf., schauern. V Laščah. 

JWiska, e, f. Veja drevesna. Praščje, a, n. Suhe veje, suhljad; 
Reisig. HriTŠica v Istri. Malhinjcem je : fraska, f. = veja. V 
laškem jeziku: frasca, f., belaubter Ast. 

PfMi se, poljem se, v. r. impf. Silno jokati se, rekše, tako jokati, da 
bi se lehko razpral. „Kaj se porješ?" Podčiivenci; tudi v Laščah. 

Pravda, e, f. Seja občinskega svetništva, starejšlnstva. ,, Možje so šli 
v pravdo." Staro Sedlo. 

Praznjen, a, o, adj. ,,Denes si praznjen", rekše, oblečen si, kakor 
o praznicih. Praznjeno platno = tenko platno. Plužna. — 
V Laščah: p raz en j, pražnja, e. adj., isto; pražnje pre- 
divo, platno , pražnja srajca, rekše, tenko predivo, platno, 
tenka srajca. 

Prča, e, t, prčanec, ne a, m. Golša; der Kropf. Zemon pri Notr. 
Bistrici. 

Prekati, pvckam, v. impf. Pabirkovati po trtah; Nachlese halten. 
Sv. Martin v Brdih. 

Precmagmi , a, o, adj. Prezrel; iiberreif. Rihenberk. Namesto: 
presmagan. Podstava: smag. Primeri: premog, m., in v le- 
topisu 1880. 1. : smajen, adj., na 188. str. 

Predelan človek == premeten, zvit, pretukan človek. Podkrnci. 

Prejasniti, prejasnmi, v. pf. Pomisliti, premisliti si, razbistriti si misli. 
„Predno rečem zadnjo besedo, treba si je stvar še prejasniti.'' 

Prejmer, adv. Išči : prejner. 

Prejner (reci: prejner), adv. V Ljubljani sem slišal: k meni se 
oglasi, prejmer pojdeš. Prejme r stoji namesto : prejner, 
a to namesto : preje nere, staroslovenski : *prežde neže, in to 
je isto, kar : *prežde nego (preje nego, prej nego), hrvatski : 
priner. Miki. lex. 419. Anda prejner je isto, kar: predno, 
in ta beseda je vredna književanja. 

Prejnica, e, f. Die Spinnstube, die Spinngesellschaft. ,, Dekla je šla 
v prejnico." Staro Sedlo. 

PrehUitl se, prekutim se, v. r. pf. = prekucniti se. Bole. 

Prelomiti se, pjrelomiii/. se, v. r. pf. Bolezen se mu je prelomila, 
die Krankheit hat eine Wendung zum Besseren genommen, 
die Krisis ist voriiber. — Tudi žalost se prelomi. Podkrnci, 

Premog, premoga, m., 1) die Steinkohle, kranjskim Slovenom obi- 
čajna beseda ; 2) der Drache, v Megiserjevem shSvniku. Pod- 
stava je : smag, s m o g, a z odpahnenim začetnim ,,s" : mag, 
m o g, in to znači : goreti, brennen, zatorej : premog, die Stein- 
kohle, ker gori (Brennbares), primeri gorenj esrbski : smohor, 
uprav: smogor, Pechtorf, Torf, Pfuhl 111.5.; ruski: moga, f. 
coll., getrocknete Pilze; a: premog, der Drache, Brennendes, 
Feuriges, ker vse kaže, daje to uprav ognjeni zmaj, der 
feurige Drache, ki je podoben gorečej žrdi, kadar leti po 

15* 



228 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 

vzduhu, in ako leže na senožet, požge travo, da sedem let 
potem zopet ne vzraste. Wuttke, Der deutsche Volksaber- 
glaube, na 44. str. Primeri v letopisu 1880. 1. besedo: smajen, 
adj., na 188. str., a zaradi razmernika : p r e- v besedi : premog, 
primeri staroslov. : preprjida, f., prepreda, f., Purpur, kar 
je zopet primeriti k ruskej besedi : neprjadi, f., gestreiftes 
Bauerngewebe. 
Premrl, m., izreka se po mnozih krajih : Premrou, ter ima v ro- 
dilniku: Premrova, poleg: Premriita, kar svedoči, da te 
besede narod uže dobro ne umeje, ali v Črnem Vrhu pri 
Idriji je .še navadno: Premrla, kakor je res jedrno prav. 
Premrl je po Notranjskem zelo običen priimek; a poleg 
tega je znana i: prerarlova kri, premolova kri, pre- 
mrova kri. Vse troje se shši v Rihenberku, a pravotno 
je samo prvo. Na Zemonu pri Notranjskej Bistrici se to zove: 
prilogova (reci: prlogrjva) kri. Ljudje, zjutraj na kacem 
poti, našedši kos rudeče (ruše) ilovice, mokre od rose, govore, 
da je to kri, ki so jo izbljev;ili vedomci. Pričajo, da ve- 
domci, napivši se človeške krvi, po noči stvore cesto velik 
tepež mej soboj, najrajši na kacem razpotji, in o tacih pri- 
likah da meč(3 popito krv iz sebe. Nekateri, videči po noči 
vešče (Irrlichter), letajoče po vzduhu, govore : vedomci se tol- 
čejo. V pojasnilo rečenih besed naj bode to: vedomec je 
po Ljubljanskem barji isto, kar „ volkodlak" ali ,, vampir", 
in isto bode tudi Notranjski: premrl, kar znači „erstarrt." 
Cigale ima v slovniku za nemško besedo ,,starr" poleg mnozih 
inih vzrazov tudi: premrl, in ,, vampir" leži res v grobu le 
otrpel (erstarrt), ne mrtev, ker iz njega hodi živim ljudem 
krvi izpijat. Kar se dostaje priimka Premrl, trebe pom- 
neti, da se je ,, vampir" staroruski imenoval: upiri (brez 
hohnika) , m. , ter da je ta beseda rabila tudi v priimek : 
popu Upiri Lihyj je bil 1047. 1. starorusk pisatelj. Miki. lex. 
XVin. in 1059. A kaj si je: prilog? To bode ali: concu- 
binus, kajti srbski znači: priložnica, f., concubina, Mikalja, ali 
morda še verjetneje : incubus, ker imamo češki : pfiloženj, '. 
super impositus, Vusin, priložiti, auf etwas legen : omoč kus 
sukna, a tak pfilož na bolave raisto, Jungmann; poljski: 
przy]edz, przylegnač, .sich daneben legen, a tudi: sich dar- 
auf legen. Linde. ,, Incubus" je tudi zopet isto, kar ,, vam- 
pir." To nas uči, da je nekdaj volkodlaštvo bilo jako raz- 
širjeno mej našim narodom. Srbi tudi verjemo, da vjedo- 
gonje ali jedogonje ,,po planini izvaljuju drveta te se 
njimi biju izmedju sebe." Brez nobene dvojbe je: vjedo- 
gonja pravotno lice te besede, katero je primeriti k slo- 
venskemu vedomcu. ,, Kad umre čovjek, za kojega se misli, 
da je vjedogonja, udare mu glogovo trnje pod nokte, i nožem 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 229 

crnijeh kora ispresijecaju žile ispod koljena, da ne bi luogao 
izlaziti iz groba (kao vampii-)." Vuk v rječniku na 251. str. 

1'rcpegmti, preperjnem, v. pf. Nagniti kako posodo, na pr. kotel. 
Soška dolina. Primeri laški: piegare, v., biegen, beugen; ri- 
piegare, v., eine andere Wendung nehmen; od lat.: plicare. 
Diez W6rterb. I. 319. Primeri tudi: pega, f. 

Prcf^erje, Preserjan. Ime nekej vasi Rihenberške župe na Ipavskem 
svetu, koder je več krajevnih imen s končnico „e", običnili 
le v mnoštvenem čislii. a njih rodilnik ima na konci ,,an". 
Taka imena so uprav moškega .spola, ter so na pr. od snovi : 
brdjan v imenovalniku edinstvenega čisla .staroslovenski 
slula: *bruždanin vi, m., a novoslovenski slovo: brjan, 
m., der Bewohner eines Hiigels. od podstave: brdo, n., der 
Hilgel. V imenovalniku mnoštvenega čisla so staroslovenski 
imela: "^bruždane. brez končnice: in, a novoslov. imajo: bi- 
j a n e. ako značijo krajevno ime, inače govorimo : brjani, brjanje, 
če je to namreč appellativum. Te vrste krajevna imena so 
se nekdaj sklanjala s posebnim svoj.im načinom, in to 
tako: v imenovalniku mn. č. : brjane, v rodilu, mn. č. : 
brjan, v dajaln. mn. č. : bi' jam, v kazalu, mn. č. : brjani 
(staroslovenski: *bruždani) , v mestu. mu. č. : (v) bi" j ah, 
v družiln. mu. č. : (za) bi- jami. Vidimo, da ,,brjaue" uprav 
znači ljudi, prebivajoče na brdu, a vrhu tega more ob 
enem tudi značiti sel o na brdu, imenovano po svojih sta- 
novnikih, in kadar je to, tedaj stoje taka krajevna imena 
vedno le v mnoštvenem čislu moškega spola, kakor se na pr. 
vasi tudi zovo : Lončarji, Kožarji itd., ker v njih žive, ali so 
živeli vsaj nekdaj, sami lončarji, sami kožarji itd. Skloni, 
kakeršni so : brjam, brjah, brjami, krivi so, da so taka imena 
v novej slovenščini kesneje prestopila po zmoti v ženski spol. 
ter v imen. in v kazalu, mn. č. odpehnila ,,an", zaradi česar 
v teh sklonih slovo zdaj tudi samo : brje, namesto : brjane, 
brjani. — Meni znana imena te vrste so : Preserje. Preserjan : 
Kasovlje, Kiisovljan : Batuje, Batujan : Smarije , Smarijan : 
Kamenje, Kamenjan: Skrilje, Skriljau; Ustije, Ustijan (reci: 
ust-) : Sturije, Stuvijan : Dobravlje, Dobravljan : Zabije, Zab- 
Ijan. Opomeniti je, da se ,,a" v končnici ,,an" razločno iz- 
reka samo tedaj, kadar ima na sebi dolg priglas: Preserjan, 
a inače oslabeva v ,,e", ter se govori: prišel je s Kamenjen, 
z Bijen, z Dobravljen itd. Poleg : Trpče, Trpčan, govore tudi 
še po starem običaji: Trpčane, Trpčan. Poprej smo dejali, 
da je v panonskej ali starej slovenščini imenovalnik edinst- 
venega čisla vedno slul: *bruždaninii, m., a v iiovej sloven- 
ščini da ta sklon slove: brjan, namesto: brjnnin : primeri 
staroslovenski : rimljaninu, m., k novoslovenskemu : limljan, 
m., der Romer. To se je zgodilo zato, ker je v končnici jjin" 



230 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



JuBsede: rimljaniii po novoslovenskeiri razdiravein načinu n e- 
priglašeni „i" najprvo oslabel v ,,u" : rimljanun, ter potem 
ves odpadel : rimljann, kar se zdaj ne more drugače izreči, 
nego li: rimljan: primeri novoslovenski : pesnik, m., der 
Dichter , zakonik , m. , das Gesetzbuch itd. k starosloven- 
skemu: pesninikn, m., qui canit, zakoniniku, m., juris consultus, 
nomocanon. Primeri tudi: rojen list. 

l'res//(t^ tj f. ,,Presila nikjer ni dobra." Podkrnci. Primeri : preblato 
je, premraz je, es ist zu kothig, zu kalt. V Laščah. 

Fr6stiec , presenca, m. (pres). Neke vrste gubanica. Kras. Obe 
imeni: gubanica in presne c vzprijeli so od nas Lahi in 
Nemci , živeči v Gorici in v Trstu. Podstava je : presen, 
sna, o, adj., isto, kav: opresen, sna, o, adj., ungesauert. 

FresnUi, presnamem, v. pf. Pretočiti vino, ki je še na drožijah. 
Ipavska dolina : Goriška okolica. — V Laščah : presneti, liber- 
nehmen, a to se govori samo o zemljišči : sin je od očeta 
presnel zemljo, vrt, njivo, travnik. 

Prestrahovdt/ se, ptrestrahujem se, v. pf. Uživati strah. „Vso noč 
sem se prestrahoval." Podkrnci. 

Pretek, preteka (== tek), m. Plitvo mesto v tekočej vodi; die Un- 
tiefe im fliessenden Wasser. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Fretephdca, e, f. Neka močnata jed od zmir, masla, raetude in moke. 
Plužna pri Bolci. 

PrevaUti se, pjrevalim sv-, v. pf. r. Nachgeben, nachlassen , besser 
vv^erden. ,,Rana se je prevalila." Podkrnci. 

Prevlaka, e, f. Die Landenge. Otok Lošinj. Ruski: perevoloka, f, 
eine Landenge zwischen zwei schiffbaren Fliissen, iiber welche 
man Fahrzeuge oder Waaren aus dem einen Fluss in den 
andern bringen (prevleči) kann. 

Prevoza, e, tudi : p r e 6 z a, e, f., das Ueberband. V Laščah. Kadar 
je predeno (štrena) z vreten zmotano vse na motovilo, tedaj 
prejo po sredi prevežfS z nje zadnjimi nitimi, ki niso odtrgane 
od predena. Te niti so ,,prev(')za-', staroslovenski : prevjiza, 
f. : podstava : prevezati, staroslov. : prevezati, Liberbinden. To 
je pravo, jedino dobro nazivalo za nemško besedo: Kreuzband. 
Čudno je, da Laščan izreka : previiza, preiiza, kakor da bi 
staroslov. slulo : prevoza: a tacih besed je več, na pr. : giis, 
f., die Gans, staroslov. : gasi, f., zatorej novoslovenski pra- 
vilno : g (5 s: dalje: giiza, e, f. 1) die lederne Rolle des 
Dreschflegels zwischen dem Stiele und dem Flegel, kar po 
nekatere kraje Sloven zove: gož, i, f. ; primeri srbski: gužva, 
f., die Wiede, trta: 2) guza, e, f^, der Hintero, katera beseda 
uprav znači .,vez", ker je ondukaj truplo zvezano z no- 
gama, in človek dolgih nog se v Laščah imenuje ,, dolgovezen 
človek" ali .,dolgoveznik", zatorej „guza" v obeh značilih 
tudi od glagola : vezati, staroslovenski : vezati, binden, in pra 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 231 



vilno je pisati: goza, a kar se dostaje začetnega „g'' na- 
mesto ,,v", primeri srbski : gužva, f., in staroslov. : gasenica, 
f., poleg: vasenica, f., novoslo venski tudi: gosenica, f., poleg: 
vosenica, f., die Raupe: še je piunneti, da staroslovensko be- 
sedo: sažini, m., der Gefangene, Laščan izreka cel(') : suženj, 
m., der Sklave, kakor da bi staroslovenski bilo: sužim, a 
podstava je zopet: suvezati, novoslovenski : zvezati, fesseln. 
Primeri: žiižnja, f. 

I'rerz(Jti si, prevzamem s/, v. pf. „ Dekla si je prevzela roko." V 
Šmarji pod Ljubljano. Kadar je žetev, ženskim levica, s ka- 
tero love požete bili, cesto za pestjo oboli tako zelo, da oteče. 
Tedaj vele, da si je žnjica prevzela roko. Taka ženska potlej 
vzame nit z domače preje, ter ž njo z večera, kadar je uže 
tema, ide k sosedovim, in potrka na okno. Sosedovi odpro 
okno, a ona, molče ter pazljivo skrivaje svoje lice, pomoli 
v hišo bolno roko, katera s prsti drži nit, kakeršno smo po- 
prej imenovali. S to nitjo kdo sosedovih, ki vsi dobro vede, 
česa je treba, naglo za pestj(3 trdno preveže bolno roko, ne 
govoreč niti ne gledaje, kdo zunaj prosi pom(')či. Ta prevoza 
tako pomaga, da potem roka do druzega jutra splahne ter 
ozdravi, kakor se pripoveduje. 

Prezati, prežam, v. impf. Pšenica, in si)loh žito, preža, kadar je 
prezrelo in se ne požanje, rekše, zrna začno padati iz klasja. 
Kras. A v Laščah: prezati se, v. impf., isto, ter nekakov 
lan se imenuje: prezljaj, m., ker se mu glavice prezajo 
na solnci; vrhu tega: „prezati bolhe," loviti in preganjati 
jih v kakej obleki. Primeri staroslov. : pragii, m., die Heu- 
schrecke, uprav: die Springende, zatorej: prezati, springen, 
springen maclien. 

Prezdravetij prezdraDim, v. pf. = ozdraveti. Podkrnci. 

Prgišče, a^ n. Perišče ; eine Hand voli. Kras in slovenska Istra ; 
v Laščah. Staroslov. : pregriišta, prigriišta, prugriišta, f., pugilius. 
Podstava je: grst, i, f., kar se jeden krat prime se stisneno 
dlanijo, katera beseda je navadna po Tolminskem ; staroslov. : 
grusti, f., pngilhis, od korenike: grt: ogrnem, namesto : ogrtnem. 

Prhalj, a, m. Prah na glavi, prhljaj. Hrušica v Istri. Prhaj, a, 
m., isto. V Laščah. 

Pričen, ma, o, adj. Ta beseda rabi samo za mleko. „Prično mleko" 
= fri.sch gemolkene Milch. B(')lc. Podstava: priča, f., die 
Gegenwart. Nekdaj smo imeli tudi glagol. : pričevati, v. impf., 
gegenwartig sein, od katerega je še zdaj : pričuj()č, partic. 
praes. act., gegenwartig. 

Pridriig, a, m., in: pri druga, e, f. Mož in žena ; der Ehegenoss. 
Koborid. Ta lepa beseda je še v navadi, a začela je odmirati. 

Prikloniti, priklonim, v. pf. „Ce mi Bog prikloni to srečo, . . . ." 
Pliižna pri Bolci. 



•J32 ¥r. Erjavec : Iz potne torbe. 

Prikratiti prikrdfim (si, komu), v. pf. Versagen (sich). „"V.se sem 
si priki-atil." Koborid. 

I'riiaiti, priniem, v. pf. Bekommen, empfangen. „Pnmil sem pismo, 
denar." Ipavska dolina; Kras. Primiti se, primera se, 
v. r. pf. Wurzel fassen, greifen. „Cep se je primil." Kras. 
V slovenštMni je pravilno samo: prijeti, primera, prijel sem. 

I'iip('njalica, c, f. Trta ali vrv, s katero se na hribu stoječa senena 
kopa pripne, da je veter ne prevrne. Vas Krn. Podstava: 
pripenjati. 

Pripisati homu leta = proglasiti koga polnoletnim pred časom. 
Ipavska dolina. 

Pritlika, e, f. Nizko, pri tleh rastoče drevesce, ki nema pravega vrha. 
Podčavenci. 

Pritolkati, pritolkam, v. ])f. Prisiliti ; brv. prinukati. Vas Krn. 

Pritosek, ska, m. Rončelica (išči te besede), ki na konci ni ukriv- 
ljena. Solkan pri Gorici. Podstava te besede je glagol. : tesati. 

PrižeUti, pviželiin, v. pf. = privo.ščiti ; vergonnen. „Tega še svo- 
jemu največjemu neprijatelju ne priželim." „Casi mu priželi 
tudi kozarec vina." Plužna pri Bolci. 

Prkec, kca, m. Neka kožna bolezen, menda ista, kakor: peračec. 
Išči te besede v letopisu 1880. 1. na 167. str. 

Prosevke, prosevek (-sev-), f. pl. Kar so otrobi pri pšenici, to so 
prosevke pri pirjevici in pri ječmenu, Malhinje na Krasu. Pod- 
stava: prosejati, durchsieben. Primeri v letopisu 1880. 1.: 
posevki, m. pl., na 170. str. 

Prtiti se, pHhn se, v. r. impf. Težko delati, prizadevati si; sich 
anstrengen. Vreme : tudi v Laščah, kder se govori : prtiti se, 
prtim se. 

Prugelj, Ija, m. Leseni klin pri plugu, kise drugod imenuje: ku- 
relj. Išči te besede. Primeri: pregelj, Ija, m., der Sperrstock 
der Deichsel, in poleg tega: prungelj, glja, m., der Kniittel, 
kar se zove tudi: poriingelj, glja, m. 

Pntht, a, m. Der Wuchs, die Constitution. „Ta mladenič je šib- 
kega pruhta." Vršno. V srednjevisokej nemščini je basada: fruht 
značilatudi: Geschlecht, Stamm. Grimm Worterb. IVVi, 2(54. 

Pšela, e, f. = bučela: die Honigbiene. Koborid. 

Pšeniv, a, o, adj. Pšenivo meso = ikrasto meso. Koborid. Pod- 
stava: pšeno. — V Senožečah: prosenčljiv, a, o, adj., isto. 
Podstava: proso, od koder: prosčn, ter od tod: prosenec, od 
koder potem : prosenčljiv. 

Rajni, rajna, o, adj., verstorben. Rajni brat, der verstorbene Bruder. 
Poleg tega je kranjsko-slovenski navadneje: rajnik brat, raj- 
ni ca mati, die verstorbene Mutter, kar po Dolenjskem izre- 
kajo: ranik brat, ranica mati. A čudno je, kako se „rajnik'' 
sklanja! Ta beseda je brez nobene dvojbe samostavnik moš- 
kega spola, kakor na pr. majnik, der Mai, a vender je slišati 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 233 



le: rajnicega brata, rajnicemu bratu itd., namesto: rajnika 
brata, rajniku bratu itd., kar je tako neokretno, kakor bi 
kdo rekel: majnicega meseca, majnicemu mesecu itd., na- 
mesto : majnika meseca, majniku mesecu. Niti „rajnica^ nij 
pridevnik, nego žensk samostavnik, a to sklanjamo prav, ker 
.se ženski pridevniki v edinstvenem čislu ne razlikujejo po 
sklonih od ženskih samostavnikov. Svetovati bi bilo, naj se 
piše : pokojni brat, pokojna mati, ali vsaj : rajni brat. rajna mati. 
Podstava je: raj, dasParadies, der Himmel, in „rajnik" je človek, 
od.šedši od nas v raj. Primeri nemški: der se lige Vater, in ba- 
vorsko-nemški : himmelizen, das Aussehen einer Person haben, 
die bald sterben (liimraeln) wird. Schmell.- Fromm. I. 1112. 

Rame, ena, n. Eama ; die Schulter; humerus. Podkrnci. — VBrdih: 
rame, en a, n. Izrekajo : ramna, ramnu itd. po vseh .sklonih. 
Staroslov. : rama, f., ramo, a, n., ino : rame, ramene, n. 

Ban, a, o, adj. ^Friih, frlihzeitig. Hnišisa v Istri. 

Bas, rasa, m. Žensko volneno krilo domačega dela. Raska, f, 
isto. Bole. Staroslov.: rasa, f., vestis; benetsko-laški : rassa, 
f., ein sehr ordinarer wollener Zeug. 

Rdskav, adj., rauh. Sploh po Dolenjskem. To stoji namesto : vras- 
kav, in zato : ra^kav nij prav pisano, ker podstava je : vraska, 
f., v Megiserji, staroslov.: vraska, f., die Runzel, Unebenheit. 

Bat, adv. Dovolj, dosti; genug. „Rat imam." Kot na benetskej 
meji. — Kar zdaj nem.ški .slove „Vorrat", slulo je v starejšem 
jezici samo „rat", copia, facultas, opes. Schmell. -Fromm. II. 164. 

Bavndti, ravnam, v. impf. Ziichten. Ravnati krave, kokoši itd. 
„Moj .sosed ravna dva prasca". Ravnati se, ravnam se, 
v. r. impf. Gedeihen. „To otroče se ne bode ravnalo'', rekše, 
umreti ima. Po vsem Goriškem. 

Bavnodilec, Ica, m. Človek se širocim in ploščatim podplatom ; der 
Plattfuss. Malhinje na Krasu ; v Laščah. Prvi del te besede 
je slovansk, a drugi nemšk: die Diele. 

Raza, e, f. Poka; die Ritze, die Spalte. Rihenberk ; Vreme. Češki: 
raz, m., die Abtheilung: ruski: rožni, f., die Getrenntheit. 

Bazapnina, e, f. Dežnik ; der Regenschirm. Sv. Duh pri Krškem. Od 
korenike : pin, spannen, ter staroslovenski bi to slulo: raz- 
upinina, iz česar vidimo, da „raza" stoji name-sto: razu, če 
tudi ta „u" nema priglasa. Redek slučaj. 

Bazhrzdan, in: razbrzdan, a, o, adj. Ausgelassen, muthwillig. 
Kras ; v Laščah. 

Bazkocdn, a, o, adj. = razkuštran ; zerzaust. Malhinje na Krasu. 
Drugi del te besede je nemški : kotzig. kar tudi nij nemško. 

Bazkojek, jka, m. Poleno , das Holzscheit. Medana v Goriških 
Brdih. Morebiti namesto: razkoljek ; primeri staroslovenski: 
lemeši, m., poleg: jemeši, m., die Pflugschar, in staroslov. : jedva, 
adv., kaum, poleg ruskega; ledva, in poljskega: ledvv^ie. Miki lex. 



234 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Razkoždnin, a, o, adj. Kuštrast ; zerzaust. Križ Ipavski. Y Rihen- 
berku : r a z k o ž e d r a n, a v Cerovem : r a z k o š t r a n. Primeri : 
kušter, m. v leto^jisi 18S0. 1. na 218. str. 

Razpihniti se, razplhnem se, v. r. pf. O cvetu se govori, da se je 
razpihnil, rekše, odprl se je. Tolminsko; Ipavska dolina. 

Razpordctti se, razporočlm se, v. pf. r. Ločiti se (o poročenih). 
„Pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil." Razdrto 
pod Nanosom. 

RazHsten, sina, o, adj. Opravljiv, hudega jezika (človek). Sv. Duh 
pri Krškem. — Razusten je uprav on, kdor ima usta na- 
razno, rekše, velika usta, in razvratno je, kar ima velika 
vrata, a raznožen, žna, o, je, kdor ima nogi narazno, siibelbeinig. 

Renčič, a, m. Zgodnji bežol. Solkan pri Gorici. Izza ostrega pri- 
glasa namesto : rančič , od podstave : ran , a , o , friihzeitig. 
Primeri: rinčen, m. 

Repar, rja, m. Neke vrste kruh. Po trije rožiči skupaj pečeni. 
Staro Sedlo. 

Reženj (rez-), nja, m. 1) Košček jabolka ali hruške = krhelj. Rez nji, 
pl. = krhlji. 2) Tenka urezanica repe, redkve i. dr. st. ; 
eine Schnitte. Križ Ipavski. 3) Red pokošene trave. Križ 
Ipavski. Podstava : roz-ati. 

Rezilo, a, n. l)ie Messerklinge. Ta nožič ima .štiri rezila. Cesta 
pri Ipavskem Križi. A v Laščah je „rezilo" vsaka stvar, s 
katero se reže. 

Rigati, rigam, v. inipf. Bljevati; sich erbreehen. Bole. 

Rinčen, rinmia, m. Zgodnji bežrjl. Plužna. Primeri : renčič. 

Riti se, r/jeni se, v. r. impf. Trgati se; sich balgen. „Otroci se 
rijejo za solde," (ako jih kdo meče med nje). Staro Sedlo. 

Robatin, a, m. Trdo usnije pri črevlji iznad pete. „Robatin se je 
pošepil , zvrnil se je." Solkan. To ime je od „robatega", 
trdega iisnija. 

Roč^ ?vč(i, m. R(')č smokev : ein Kranz Feigen. Soška dolina. Ta 
beseda uprav znači : der Henkel ; Laščan veli : kolač fig. 

Roja, e, f. Die Nuth des Kettenbaumes am Webestuhl. B()lc. Po- 
doba je, da ta be.seda uprav znači: žleb. Primeri: roje, f. pl. 
v letopisu 1S80. 1. na iMo. str. 

Rojen Ust, rojenega lista, m., der Taufsehein. Množim se ta izraz do- 
zdeva napačno stvorjen , a vender nij. Jednacega lica je i: 
z a h v ;i 1 j e n a p e s.e n (pesem), das Te Deum laudamus, in sem- 
kaj spada tudi: u cenik, m., der Lehrer, odrešeni k, m., der 
Krloser. Stvar je taka: glagolski samostavniki (substantiva ver- 
baliaj , ako hot('' stvoriti pridevnik (adjectiv) z obrazilom 
„Tnu", odmetajo naj prvo svojo končnico, staroslov. : ij e (ije), 
novoslov. : j e, in tak(') potlej od staroslovenskih obrazov: de- 
janije, actio, mliičanije, silentium, druznovenije, audacia, .stra- 
hovanije, terriculum, setovanije, luctus, mučitanije, imaginatio, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 235 



kusinenije, tarditas, blagoahanije , odoris suavitas itd. ostajo 
nove snovi : dejan , mlučan , druznoven itd. , od katerih se 
potem delajo pridevniki (adjectiva) : dejaninu, actionis, mlu- 
čanintt , tranquillitatis , druznoveninu , fiduciae , straliovaninu, 
terroris, setovaninu, lugubris. mučitaninu. imaginationis, kfi- 
sTneninii, tarditatis, blagoahaninu , fragrans, Miki. lex. Ker 
ima podstava teh pridevnikov delaven (activ) zmisel, zato ga 
imajo tudi pridevniki, in kaže se nam jasno, da je novoslo- 
venski pisati: dejansk, ženitovansk, a ne: dejanjsk, 
ženitova nj sk, ker vidimo, da končnica „j e" o tacih pri- 
likah odpada od glagolskega samostavnika. Po istem zakonu 
sta narejena i novoslovenska pridevnika: rojen (rojen list), 
za h valj en (zahvaljena pesen), od podstave : rojenje, za- 
hvaljenje, stoječa namesto: rnjenun , zahvaljenun, v česar 
mesto novoslo venski nastopa: rojenn, zahvaljenn, ker se ne- 
priglašeni „11" izpehuje, in to .se v našem narečji potem ne 
more izrekati drugače . nego li : rojen . zahvaljen. Primeri 
novosloven-ski samostavnik: rfmljan, der Romer , v besedi: 
Preserje. Semkaj spada tudi novoslovenski : neizrečen, 
neiz r e cena, o, adj., unausspreehlich, od podstave: neizre- 
čenje, staroslov. : neizdrečeninu, adj., ineffabilis, neizglagola- 
ninu , adj., ineffabilis. Miklošič res pišo v slovniku: neiz- 
drečenii, neizglagolanu , a poleg tega vender tudi navaja 
pravilne obraze, tu ter tam še nahajane v pisateljih : neiz- 
drečeninu, kar nam svedoči, da se je- uže v starej slovenščini 
končnica: ninii tacih besed bila zgodaj začela izbrušati 
v : n ii. Od tacih pridevnikov , kakeršen je na pr. m 1 u- 
čaninu, delala je i .stara sloven.ščina, a ne prečesto, samo- 
stavnike moškega spola in delavnega (activ) zmisla z ob- 
srazilom „iku" : dejaniniku, auctor, mlučaninikil, tranquillus, 
Miki. lex., žestokoleganuniku (namesto pravotnega lica: žesto- 
koleganiniku), der hart (auf hartera Boden) Liegende. Eucho- 
logium, izdal Geitler, na 121). str.: nekoliko več jih je bilo 
v novoslovenskih pisateljih starejše dube, in še zdaj se go- 
vori : o d r e š e n i k , der ErLiser, u č e n i k , der Lehrer, namesto : 
odrešenunik , učenunik , odrešennik , učennik , na podstavi : 
odrešenun, učenun, odrošenn, učenn, od glagolskih samostav- 
nikov : odrešenje, učenje. Razloček mej .starosloven.sko besedo : 
učeniku , der Schliler , in mej novoslovensko : učenik , der 
Lehrer. nij drug, nego Ii ta, da staro.slovenska ima podstavo : 
učenu, učena, o, unterrichtet (partic. praet. pass.), zaradi česar 
je tudi nje zmisel trpeč (passiv) , a novoslovenska je od : 
učenun (staroslov. : učeninu), kar stoji na podstavi : učenije, 
das Ertheilen des Unterriehtes, zaradi česar je tudi nje zmisel 
delaven (activ). 



236 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Roncelica, e, f., in: r en čel i ca, e, f. Do dve mali pedi dolgo in 
do štiri prste široko, na konci nekoliko prikrivljeno sekalno 
orodje z lesenim ročem. Goriška okolica. V Senožečah je to: 
sekalec, le a, m. - Beseda nij domača. Laški: ronca, f., 
Hippe, auch Spiess mit einer Sichel, roncola, f., Hippe, Reb- 
messer, roncone, m., eine grosse Hippe. Od lat. glagola: runcare, 
abmahen, ansjiiten. Diez, 11. 57. — Beseda: sekalec ima v 
podstavo: s e k a 1 o, n., kakor je besedi : rilec, Ica, m., der Riissel, 
podstava: rilo, n., staroslov. : rylo, n., der Riissel des Schweines. 

Roiyma, e, f. Okopavina, rekše, vsak sadež, ki se okopava ; die Hack- 
friichte. Sv. Duh pri Krškem. Podstava je : rvati, staroslov. : 
ruvati, reissen, rupfen, graben. Primeri : rvača, f. 

Rožnica, e, f. Der Stirnzapfen ; kost, na katerej je nasajen „rog". Bole. 

Rudekijat, a, o, adj. = rudečkast. Smast na Tolminskem. Za- 
nimljivo lice. Rude/djat je namesto : rudečljat, zatorej „k" 
namesto „č (č)" = staroslov. „št", kakor: Opkine (reci : 6p- 
kine), f. pl., poleg: Opčine itd. 

Rimja, e, f. Koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnija. Plužna 
pri Bolci. Tako se utegne imenovati od las, katere ima na 
sebi. Primeri: runje, f. pl. v letopisu 1880. 1. na 183. str. 

Rus J a, O; adj. Braunroth. Ipavska dolina; Goriška okolica ; Kras. 
Namesto : ruds. 

Ruša, e, f., navadno: ruše, f. pl. Garje; die Kratze; ruš a v, a, o, 
adj., garjav; mit der Kratze behaftet. Bole; Staro Sedlo. Rušiti 
znači tudi: ablčisen, zatorej isto, kar: luščiti. 

Rvdča, e, f., na njivi snop zrelega in izrvanega lami. Salivo se 
j,rvača" tudi imenuje nizka in zajetna ženska. Taka ženska 
je „rvačasta". V Laščah. Podstava: rvati, .staroslov.: ruvati, 
rupfen, reissen, graben. Primeri: rovina, f. 

Sdja, e, f. = sajenje. Rihenberk. 

Samokolica, e, f. Der Schiebkarren. Ipavski sv. Križ. 

Samomdšmia, e, f. Prvi mošt, ki se nacedi sam ob sebi, ne da bi 
grozdje teščeno (prešano) bilo. Rihenberk. Staroslovenski bi 
ta beseda slula: samomuština, kajti nje drugi del je staro- 
slov.: mustu, m., der Most; hrv. srb. mast, m.; ruski: mustu, 
češki: mest (mstu) , der Most; latinski: mustum. Od ondod 
je tudi novoslov. : grozdje raiistiti, Trauben pressen (in Most 
verwandeln). 

Sec (siič); m. V letopisu slov. Matice 1880. leta na 185. strani 
sem rekel . da se ta beseda čuje samo v reku : „kislo je, 
kakor seč. " To izreko je treba nekoliko popraviti , kajti v 
istini se govori: „slano je, kakor seč." Beseda zatorej še 
denes , kakor v starej slovenščini, znači: der Urin. Koblja 
Glava na Krasu. 

S4memca, e, t'. Drevo, ki se ostavlja na sečnji, da se od njegovega 
semena zarajajo nova drevesca ; der Samenbaum. Spodnja Idrija. 



Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 237 



Sero, a, n. Kadar se plavijo drva, zataknejo se polena časi na kacem 
mestu, in potem se ondu nakopiči mnogo drv. To je : sero. 
Trebiiša. Ta beseda znači : zapor: laški: serrare, v., sperren ; 
benetsko-laški : sero, m., Thorschluss: el segno del sero, cioe 
della serrata: punto, in cui al suono d' una campana i ma- 
estri delle scuole pubbliche entrano a far lezione. Boerio. 

Ses, sesa, m. Die Mutterbrust ; „ta otrok ni imel sesa". Gorica. 
Staroslovenski : susu, m., mamma. 

Setina,e, f. navadno: se ti ne, f., pl. Žitne pleve. Kras; Ipavska do- 
lina. Temna beseda. 

Sikec, ca, m. Človek, ki nema nobene trdne misli. Koborid. Pri- 
meri : sikav, adj., v letopisu 1880. 1. na 186. str. 

Skahilka (reci: skakavka), e, f. Bezgalka na vratu; eine geschwollene 
Lymphdruse am HaLse. Soška dolina; Goriška okolica. 

SkJenicar (e), rja, m., menda namesto: s ki eni čar. Krvi sit klop, 
ker je napet, kakor sklenica. Išči te besede v letopisu si. Mat. 
s 1880. 1. na 186. str. Tešč klop se imenuje: sušeč, še a. m. 
Podkrnci. Meni je v starej slovenščini znana samo jedna tako 
stvorjena beseda: zajecari, m., poleg: zaječari, m., canis 
leporum venator. 

SMepdnec, nca, m. Srebrn pas. Sv. Duh pri Krškem. 

Skočir, rja, m. Majhen in suh, a jezičen in jeznorit človek. Spodnja 
Idrija. S ko čir je tudi priimek. 

Skoderndti, shodenidm, v. pf. ; r a z k o d e r n a t i, r a z k o d e r n a m, 

v. pf. = skuštrati, razkiištrati ; zerzausen, vervv^irren. Slco- 

dernan, razkodernan; zerzaust. Bole. Podstava: koder, 

dra, m., die Haarlocke: pomni staroslov. : kadrima, m., der 

Henker; Primeri: kušter, m. v letopisu 1880. 1. na 218. str. 

Shok^ skčka, m. Das Gefalle. Pliižna. Primeri : skočidalo, n., v leto- 
pisi 1880. 1. na 186. str. 

Skopiti, skopim, v. pf., in: skapljati, skapljam, v. impf., evirare. 
Plužna; v Senožečah. Skaplja se tudi bežolovo stročje, predno 
se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh. Vreme. Staro- 
slov. : skopiti, v. pf , skapljati, v. impf., evirare, skopici, 
m., eunuchus. 

Skovidati, skoviUjem, v. impf. Tuliti; heulen. „Pes skovulje." Sv. 
Križ Ipavski. Ruski: skovytati, v., heulen, \vinseln ; poljski: 
skowyczeč, v., winseln, skowyrač, skowerač, v., knurren, 
brummen, skowyra, skowera, m. f., Brummbart: primeri novo- 
slovenski: skovir, rja, m., die Nachteule. 

Skrdnje, a, n. Sence; die Schliife. Hrušica v Istri. Staroslov.: 
skranija, f., die Schliife. Beseda : sence (reci : sunce), a, n., v 
dvojstvenem čislu : senci, v mnoštvenem čislu: senca, senec 
(reci : sunci, sunca, sunuc) preložena je od nemške : Schlafe. 

Skrkot, «, m., in : s krkot, /; f. Usehlo stebelce, uvela zel. Spodnja Idrija, 
Podstava tej besedi je: s-krk-niti, zusammenschrumpfen. 



238 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Skrnina, e, f. Die Gicht, das Rlieiima. Soča. Staroslovenski bi ta 
beseda slula : skvrunina. Primeri : skrunoba, f. 

Skrovši, adv. = skrivši, skrivaj ; heimlich, im Verborgenen. Bole. 
To je namesto: skryvši, in vidimo, da Bolean v tej besedi 
„yv" izreče, kakor „ov". 

Shrdzek, zka, m. Tisto slabo zrnije in smeti, ki se „kr6žijo" v re- 
šetu, kadar se žito napravlja (obravnava). Sv. Duh pri Kr- 
škem; v Laščah. Srb.ski: skriižak, skriiška, m., isto. Kar ob 
tem obravnavanji pade pod rešeto, imenuje se: podreše- 
tin a, f. Y Laščah. 

Skrmmha, e, f. Mrčas ; das Ungeziefer. Liiče na Stir. Staroslovenski 
bi ta beseda slula : skvrunoba. Primeri : skrnina, f. 

Slepilo, a, n. Das Blendwerk, Sand in die Augen. Koborid. 

Slvktti, slmam, v. impf. Ubogati ; folgen. „Učim ga in učim, ali 
kaj, ka ne sluša!" Kras. 

Smrlin, a, m.; smrlinje, a, n. coll. Juniperus communis; der Wach- 
holder. Smrlinova jagoda; smrlinovo olje. — Brina, e, f., 
= smreka, die Fichte. Plužna. V besedi: smrlin je izpadel 
„k", ki ga vidimo v samostavniku : smreka (a ne: smereka, 
ker tako ne govori nihče). Primeri staroslovenski : smriiči, 
m., cedrus, smreča, f . , cedrus, smrečije , n. coll., cedri, 
smreči, m., cedrus; smrečevinica, f., juniperus, smrečevinu, 
adj., juniperi, cedrorum , smreči, f., juniperus; srb. : smreka, 
f., juniperus, omora, f., omorika f., die Fichte; hrv. : smrič, 
juniperus; novoslovenski : smreka, f., die Fichte. Ta drevesa 
imajo, kakor kaže, ime od „sm61e", katera je sprijemljiva, 
kakor „ smrkelj", in zato je oboje iste in jedne korenike : 
s mrk. V besedi: bor, bora (Laščan izreka: bur, bura), m., die 
Fohre, in v besedi: brin, brina, m., Wachholder, brina, 
e, f., die Fichte , imamo tudi isto koreniko : b r , od koder 
potlej : bor. 

Svnrtiti, smrtim, v. impf. trans. Ubijati; todten. Brkini. 

SmuH, sfmiUj, f. pl. Sani; der Schlitten. Vreme in po Krasu sploh; a 
okrog Loža, Oblok in Lašč imenujejo smuči, f. pl., nekako 
naredbo v hojo po snegu, ki je različna od „krpelj". V smuči 
se pod vsak podplat priveze lehka in dolga deska, ter se s 
to napravo potem jako naglo teče po prhkem in debelem 
snegu. Podstava: smučati, smučim, v. impf., gleiten. 

Snedenica, e, f. Delež sira in skute, ki ga kožarji planinski dobodo 
vsak proti svojemu času, kar so ga zakozarili na planini. Na 
B(31škem. 

SnemaUcu, e, f. Žlica, s katero se smatana (skrhip) „ posnema" z 
mleka; der Abrahmloffel. Bole. 

Snm, a, o, adj. Zaspan; schliiferig. Podkrnci. Podstava je: .sunii, 
m., der Schlaf, od koder potem staroslovenski: suninil, adj., 
somni, somnii, in zatorej v tej novoslovenskej besedi vidimo 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 239 

„e" namesto poluglasnika. Tacih je več, na pr. : senen, adj., 
toeni, ognjen, aclj., ignis, cenen, adj., wohlfeil itd., .staroslov. : 
seninvi, adj., foeni, ogninu, adj., ignis, ceninii, adj., pecu- 
niae , pretiosus. Primeri o tem : podpesica, f. 

Sni'ti, ^iimnem, v. pf. Kožo sneti = vzeti kožo z mrtve živali, 
odreti jo. Staro Sedlo. 

Siiirav, adj., neugierig. Pod Brezjem na Gorenjskem. Staro.slov. : 
suničava žena, meretrix, vrhu tega: sunicati, v., inspicere, 
hinein schauen , besichtigen , sunicati, v. , pronum esse , sich 
(vorwarts) neigen , kar se more goditi tudi z radovednosti, 
in potem bi „ suničava žena" bila ona, katera oči obrača na 
vse strani. 

Snovnlnica, e, f. Das Lesebrett am Webestuhl. Bole. 

Soče)!^ a, o, adj. Vršno pod Krnom, j == meževen , vna , o, adj. 
srčen, a, o, adj. Vas Krn, i (o drevji vzpomladi). Tukaj 

smočen, a, o, adj. Koborid J zopet „en" stoji namesto: 
un, staroslovenski : inu. Primeri: snen, adj. 

Soder, dva, o, adj. Na pare; paarig. Hrušica v Istri. Miklošič to be- 
sedo proizvaja od: sa+deti. Pomni: sodelj, dlja, m., 
die Pimpernuss. Na Igu. Z okroglim, zrnatim semenom tega 
drevesa se otroci najrajši igrajo igre „lih ali sodev". 

Sohhja, e, f. Koritce, kamor se ovcam vsiplje sol ; der Salztrog. 
Plužna pri Bolci. Primeri laški: saliera, f., das Salzfass. 

Bolnik, a, m. Sir, ki ga planinec da trgovcu za sol. Bole. 

Solohor, rja, m. Prod ; debel pesek, s kamenjem pomešan. Cerovo 
v Goriških Brdih. Temna beseda. 

Soltfir, rja, m. Poljak, poljski čuvaj. Rihenberk; Plužna. A v Ipavi 
je „soltar", Waldhuter; bavorsko-nemški : Saltner, m., Wein- 
bergs-,Holzwachter, Flurschutz; benetsko-laški: saltaro: srednje- 
latinski : saltuarius. Miklošič, Die Fremdworter in den slavi- 
schen Sprachen. Schmell.-Fromm. II. 271. 

Soper, praep. Gegen, wider; soperen, m a, o, adj., widerwartig ; 
sopernik, m., der Gegner. Tako govore Kraševci in Pod- 
nanosci, a ne napačno: ^oper, kakor mi Kranjci. V tej besedi 
je: so (staroslov. : sa) in : pr, streiten, staroslovenski : p rja, 
p r i š i , redko : p r a , p r e š i , contendere. Sopernik je zatorej : 
der mit Jemandem Streitende, der Widerpart. A kako je to, 
da je beseda: soper tudi razmernik , in to stoječa v i me- 
no val ni ku edinstv. čisla, kar je čez navado slovanskega 
jezika? Tega je kriv romanizem. Uže v srednjej latinščini je 
citati: super, praep., v pomenu „contra" : quando super 
hostes suos perget, z 1087. 1. ; si illo tempore rex Philippus 
super regem Henricum in Normanniam intraverit. Ducange. 
Na obeh teh mestih bi zdaj tudi Sloven dejal: zoper sovraž- 
nike, — zoper kralja. Razmernik: super je v srednjej 
latinščini to značenje utegnil dobiti po takej misli, po ka- 



240 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



keršnej denašnji Sloveni govore , a še mnogo bolj pišo , ako 
tudi nepravutno : n a d sovražnika iti, namesto: na sovražnika. 
Iz latinščine je ta pomen rečenega razmernika prestopil i v 
laščino : andare sopra i nemici, gegen die Feinde ziehen. 
Od Lahov je prišlo k nam. 

Sovdra, e, f. Sovra, sora ; die Langwiede. Hriišica v Istri. Primeri : 
s('>vrenik. Ta obraza sta nenavadna, ter staroslovenski bi 
morda slula: savora, f., savriniku, m., a nadejati bi se bilo 
obrazoma novoslov. : sora, S(')rnik, namesto : svora, svornik : 
svreti, staroslov.: suvreti. 

Sovornik, a, m. (svornik). Soseda, ki si vzajemno posojujeta živino 
v oranje, ta^ sta sovornika. Vreme. Podstava: so + orati. 

S&orenik, a, m. Zrebelj, ki veže pri vozu prednjo in zadnjo premo 
ter gre skozi s 6 v r o. Koborid. Primeri : sovora, f. 

Spnsii se , spasern se (nad kom) , v. r. pf. = maščevati se ; sein 
Miitchen an Jemandem kiihlen. Vršno pod Krnom. 

SpUiro : na s p lav o, adv. Oblice se kuhajo na splavo, kadar jih nij 
trdo natlačen lonec, nego le tako, da v kropu še nekoliko 
plavajo k višku. V Laščah. Primeri staroslov.: plavivu, adj., 
vagus, kar uči, da je naša beseda iz početka slula: vtis pla- 
vivo , potem : vsplavuvo , ter naposled : splavo , namesto : 
splavvo. 

Spljaka, e, f. Ploščat, ne prevelik kamen. „ Igrajmo v spljake!" Sol- 
kan pri Gorici. V Volčah pravijo tacemu kamenu: spil j a, 
po Ipavi: skrlica. Spljaka utegne stati namesto: spiljaka, 
spuljaka. Primeri v letopisu 1880. L: štula, f., krava brez rogov, 
na 194. str. Srbski: spila, spilja, caverna ; novoslov. : spila, v 
Trubarji; špilovje, .špelovje; špilja, specus, antrum. — Grški: 
TTrnAta ; rabanaski: spella; spilju, specus: špelu, .saxum, spe- 
lunca. Miklošič, Die Fremd^v(■)rter in den .slavischen Sprachen. 

Sp6na, e, f., navadno rabi samo v množini: spone, die Fessel. 
Tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo. 
Vršno. 

Sprava, e, f. Mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi v obelo. 
Kras ; Ipavska dolina ; Goriška okolica. 

Sptrejemek, mka, m. Ono malo vina , ki ga uteče , kadar se pipa 
nastavlja. Rihenberk. 

Spreznik, a, m. Tovariš, drug. Sv. Duh pri Krškem. 

Spričo, praep. Išči: vzpričo, praep. 

Sprožilo, a, n. Išči : vzprožilo, n. 

Spurljiv, a, o, adj. = izbirljiv v jedi; hakelig. Goriška okolica; Ipav- 
ska dolina ; Kras ; Vreme. Po teh krajih ta beseda uže ne rabi 
čisto v svojem prvotnem, nego samo v sorodnem zmislu. V Laščah 
dekleta, ako v tujej hiši kakor od strahu in sramežljivosti 
nehte mnogo jesti pri mizi, vedno priganjajo domači: jej, jej ! kaj 



B*r. firjavec: Iz potne torte. 241 



se špuraš? Moški se nikoli ne špurajo. To je od laškega: 
spaurirsi, in Furcht gerathen. 

SpuŠculnica, e, f. Nekoliko nagnena deska, na katerej se na novo 
narejeni sirov bleb odceja. Bolške planine. 

Srnjcica, e, f. die Schafhaut, Amnion (beim menschl. Foetus). Tol- 
minsko. Srajca je namesto: sračica, sračca : staroslov.: sraka, 
f., vestis, sračica, f., vestis, tunica. 

Srephisk, a, o, adj. = srep; furchtbar. Srepež (e), a, m., gro- 
zan , strašan človek. Primeri : s r e p, v letopisi slov. Matice 
1880. 1. na 190. str. 

Srsati, sfsam (na koga), v. impf. Anschnauben, barsch anfahren. 
Rihenberk. Primeri staroslovenski : sruliuku, adj., rauh. 

Srtifia, e,i., Človeček zbodljivih besed, posebno zbodljivih odgovorov; 
tacemii tudi vele, da je „srtinast", in vrhu tega je slišati: 
kaj se „srtiniš"? V Laščah. Primeri poljski: sierč, f., poleg: 
sieršc, f., das Haar der Thiere, staroslov. : srusti, f., češki : 
srst, f. Po tacera bi „srtina" bil človeček srhkih besed. 

Stegno^ l'rv('ivOj n. Nekako strašilo. Kadar otrok ne sluša, reko mu : 
ali se ne bojiš, da bi prišlo „krvavo stegno" in te požrlo? Po 
Krasu, okrog Lašč in Krke. Kaj in kakšno je to „krvavo stegno", 
ter kde prebiva, nihče ne ve. Mej Nemci imajo samo Tirolci 
to grozno bitje: der Blutschink, a trebe p(3mneti, da „Schink" 
tirolski znači ,,nogo" sploh, in pripoveduje se, da „Blutschink" 
prebiva v globocem jezeru, od koder hodi s krvavimi nogami 
v podobi strašnega medveda lovit Ijudij , katerim krv izpija. 
Alpenburg, Mythen und Sagen Tirols, na 58. str. 

Stekniti, stehiem, v. pf. Na hitro kaj sešiti. Senožeče. Laščan bi 
dejal : stukniti, sttiknem. 

Stenica, e, f. Zidana in zgoraj z desko pokrita , dobro visoka klop, 
ki služi namesto mize. Bolške planine. Podstava: stena, f., 
die Wand. 

Stežje, a, n. Kol sredi stoga : die Schoberstange. Tolminci. Primeri: 
stogi, m. pl. 

Sti, sfič! interj. S tem glasom vpreženemu volu ukazujejo, ritenski 
se nazaj pomikati. V Gorlškej okolici. Laščan o takej priliki 
vpije : štuj ! štiiči ! štukaj ! (reci : štii-) , in vola tako nazaj 
riniti imenuje: vola štukati, štučem, poleg: štiikam, v. impf., 
stukniti , v. pf. ; tudi človeka štukam (štučem) ali štuknem, 
če ga krepko zavračam ali zavrnem z besedo ; srbski : stu ! 
Laut, um den Ochsen zuriick zu kommandiren, stukati, štučem, 
poleg: stukam, v. impf., dem Ochsen ,,stii" ! sagen, stuknuti, 
v. pf., isto; poleg tega (v Baranji) : stija! stijo! Laut, um 
den Ochsen rechts zu kommandiren ; poljski : sto ! step ! Zuruf 
der Ochsentreiber : steh ! halt ! Wo}y, gdy maia stanač, wolaia 
na nie : sto, step, sto ! a biczem ie troche traca ; gdy sie 
maia cofač (ritenski iti), to wolaia : step, nazad ! Linde. Stuči , 

16 



242 Fr. Erjavec : Iz potne torbe. 



I 



štukaj, stoji namesto: stuči, stukaj, kakor vidimo; ali kaj vse 
to uprav znači. in koliko besed je pomešanih, nij lehko povedati. 

Stirati, diram, v. impf. ,,Tir" delati. Sv. Duh pri Krškem. 

Sttrp, stirpa, m. Jednoleten kozlic. S('tška dolina. 8ti'plja, e, f., 
jednoletna, a še jalova ovca. V Senožečah. Miklošič v slov- 
niku na 1007. str. to proizvaja od slovanske kouenike : trp, 
torpere, rigere, indurescere : ovce strple, gelte Schafe, croat.- 
i.str. ; a po resnici je naša beseda od benetsko-vlaške : sterpo, 
adj., unfruehtbar, ohne Nachkomraenschaft : agnela sterpa, 
ovca, ki se nij obravila. Boerio. Primeri grški : '7-:£pi'poc, adj., 
unfruehtbar. 

Stfk/i\ m. pl. Štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa .stoji 
čvrsteje. Vas Krn. V Breginji v Koboridskem Kotu imenujejo 
te kole: pridr('tge, m. pl., a v benetskih Slovenih so to: 
ostroge, f. pl. 

Sfrdenje, n., der Lebzelten. Po Gorenjskem. Podstava je: strden, 
adj., aus Honig: novoslovenski : strd, di. f., staroslovenski : 
striidu, m., der Honig. 

Streljalec^ Ica, m. Poprečna ranta pri latniku; die Querstange bei 
einem Rebengeliinder. Mirno pod Gorico. 

Strižina, (reci: stržina), e, f. Ozek kos zemlje mej dvema njivama. 
Bole. Primeri srbski: striza, f., das Tuchschnitzel , od gla- 
gola: striči, strižem; a primeri tudi laški: striscia, f., Streif, 
schmales Stiick Tuch, una striscia di paese, ein Streif Landes ; 
benetsko-laški : strissa, f., isto. Diez ne ve, od kod bi to be- 
sedo proizvajal ; a vse kaže, da je slovanska. 

Strohol, strohola, m. 1) Duplina v drevesi. Podkrnci. 2) Prostor 
sploh. Toliko strohola je = toliko prostora. Kot pri Kobo- 
ridu. — Strohol znači res <'»n prostor, kateri nastane, kadar v 
kacem drevesi odgnije les, da je potlej votlina, ter ob enem 
tudi vsako praznoto ali prostor .sploh. Srbski je: truhnuti, v. 
impf., faulen, truhliti, v. impf., faulen, truhli, adj., morsch, 
truhlina, f., der Moder, poleg tega: troha, f., ein wenig, tro- 
siti, v., brechen , brockeln , ausgeben, zehren , trositi se, v., 
zerfallen , .sich in Unkosten setzen , trošan, šna, o, adj., zer- 
brechlich; ruski: truhnuti, v. impf., morsch werden. Srbski: 
truhnuti in ru.ski: truhnuti bi po pravilih trebalo da je 
v. pf., ali tacih glagolov je v slovanščini več , na pr. novo- 
.slovenski : riniti, schieben, drgniti, reiben, veniti, welken itd. 
Poleg tega ruski: truhlyj , adj., morsch, truhlosti, f . , der 
Moder, truha, f., zerriebenes Heu, die Abfalle , die Spreu, a 
vrhu tega tudi: troški, adv., ein wenig. Srbski: truhli, 
adj., in ruski: truhlyj, adj., stoji na podlogi slovniškega 
obraza, kateri bi staroslovenski slul : truhlu, la, o, kar je 
partic. praet. act. 11. , od glagola: *truhnati, a rabi za 
pridevnik : primeri novoslovenski : opolzel, zla, o, schliipfiig, , 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. ^^ 



osehel, hla, o, etwas trocken geworden, odmekel, kla, o, 
etwas weicli geworden itd., od glagolov: op61zmti, osehniti, 
odraekniti. Češki : trnchneti, v. impf., morscli werden, tmch- 
nivy, adj., morsch, in poleg tega: trocli, m., trocha, f., em 
wenig; staroslovenski : troha, f., mica, trositi, v., dissipare, 
consnmere, impendere ; novoslovenski : tr(jha, f., kakor nekak 
prašek: troha mi je pala v oko, strohnoti, v. pf. , morsch 
werden, v Krelji, trohneti, v. impf., morsch werden, ti-hel, 
hla, o, adj., (uprav, partic. praet. act. II.), morsch, trhlen, 
lena, o, adj., morsch, trhlenina f., morsches Holz, trosek, ska, 
poleg: strošek, ška, m., der Aufwand. Češki: truchneti, ter 
novoslovenski: trohneti, stoji namesto češki: truchnouti, 
novoslov.: trohniti, ah: t r oh no ti, kakor smo poprej 
videli v Krelji : strohnoti ; a tacih glagolov je imela uže stara 
slovenščina: prahneti, pnlverescere. Jasno je, da trebe pisati: 
novce potro^fiti, a ne potrositi, kakor vsak dan čitamo v no- 
vinah. Po -vseh živih slovanskih jezicih, v katerih je deblo 
teh besed navadno, kažeta se nam dva obraza : t r u h (truch) 
poleg: troh (troch), a nova slovenščina ima za oboje samo : 
troh; v stare slovenščine knjigah se do zdaj nahajeta, ko- 
likor je meni znano, jedini besedi: troha, in: trositi, 
kateri imata i v ostalih slovanskih jezicih „o", a ne „u''. 
Korenika te besede je: tr, — staroslov. : tre-ti, tra, poleg: 
tr-y-ti, tryja, novoslov.: tre-ti. tarem, srbski: tr-ti, trem (ta- 
rem), terere, reiben, zerkleinern. Primeri v tem letopisu : tar, 
m., ime neke rastline. • -dm • 

Sirožinarica, e, f. Prva detelja, sejana po žitu. Plužna pri Bolci. 
Primeri laški: strascinare, v., nachschleppen, mit sich ziehen. 
Strožinarica bi po tacem bila rast, katero žito vleče za 

soboj. .,.,,. 

Strpam, e, f. Neko ozko , malce ukrivljeno orodje v kopanje ; eine 
Art Haue. Malhinje ; Klanec v Istri. — V Laščah je : s r p i c a , 
f., tudi nekako nasajeno rezilo, zakrivljeno sam(3 na konci, 
ter služi v odsekavanje drevesnih vej, osobito nastila v gozdu. 
Podstava: srp, die Sichel , ker je temu orodju podobno. V 
besedi: strpuča je „t" pred „r« vtaknen, ter stoji namesto: 
srpača. Primeri staroslov.: vusruhlu, adj., asperior, k novo- 
slovenskemu: strhla (namesto: vztrhla) lica, emgefallene 
Wangen. V Laščah. Primeri tudi: strpanec, m., neko rastlino. 
Strug a, m. Der lange Hobel. Podkrnci. Primeri staroslov. : strugu, 
' scalprum: srbski: strug, m., der Hobel; ruski : strugu, 
der Hobel; češki: struh, m., das Schabeisen ; poljski: strug, 
.„., das Schnitzmesser ; staroslov. : stružina, f., was abgeschabt 
wird, Spane, strugotina, f., was abgeschabt wird. 
Stružina, e, f. Der Hobelspan. . ^ . . • ^ v. r 

Stružiti, strimm, v. impf. Hobeln. Cerovo v Brdih. Primeri : stružina, t. 

16* 



m., 
m., 
m. 



^^^ Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Stružje, a, n. Hobelspane. Cerovo v Brdih. Primeri: stružma, f. 
Strž, {, f. Z drobnim iverjem pomešana, okolo tnala „postrgana"' prst 

Vršno pod Krnom. 
Stržišče, a, n. Prostor, kamor se vzpomladi seje kapusovo seme 

ter se vzgajajo sajenice (presad). Hrušica v Istri. Primeri: 

stfž, i, f. 

Studeiimik, a, m. Kastlina, rastoča zosebno okolo studencev. Mo- 
rebiti : Caltha palustris. Spodnja Idrija. 
Stnddr- (reci : studor), 6ra, m. Vrh na Krnu in tudi blizu Prestre- 
Ijenika na Bolškem. Staro ime. Nekdaj so se polabski in 
štirski Slovani po nekatere kraje zvali: Studorane, Studor- 
jane. Safafik v starožitnostih na 707. in 898. str., kder je 
to ime napak pisano: Stoderan-. Podstava bode staroslov.: 
studu, m., die Kalte. 
Suhica, e, f. 1) Suha veja. „Ulomi mi to suhieo." Staro Sedlo. 2) Suho 
deblo, mrlika. Podkrnci. Pravilno bi bilo: sušica; a primeri 
v Goriškej slovenščini: hiba, f., namesto: šiba, f. 
HiiUiec, tca, m. Mlinsko kolu, na katero voda pada od zgoraj: 
oberschliichtiges Rad. Tako se imenuje tudi mlin s tacim 
kolesom. Vreme. 
Sukalnik, a, m. Vrtinec v vodi; der Wasserwirbel. Staro Sedlo. 
Sm, a, m. Suša; die Trockenheit, die Diirre. Goriška okolica; 

Brda; Soška dolina. 
Sušec,^ sca, m. 1) Hudournik ; der Wildbach. Bole. V Belih Kranjcih 
je to: bujica, f. Sušeč je za tega delj tako imenovan, ker 
presiha. Od tod je tudi : Sušica, f., neka i3resihaj(5ča voda 
na Dolenjskem, in krajevno ime: S uho dol, (reci: siihodu), 
dola, m., ter tudi: Skadulice, f. pl, namesto: Suhodolice' 
doliničast, nizek svet pod mlinom na Curejem (reci : Curejem : 
Cureje, Curejega, adj.) pri Laščah, kamor tudi voda nastopa 
samo o velicem deževji; primeri: dolina, f., in srbski: dola, 
f., das Thal, ter poleg tega tudi zopet srbski: dolica, f., das 
Thalchen. 2) Neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da 
koža na hrbtu ne gre od mesa. Vreme. 3) Tešč klop. Pri- 
meri: sklenicar, m. 
Sušina, e, f. Suhljad ; diirres Reisig. Volče pri Tolminu. 
Smje, a, n, coll. Suho sadje. Goriška okolica; Ipavska dolina; 

Kras, 
Svdst, svasti, f. Žena reče moževi sestri: svast. Idrijsko pri Kobo- 
ridu. Staroslovenski : svisti, f., soror uxoris; srbski: svast, f., 
der Frau Schwester; ruski (ostarelo): svesti, f . , der Frau 
Schwester; češki: svest, f., fratris uxor vel uxoris soror; 
poljski: šwiešc, f., des Mannes oder der Frau Schwester. — 
Nevednosti naših pisateljev je vse vprek „svakinja" (katere 
besede narod niti nema), kar Nemec imenuje „Schwagerin". 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 246 

Sriiijmik^ a, m. =. svinjak : der Schweinstall. Hrušica v Istri. V 
Laščah tudi: svinjščuk, poleg: svinjak. 

Scoboden, dna, o, adj. Frei, ungefreit. ,, Moja hči je še svobodna." 
Hlodiči v benetskih Slovenih. — .,K16diči" so nastali po 
laškem zasekavanji od ,,H16dičev", kakor Goriški „Kumarji" 
od „Hw™arjev". 

!^oja, e, f. Žensko krilo od mezlana (mezzalana = pol volne). Kras. 
Laški: saja, f., wollenes Ueberkleid ; španski in provencalski : 
saya: francoski: saie, od latinskega saga, f., namesto navad- 
nejšega: sagum, n., Kriegsmantel. 

Sa])a, e, f. Die Einfassung : kamena obloga zgoraj ob vodnjaku. Ri- 
henberk. Šap al, šap al a, m., isto. „Sapal se je razsul." 
Malhinje. Zeh') bi se motil, kdor bi mislil, da je to od la- 
škega glagola: chiappare, fassen, orliaschen, benetsko-laški : 
chiapar (izreči : čapar), isto, kateri glagol morda sam izvira 
iz našega jezika, če tudi ga Diez proizvaja od stare visoko- 
nemške besede: klappa, die Falle, a poleg tega vender tudi 
on laško: ,,ceffo, Šchnauze (etwas Schnappendes) , ceffare, 
schnappen, haschen : dazu Formen mit radicalem ,,a" : com. 
zaf = eeflfo, sic. ciaffa, Tatze, wohl auch it. zaffo, Hilscher," 
primerja k ruskemu glagolu : ca p a ti, greifen, haschen, packen, 
govoreč: „vg]. auch das russ. vb. zapaio, zugreifen,'' kar bi 
pravotno bilo treba reči: capaju, ich greife zu. Korenika 
naše besede je ista, katera latinski slove : hab-ere, nemški : 
hab-en, lotiški: kamp-t, greifen. fassen, poleg: kep-t, haften, 
mit den Klauen anpacken, lit. po Ulmannu : kep-ti , fassen, 
binden. Slovanščini trebe podstaviti lice v začetku ,,s" ime- 
joče: skep, halten, festhalten, umfassen, binden, haften, an- 
hangen (fest gehalten werden), fest, hart, erstarrt. Po Grimmu 
si je hab-en, kar se dostaje pojma in lica, v rodu z latin- 
skim : C a p-e r e. Od korenike : s k e p nastali so obrazi : a) ščep : 
b) ščap, namesto : ščop : c) čep ; d) čap, namesto : čep ; e) a. 
scep, ^. cep ; f) cap, poleg poprejšnjega : eep ; g) šep : h) šap, 
namesto: šep. Češki in poljski: cep stoji namesto: cep. — 
a) ščep. Srbski: ščepati, v., packen; b) ščap. Srbski: 
ščapiti, namesto: ščapiti, v., erhaschen ; c) čep. Staroslov.- 
ruski: čepi, f., die Kette; primeri laški: ceppi, plur., die Fes- 
seln, kar utegne biti od slovanskega; staroslov. -ruski : čepici, 
m., mitra; bolg. : čepene, adv., hart. Miki. lex. 1108.; srbski: 
čepac, m., eine Art Frauenhaube ; ruski: čepati, v., an etwas 
anhaken, čepecri, pca, m., čepiku, m., die Haube, čeplaška f., 
die Haarbinde, čepi, f., die Kette, čepanu, m., langer breiter 
Bauernrock, čepu, m., fler Kiibel: češki: čepeč, m., die Haube, 
čepice, f.. die Mlitze : poljski: czepič^ v., anhangen, anknlipfen, 
czepek, m., czepiec, m., die Haube; d) čap. Srbski: čapci, 
čapaka, m. pl., die Krallen (die anpackenden), čapra, f., die 



246 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Haut; niski : čapati, v., fassen, schopfen, čaparka, f., čapa- 
mha, f., holzerne Schale zum Schopfen, das Trinkglas, ča- 
plažka f., die Schale, die Miitze, čapanu, m., langer, breiter 
Bauernrock ; češki: čapiti, v., schnell ergreifen, čapka, f., die 
Kappe, čapta (v Slovacih), f., der Fuss (prezirljivo), uprav: die 
Pfote (anfassend), poljski: czapka, f. die Miitze ; e) y.. scep. Staro- 
slov.-ruski: priscepiti se, v., inseri; srbski: scipati se (namesto: 
scijep-), v. pf., sehr fest zufrieren; ruski: scepii, m., die Kette, 
Schnalle, der Bolzen, scepiti, v., zusammenketten, einhaken, 
verbinden, sceplenie, n., das Zusammenketten, das Zusammen- 
hangen, die Cohasion, scepka, f., die Zusammenkettung, scep- 
Ijati sja, sich in einander haken, an etwas hangen bleiben, 
scepčivyj, adj., hangen bleibend : češki: scepeneti, v. pf., er- 
starren; scfpnouti, verrecken (eigtl. erstarren) ; p. cep, Staro- 
slov. : cepenii, adj., rigidus, ocepeti, v., rigere, ocepeneti, v., 
obtorpescere ; ruski: cepkij, adj., sich gut an etwas festzu- 
halten verstehend, fest zusammenhilngend, cepkosti, f., der 
Zusammenhalt der Theile, cepljati sja, v., sich festhalten, sich 
anklammern, cepi, f., die Kette, cepnja, f., der Schopfeimer: 
češki: cepeny, eepny, adj., fest, dauerhaft; f) cap. Ruski: 
capati, 'v., greifen, haschen, packen, capkij, capkovatyj, adj., 
sich festkrallend, capki, capoku, f. pl., das Schlagbauer zum 
Vogelfang, die Dohnen am Webestuhl, k čemur primeri srbski : 
šeput, m., die Schlinge; češki: capiti, v., auf einmal zugreifen ; 
poljski: capač, v., packen, nehmeUj greifen; gorenjesrb. : capa, 
f., die Pfote; g) še p. Srbski: šeput, m., die Schlinge; ruski: 
šeptalii, f. coll., getrocknete, aus Asien eingefiihrte Pfirsiche, 
Aprikosen, primeri staroslov. : cepenil, adj., hart; h) šap. 
Staroslov.-ruski : šapiika, f., cucullus ; bolg. : šapku, f., die 
Miitze; hrv. : šapka, f., die Miitze ; srbski: šapa, f., die Pfote, 
šapo v, m., der Hund (der anpackende) ; ruski: šapka, f., die 
Miitze, šaplikii, m., der Bottich, Zuber, dieKufe; maloruski: 
šapinec, m., die Miitze; gorenjesrb.: šapka, f., die Miitze. 
Anda semkaj pristoji tudi naša beseda : šapa f., šap al, m., 
die steinerne Einfassung. Videli smo, kako se je začetna gla- 
sovna zveza ,,sk" razcepila na toliko raznih glasov. Take 
besede so vredne velike pozorljivosti, posebno zato, ker se 
jim, ako dobodo v začetek ,,č" ali „š", lice s tem po navadi 
tako zabriše, da je cesto vrlo težko najti pravo koreniko. — 
Miklošič v svojem delu Die Fremdworter in den slavischen 
Sprachen, o besedi : š a p k a, f., die Miitze, piše tako: ,,tiirk.: 
sabqa, rum.: šapkvi. — vgl. kapa," iz česar vidimo, da on 
to nazivalo proizvaja od znane besede : kapa, die Kappe : ali 
če premislimo koreniki prvobitno lice: skep, ter vse nje obile, 
raznolične plodove, in če tukaj naštete, mej Slovani za „ Miitze" 
navadne besede mej soboj primerimo : staroslov.-ruski : čepici. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 247 



srbski: čepac, ruski: čepecu, češki: cepec, m., čepice, f., 
poljski: czepek, czepiec; ruski: čaplažka, na podstavi: čap- 
laga, češki : čapka, poljski : czapka , staroslov. -ruski : šapuka, 
bolg. : šapkii, hrv. : šapka, ruski : šapka, maloruski : šapinec, 
gorenje-srb. : šapka, to z lahka umejerao, da so vse po stro- 
gem zakonu vzrastle iz rečene korenike, ter ne moremo se 
dvojiti, da je beseda: šapka cisto slovanska. Celo o besedi, 
katera slove novoslov. : čaprag, m., v Jambr., ruski: čapraku, 
m., češki: čaprak, m., poljski: czaprak, ni., die Satteldecke, 
Schabracke, in ki je zašla tudi mej Francoze: chabraque, ter 
od njih v Nemce : Schabracke, Miklošič morda prenaglo sodi, 
če jo v rečenem delu proizvaja od turškega: capraq. Pre- 
misliti je namreč trelja srbsko besedo: čapra, f., die Haut, in 
rusko: čapra, f., die Weintrester, Treber, das F e s t gepresste, 
niti nij pozabiti, da imiijo Turci brez čisla slovanskih besed, 
in da izvestno še ne more biti dognano, koliko je v njih je- 
ziku domačega, a koliko na piVsodo vzetega. 
Sapa, e, f. Neka motika: die Haue. Križ Ipavski; Klanec v Istri. 
To besedo je ločiti od poprejšnje, ker ima vso drugo kore- 
niko, a vender takšno, da so obrazi obeh malo ne od kraja 
do konca jednaki. Te besede korenika je: s k ep, spalten, 
grški : n/,7--~o), ich grabe, r;/.7.--z~o:, fossa, av.t.-z-o:, fossa, 
y.677-Tw, ich haue, fiille, schlage, schneide ; v rodu si je be- 
sedi : kop-ati, graben, skop-iti, evirare, uprav: schneiden, 
verscbneiden. Naša korenika: skep znači: spalten, spleissen, 
schleissen, reissen, zerreissen, zerfetzen, kratzen, schneiden, 
hauen, schlagen, ter v besedotv('trji kaže te obraze: a) skep; 
b) ščep : c) ščap ; d) čep ; e) čap ; f) a. scep, ^. cep : g) cap, 
poleg poprejšnjega : cep ; h) šep : i) šap. — a) skep. Ruski : 
skepati, v., spalten, spleissen, schleissen, skepišče (ostarela 
beseda), n., der Lanzensehafh oskepu, m., kurze Lanze, der 
Spiess, oskepati, v., rund herum abschiilen, oskej)išče, n., der 
Lanzenschaft, oskepoku, pka, m., der Span, Splitter, iskepati, 
v., zerspalten, iskepišče, n., der Lanzenschaft: namesto: iz- 
skep-; proskepu. ra., der Aufschnitt, Einschnitt, die Kneif- 
zange, raskepu, m., der Spalt: razskep-; soskepati, v., ab- 
spalten, zers})leisspn ; b) ščep. Novoslov.: ščepeti, im, v. 
impf., brennen (vnn der Wunde), uprav: spalten, ščeperiti se, 
v. impf., wichtig thun ; ruski: ščepa, f., der Holzspan, die 
Spleisse, ščepakit, m., das Schleissmesser, ščepati, v., spalten, 
spleissen, schleissen, ščeperiti sja, v., breit, steif stehen (ei- 
gentl. gespreizt, wie gespalten, stehen) : sich strauben, wider- 
spenstig sein, ščepetu, m., der hintere Ausschnitt am Sarafan, 
der Putz , Staat, peinhche Sauberkeit ; ščepetiti, v., sich 
modisch aufputzen, ščepetiniti sja, v., sich zieren, affektiren, 
ščepiti, v., spalten, pfropfen, impfen, ščepka, f., das Holz- 



24'8 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

spanchen, zaščepu, m., die Spalte am Hufe, zaščepina, f., der 
kSplitter, zaščepiti, v., reissen, aiifritzen, zaščepoku, pka, m., 
die aufgeritzte Stelle, obščepatT, v., rund herum abschalen, 
obščepiti sja, v., sich absplittern, sich abfasern, primeri novo- 
slov. : capa, f., der Fetzen ; otščepiti, v., abspalten, otščepoku, 
pka, m., der Splitter, oščepiti, v., abspalten, oščepoku, pka, 
m., der Splitter, Span, pereščepati, v., zersplittern, von neuem 
pfropfen, priščepii, m., das Propfreis, roščepil (zastarela be- 
seda), m., der Pfannenstiel, die Pfannengabel (Spaltung, Ga- 
belung) : rozščepu : češki: step, m., der Pfropf, das Pfropfreis, 
štepač, m., der Holzspalter, štepina, f., das Holzscheit, šte- 
piti, v,, pfropfen, pelzen, štepka, f., der Holzspan, doštepina, 
f., der Splitter, oštep, m., der Speer, Spiess, Lanze: step 
stoji namesto: ščep : poljski: szczep, szczepek, m., der Pfropf, 
das Pfropfreis, szczepa, szczepka, f., das Holzscheit, szczepic, 
v., pfropfen, oszezep, m., der Spiess, Speer; gorenjesrb. : 
ščep, m., der Spalt, ščepa, f., das Holzscheit, ščepič, v., 
spalten, pfropfen, ščepk, m., das Pfropfreis ; dolenjesrb. : ščepa, 
f., das Holzscheit: ščep, ščep stoji zopet namesto: ščep; 
c) ščap. Staroslov.-srb. : štapu, m., der Stock, Štab, staro- 
slov. -ruski: štapistvo, n., elegantia (der Putz, Staat) ; novo- 
slov. : ščap, m., der Kniittel, Priigel (v Ribnici), ščapin,.m., 
ein elender (eigentl. zerlumpter) Kerl, v Metelku na 8. str. ; 
hrvat. : ščap, m., srbski: štap, ščap, m., der Stock, Štab. Ta 
beseda ima, kakor vidimo, vso drugo koreniko, nego li nemška: 
der Štab, in zatorej nij od nje, od katere brez nobene dvojbe- 
proizhaja srbska: stap, m., staroslov.-srb. : stapn, ra., scipio; 
— ruski: zaščapu, m., die Spalte am Hufe; ščapu, m., der 
Anhieb, Beilhieb ; der Stutzer, ščapiti, v., den Stutzer machen, 
ščapstvo, n., der Staat, der Luxus, ščaplivjj, adj.,geputzt, schon, 
schmuck, ščaplenie, (zastarela beseda), n., der Staat, der Luxus, 
rasščaplivati, v., spalten, schleissen: poljski: szczapa, f., das 
Holzscheit; d) čep. Staroslov. -ruski : snčepitu, adj.: železo 
sučepito, morebiti: rogovilasto železo. Vita Theodosii v Miki. 
lex. 965., staroslov.-srb.: čepurije, n., rami (Spaltung, Gabelung), 
poleg tega z glasovno oslabo staroslov. -srbski : čipru, m., ramus, 
po čemer bi se moglo soditi, da semkaj morda pristoji tudi 
gIasovnr» oslabljena staroslov. -srbska beseda: čiparogu, m., 
die Klaue (gespalten) ; novoslov. : čep, čepa, m., der Zapfen 
(eigentl. der Pfropf), čepeti, im, v. impf., počepati, v. impf., 
poceniti, čenem, v. pf., hocken (sich breit machen), primeri 
češki: čapeti, v., kauern, geblickt sitzen, sich ducken, gorenje- 
srb.: čapač so, niederkauern ; novoslov.: razčeperiti se, v., 
.sich gespreizt aufstellen, čeper, m., die Schafzecke; srbski: 
čep, m., der Stopsel, die Thiirangel, čeperak, rka, m., die 
kleine Spanne, čeprkati, v., kratzen, wie die Henne, čepur, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 249 

m., der Strunk eines abgehauenen jungen Baumes (niedriges) ; 
ruski: čepeli, f., ein kleines Schaufelchen, čepuni, f., der 
Reiher (einen spitzigen, spaltenden Sclmabel liabend), čepu, 
m., der Dreschflegel, čepu, m., der Stopsel, Bolzen, Spund, 
očepu, m., der Brunnenschwengel, der Schlagbaum (eigentl. 
der Štab, Stock), počepu, m., der Sehwengel: češki: čep, m,, 
der Zapfen, Spund, St()psel, die Thurangel, čepe, ete, n., der 
junge Reilier, čepeyiiti v., sich strauben; poljski: czepiga, 
f., die Pflugsterze (gegabelt), czop, m., der Zapfen; gorenjesrb.: 
čop, m., der Zapfen, Spund; e) čap. Staroslov.-ruski: čapu, 
m., die Biene (die mit dem Stachel spaltende, stecliende), 
caplja, f., der Storch; novoslov. : caplja, f., der Reilier; srbski: 
čap, m. (v Crnej Gori), der Stopsel, caplja, f., der Reiher, 
čaponjak, ponjka, m., die Klaue, čaporak, porka, m., čapur, 
m., oboje: der Strunk eines abgehauenen jungen Baumes; 
ruski : caplja, čapura, f., der Reiher, čapuriti sja, v., aufge- 
blasen, hochmiithig sein, čapu, m., der Sprung, Riss; der 
Dreschflegel, čapiga, f., das holzerne Pfluggestell (die Pflug- 
sterze), čaplikii, m., der Pfannenstiel, die Pfannengabel ; češki : 
čap, m., der Storch, čapeti, v., kauern, gebilckt sitzen, sich 
ducken ; poljski: czapla, f., der Reiher: gorenjesrb.: čapač so, 
v., niederkauern, čapla, f., der Reiher; f) a. se ep. Staroslov.- 
srb.: sucepiti (namesto pravega lica: scep-), v., seindere; bolg. : 
scepi, v., spalten, Miki. lex. 845.; srbski: scjepati, v., spalten, 
Miki. lex. 906.; gorenjesrb.: scjepic, v., spalten, Miki. lex. 
1108.; |3. C ep. Staroslov. : cepiti, v., spalten, cepina, f., das 
Holzscheit; novoslov.: cepiti (cep-), v., spalten, ocepek (ocep-), 
pka, m., der Kniittel, cep (cep), m., cepika, f., das Pfropfreis, 
cep, čepa (cep), čepa, čepu, m., cepec (cep-), pca, m., der 
Kloppel des Dreschflegels, cepje, pij, poleg: čepov, m. pl., der 
Dreschflegel (Kloppel samrat Handhabe), ceper, pera (izreči: 
ci1p-), m., ter slišati je tudi : cumper, cumpera, m., der Splitter, 
precep, procep (-cep), m., der Kloben, cepin (reci: ciipin), 
m., die Spitzhaue, nekakšno trnokopu (krampu) zelo podobno 
^orodje, ki ima na obeh konceh železa kljun, katerega zasajajo 
(vcepljajo) v hlode, kadar jih premikajo ali dvigajo na voz; pri- 
meri srbski : capun, die Rodehacke, trnokop : bolg. : cepi, v., 
spalten, Miki. lex. 1108.; srbski: eijepati, v., spalten, zer- 
reissen, procijep, m., der Kloben. cijepci, m. pl., ali štapci 
(Štabe), sto stoje u predji izmedju nita i gornjega vratila, 
c:jepanica, f., das Holzscheit; ruski: čepu, m., der Dreschflegel, 
ocepu, m., der Brunnenschwengel, Schlagbaum, počepu, m., 
der Schwengel; češki: cep, m., der Dreschflegel, eiserner Kniittel, 
Streitkolben ; poljski : cepy, ow, m. pl., der Dreschflegel, go- 
renjesrb.: cypy, ow, m. pl., der Dreschflegel ; g) cap. Staro- 
slov.-ruski: caplja, f., der Storch, Miki. lex. 1110.; novoslov.; 



250 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



capa, f, der Fetzen, (das Gesplissene, Zerissene), primeii 
češki: cap, m., die Zotte, capovaty, adj., zottig; novoslov. : 
capin, m., der Zerlumpte; srbski: capa, f., die Haue, capun, 
m., die Rodehacke, primeri novoslov. : cepin, m , die Spifcz- 
haue; ruski: capa, f., der Spaten; — ruski: capati, v., kratzen, 
mit der Jilthacke bearbeiten (das Gartenbeet), capii, m., die 
Jilthacke, capa, m., capimu, m., der Raffer, der Bestechliche, 
capa, f., der Spaten, capunija, f., die Rafferin, die Bestech- 
liche, capu, m., der Bock (zum Aufstellen), capa, f., der 
Pfannenstiel, capina, f., die Schramme, caplja, f., der Reiher, 
capnuti, v., hauen , schlagen : capnuti po uhu, eine Ohr- 
feige geben, cap(')ku, pka, m., der Stock, Štab; češki: cap, 
m., die Zotte, der Widder, Bock (zottig), capovatj, adj., zottig, 
Cfipova vina, die Zackehvolle, capati (v Slovacih), v., priigeln ; 
poljski : cap. m. , langgeschwanzter orientalischer Widder, 
Zackel, capač, v., packcn, nehmen, greifen; h) še p. Staroslov. : 
šeperanije, n., nugae, šeperati, v., nugari, garrire, šeperovati, 
v., isto, šeperjenije, n., nugae, garrulitas: vse to, kakor se 
vidi iz besed, mej katerimi stoji, nema druzega zmisla, nego 
li novoslov. glagol : šepi^riti se, šepiriti se, v., sich aufgeblasen, 
muthwillig benehmen ; srbski : šepiriti se, rašepiriti se, šepu- 
riti se, v., sich briisten, wie ein Pfau, šeper, m., debeli 
konec .prota, ki ostane v roci, kadar se vije gož (trta) ; češki 
(v Slovacih): šepoi'iti se, v., sich empor arbeiten ; gorenjesrb,: 
šepjeric, v., emporstriiuben (die Federn), uprav: sich breit 
machen ; i) šap. Ruski: šaperiti, v., ausspreizen (spalten), 
šaperja, m., der Stolze, sich Spreizende; gorenjesrb.: šapac 
so, v., schleifend gehen (den Boden mit den Sclmhen scharren, 
kratzen). Semkaj spada tudi naša beseda : šapa, f., die Haue, 
motika. — Sam ne vem, ali k tej ali poprejšnjej besedi pristoji 
oslabljena korenika .staroslov. : štlp-, novo.slov. : ščep, m., ščipati, 
v. pf'., ušcrniti (z neoslabljenim polnim in čistim „e"), v. pf., 
z\vicken ; kajti ruščina ima : zaščipyvati, v., zerreissen, zer- 
beissen, kateri pojem bi jo vrstil k tej našej besedi: šapa, 
f., die Haue; ali poleg tega se v ruščini tudi nahaja: zašči- 
pyvati, v., zusammendrlicken, zusammenpressen (eigentl. pres- 
sen, bis es fes t, hart wird), kar bi jo vrstilo k besedi: 
šapa, t., die Einfassung. — Srbski besedi: capa, f., die Haue, 
motika, capCin, m., die Rodehacke, ter ž njima vkupe i novo- j 
slovensko: cepin, m, die Spitzhaue, Miklošič, Die Premd- J 
worter in den slavischen Sprachen, deva mej tujke, govoreč: 
„serb. capa, f., ligo, capun, m., rallum, tiirk. capa. — it. 
zappa. Diez, Wr)rt(!rb. I. 44B. ; nsl. cepin, m., eine Art Hacke. 
Oberkrain. Spaltholz. Marc. Werkzeug zum Fortbewegen der ] 
Holzstamme, indem man die Spitze einhackt. Krain. : man i 
hort auch : cempin, nhd. tirol. Zappin. — vgl. it. zappa, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 251 

ngr. T*(7.77'', und : capa." Zdaj pogledimo, kaj piše Diez. Na 
mestu rečenem besediije tako: „it. zappa, sp. zapa. wal. sape, 
Haue, fi". sape, Untergrabung : vb. zappare. Kommt es vom 
gr. r;y,y-7.rr,. Grabsclieit, t/.7.-tčiv, graben, so gieng das Wort 
von Italien aus, indem sich hier der Anlaut t/, in „z" mil- 
derte, wie in: zolla, aus: skolla." Kaže se nam takoj, da 
sam Diez ne more za trdno reči, od kod je prišla ta romanska 
imovina; ali ako premislimo, da naše besede tesno služijo v 
predale svoje domače, po vse jasne korenike: skep, katera 
je porodila tudi še ine besede ali jednacega ali jako podob- 
nega pojma, in ako se ozremo i na slovensko besedo: šapa, 
f., die Haue, ter na ruske: čepeli, f., ein kleines Schaufelchen, 
capu, m., die Jathacke, capa, f., der Spaten, to izgine vsa dvojba, 
in pokaže nam se, da imamo pred sob(')j domač plod, ki je v 
starej dobi prešel tudi v romanščino, katera je izraz capa uže 
gotov slišala v srbščini, da ga zatorej nij bila prisiljena stoprav 
sama prenarejati od grškega nazivala : G/.^-avr,, katero bi laški 
slulo: zappan-, a ne: zappa, niti jej ga nij bilo treba delati 
na novo od korena: G/.a-, ker nekdanja grščina besed, ka- 
keršne so naše: capa, capiin, cepin, baš nema ter jih nij 
imela nikoli, kar je sploh znano. Ali je novogrški T^ar:'! od 
romanščine vzeto ali od slovanščine, tega nij dognati ; turška 
beseda: capa izvira morebiti iz bolgarščine, a nikakor ne iz 
laščine ali srbščine , kar sama na glas pripoveduje. V na- 
rečje tirolsko je beseda: Zappin, katera nema nemškega lica, 
prišla iz našega jezika, od koder imajo Tirolci več na posodo 
vzetega, na pr. tudi: Obletzen, plur., gekochte ganzeRuben: 
oblice. Ako Sloveni po nekatere kraje izrekajo tudi: cumpin, 
poleg: cepin (cupin), to še nikakor ne svedoči, da je be-seda 
neizbežno tuja, ker tu ter tam govore i: cumper, der Splitter, 
namesto: ceper, (cuper), a vender se zdaj menda uže nihče 
ne more dvojiti, da je to čisto domače. Te vrste popake se 
rode, kadar jame narodu iz pameti uhajati prava .korenika. 
— Miklošič v omenjenem spisu (Die Fremdworter itd.) tudi 
besedo: čep, m., der Spund, Zapfen, proizvaja od nemškega: 
der Zapf, o katerej besedi sami Nemci ne znajo, kakšno ko- 
reniko bi jej podstavili. Beseda : čep je poprej bila sumna tudi 
meni, a zdaj se mi je pokazalo, da od korenike: skep, ščep, 
spalten rojena, uprav znači: der Pfropf, Stopsei (kar se 
vtika, vceplja), in da ima tri obraze: ščep, čep, čap. Češki: 
step, der Pfropf, poljski: szczep, der Pfropf, novoslov. : čep, 
der Zapfen, Spund, srbski: čep, der Stripsel, die Tlmrangel, 
ruski: čepu, der Sbipsel, Spund, Bolzen (vtikovalna železna 
iglica), češki: čep, der Stopsei, Zapfen, Spund, die Thiirangel: 
k temu dostavimo še poljski: čop, der Zapfen, gorenjesrb. : 
čop, der Zapfen, Spund, oboje namesto : čep ; srbski (v Crnej 



262 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Gori) : cap, der Stopsel. V poseben uk naj li koncu semkaj 
postavim nastopne besede, s katerimi pokažem, kako se v 
pojmu besede naslanjajo druga na drugo. Spalten; ge- 
s p a 1 1 e n, ter od tod : a) breit stehen ; b) breit gestellt sich 
strauben, widerspenstig sein ; c) aufgeblasen, hochmiithig sein ; 
d) geputzt sein (aus Hochmuth); e) luxuri6s sein. K pojmu 
„breit" se pritiska tudi f) pojem: dick; g) nahe beim Boden 
sein, niedrig. — a) Ruski: ščeperiti sja, breit, steif stehen, 
primeri ruski : šaperiti, ausspreizen ; novoslov. : razceperiti se, 
sich gespreizt, breit aufstellen : b) gorenjesrb. : šepjeric, empor- 
strauben (die Federn) ; ruski : ščeperiti sja, sich strauben, 
widerspenstig sein ; češki : čepeyfiti, sich strauben ; c) novo- 
slov. : .ščeperiti se, wichtig thun ; ruski : čapuriti sja, aufge- 
blasen, hochmiithig sein, šaperja, m., der sich Spreizende, 
Stolze; staroslov. : šeperjenije, n., nugae, uprav isto, kar novo- 
slov. : šeperjenje : šeperiti se, košato, oholo hoditi ; srbski : 
šeperiti se, sich briisten; d) ruski: ščepetu, m., der Putz, 
peinliche Sauberkeit, ščepetiti, sich modisch aufputzen, šče- 
petiniti sja, sich zieren, affektiren, ščapu, m., der Stutzer, 
ščapiti, den Stutzer machen, ščaplivyj, adj., geputzt, zierlich ; 
staroslov.-ruski : štapistvo, n., elegantia; e) ruski: ščapstvo, 
n., ščaplenie, n. , der Luxus; f) novoslov.: čeper, m., . die 
Schafzecke; srbski: šeper, m., de beli konec prota, ki ostane 
v roci, kadar se vije gož (trta); g) srbski: čapur, čepur, m., 
čaporak, porka, m., der Strunk eines abgehauenen jungen 
Baumes. 

^('(pniti, šapnem, v. pf. Udariti z roko. Vreme. To znači uprav : 
udariti se šapo (taco), primeri srbski: šapa, die Pfote, kar 
nam kaže, da je ta beseda za „ Pfote" nekdaj bila tudi mej 
Notranjci navadna. 

Sdtrast, a, o, adj. Šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter 
hodi razkoračeno, posebno dokler ima še dolgo suknjico. V 
Laščah. Srbski: šatra, f., der Stand des Kaufmanns (kra- 
marski jjštant"), uprav: das Zelt, primeri: šator, m., das Zelt. 
Tacemu otroku vele cesto: šatra! kam šatraš? 

Sčediti, ščckiim (ščed) koga, v. pf. Jemanden zum Besten liaben. 
Vršno pod Krnom. — Primeri laški: sceda, f., das Gespott, 
die Schackerei. 

Scene, šceneta, n. Mlado prase. — Hrušica v Istri. 

Scep, (reci: ščup-), a, m. Vseh pet prstov s konci zložiti. „Na- 
redi ščep" ; lege die Finger kegelformig an einander. Mal- 
hinje. Korenika : štip, novoslov. : ščup, zwicken. 

Scepec (reci : šču])-), iK-a, m. Toliko kake drobne ali prašne stvari, 
kolikor se je s tremi prsti zagrabi ; die Pri.se. Sv. Duh pri 
Krškem. Primeri v letopisu 1880. 1.: ščepec, m., na 192. str., 
in tudi: ščep, m. 



Fr. Erjavec Iz potne torbe. 263 

Scer, a, m. Ime raznim rastlinam. V Dornbergu sem čnl 
rek: zeleno je, kakor ščer. — Beseda: ščer, ščir slovanski 
sploh znači rastbne; srbski: štir, m, Amarant, amarantus 
bhtum, Lmn.: mlad se štir kuha i jede, kao zelje; ruski: 
sciru, m..Bmgelkraut,mercurialis annua; rotherFuchsschwanz 
amarantus caudatus : češki : štir, m, Bingelkrant, Hundskohl' 
mercurialis perennis, Linn. ; poljski: szczyr, szczer, m., Bin- 
gelkraut, mercurialis masculus ; gorenjesrb : Ščer, m., Bingel- 
krant, mercurialis. 
SmUi mim, v. impf. Drva predrobno cepkati. Govori se o kacera 
otroceti, katero se prime tega dela, ki mu Še ne more kai • 
spalteln. V Brkinih. Sketiti. šketim (šket-), v impf 
nepotrebno rezkati ali cepkati. V Laščah. Bavarsko-nemški ' 
scheiten, v., spalten (Holz) ; das Seheit, jedes der Stiicke, in 
die ein Baumklotz gespalten ist; srednjevisokonem : schit 
starovisokonem. : seit. ' 

SUtin se, ščetim se, y. r. impf. Stutzig sein (vom Pferde) wider- 
spenstig sem. Konj se ščeti, ako ne gre naprej, da-si ga 
priganjaš m tepeš. A ta beseda rabi tudi o človeku. Pri- 
meri laški : stitico, adj., storrig, widerspenstig. Drugi slo- 
vanski narečaji nemajo ničesar temu podobnega, razven če- 
scme, kder nahajamo: štititi se, v., scheuen, sich scheuchen 
kar semkaj vendar ne služi zaradi slovenskega soobraza' 
sketiti se, v., katerega poišči. 
'fcijca e, f. Majhno dekletce. Plužna pri Bolci. Podstava je staro- 
slov.: sic, sicati, v., nass machen, mingere, in zdaj vidimo 
jasno, kaj uprav znači tudi: ciira, f., curica, f., das Miidchen 
rekse, uscanka, m Slovenci deklico prezirljivo res cesto ime- 
nujejo „uscanko". Sčijca je izmanšljivo lice; neizmanjšljivo 
bi slulo: scija, f. Od korenike: sic je tudi: ščavje, n., Šauer- 
ampter, ker ima obilo soka; primeri gorenjesrb.: ščawa, f 
;., clie Pisserm, cunnus, die Harnruhr, ščawka f., die Harnruhr.' 
ci]pa e, t. Neko nazobčano kolesce pri stativah: das Sperr-Rad 
Ostali slovanski jezici te tudi v Laščah navadne besede ne- 
majo v tacem lici, a da je domača, o tem se nij dvojiti 
^ctpec, yca, m. Utrinjalo; die Lichtputze, Lichtschere. Sv Duh 
,^ pri Krškem. Primeri: ščep, m., in: ščepec, m. 
^crleti, sedim, v. impf. Vreščati. „Otrok ščrli.« Koborid Ta be- 
seda stoji namesto: ščvrleti, a nje cela korenika je: skvr 
Laute von sich geben, zirpen itd. 
'egetalo, a n. Ostroga na jahačevem črevlji ; der Sporn. Brda 
^°''!r^.- Podstava: šegetati, v., kitzeln, kar je v starej slo- 
venscmi iz početka slulo: skukutati, v., kitzeln; primeri- 
skoku, m., der Sprung. 
'esfar rja, m Der Zirkel. V Solkanu živi star mož, po roko- 
delstvu sodar, kateremu je še znana ta beseda. ,Temu orodju 



254 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



I 



smo rekali poprej : šesta r, a zdaj ga imenujejo: cirkelj". ~ 
Srbski: šestar, m., der Zirkel ; maioruski : šesternyk, m. (bei 
deii Huculen). — Primeri laški: šesto. Miklošič, die Fremd- 
worter in den slavischen Sprachen. A Diez piše : „it. : šesta, 
šeste, Zirkel zum Messen; it, altportug. : šesto; altspan. : 
siesto, Ordnung, Mass ; vb. it. : sestare, abmessen, span.: asestar, 
ein Geschiitz richten. Von den Ktymologen noch^ ungelr.st, 
aber niclit schwierig zu losen. Šesta ist das gr. oj^tov, eiu 
Werkzeiig der Maurer zum Ausgleichen oder Richten, nacli 
Einigen die Kelle, nacli Andern das Winkelmass oder Richt- 
sclieit." — Stvar je vender še na vegalici. 
ŠcMa, e, i. Korec, s katerim se zajemlje vino ali voda ; ein Schupf- 
gefiiss. A se šešlo se tudi voda polje iz čolna; die Scliopf- 
schaufel. Kras; Ipava. Laški je: sessola, f., eine hohle Schanfel 
von Holz. Miklošič (Die Fremdwnrter itd.) piše: „nsl. šešla« 
f., eine Art Scliopfgefuss. — it. sessola, nhd. osterr. SesseJ 
S5ss. Hofer lil. 141." — Češki je: sesule, f., das Balglein, 
die Hiilse, der Kelch der Eichel, der Kelch an der Scliale der 
Haselniisse; die Kapsel; poljski: szeszula, f., die Schale, Nus 
scbale. "Vidimo, da je to naša beseda: češulja, f. (kar se o 
česne), staroslov.: češuja, f., die Schuppe ; ruski: češuja, ^ 
isto. Diez o tej besedi molči v drugej izdavi svojega slovnika 
Laška beseda je morebiti v starini vzeta od Slovanov, a nova 
slovenska je pozneje prišla vender od Lahov, kar dokazuje 
nje pomen in tudi priglas, kajti čisto slovanski bi slula 
šešulja. 
Ševeljdti, šemJjam (izreči: ševljati, š^vljam), v impf. Krauen, krab 
beln (am Kopfe). Podkrnci. Srbski: ševeljiti, v., auszuweichei 
suchen; ruski: ševeliti, v.,bewegen, rutteln, riihren, umriihren 
češki : ševeleni, n., die Zuckungen, Convulsionen. 
Šibiti, šibim, v., impf. , in : u š i b i t i , u š i b i m , v. pf . „ To drevesce se 
ti uže ne da šibiti," rekše, ne da se upogniti, kakor šiba, ker 
je predebelo. Ipavska dolina. 
Šikara, e, f. Das Dickicht, das Gestrilpp. Lož. Ta beseda znači 
isto, kar srbska: šuma, f., der Wald; kajti srbski je: šikati, 
v., zischen: ruski: šikati, v., zischen, kar pomenja uprav: 
Gerausch machen. 
Sivo, a, n. „Krojač ima mnogo šiva" = mnogo dela. Sv. Duh pn 
Krškem. , 

ŠkeUti se, skethn se, v. r. impf. = ščetiti se. Išči te be^sede. Uš ke- 
titi se, ušketim se, v. r. pf. = uščetiti se. Sketljiv, a, 
o, adj. Ta konj je sketljiv = rad se šketi (ščeti). Razdrto 
pod Nanosom. Primeri: ščetiti se, v. 
ŠUlj, a, m. Skala, pečina, o večji kamen, strčeč iz zemlje; der Fels 
' „Pri nas ne moremo orati, ves svet je v školji." Ta besedi 



Fr. Eijavec: Iz potne torbe. 255 



nij slovanska, nego laška: scoglio, Klippe. Diez o njej piše: 
„it. scoglio, span., portng. : escollo, provenz. : escuelh, fr. : ecueil, 
Fels, Klippe; von : scopulus." 

ŠlHbiti .s-e, škrebim fie (komu), v. impf. r. Pačiti se ; Jemanden an- 
grinsen. Poškrnbiti se, poškrebim se, v. pf. Ta be- 
seda je malo pohabljena, kajti pravotno bi slula: sklabiti se; 
primeri staro>;lov. : sldabiti se, v., beim Lachen den Mund r)ffnen; 
a češki je: sklebiti se, v., den Mund aufreissen. 

Škripec, (izreči: ski-pec), ca, m. Die Rolle am Webestuhle. Bole. 
Primeri v letopisu 1880. L: škripec, m., na 187. str. 

Skrtalka, e, f. Die Handratsche. Hrušica v Istri. Primeri: škrgala, 
f., v letopisu 1880. 1. na 194. str. 

Skulja, e, f. Steinsplitter. Zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi 
kameni zatikajo se škuljami. Goriška okolica; Ipavska do- 
lina. Primeri v letopisu 1880. 1. besedo: skula f., na 187. str. 

Star, stara, m. Lesena posoda, vedrica, kebel. Plužna pri Bolci. 
Poleg tega novoslov., hrv. in srbski : star, m., modius, staroslov. : 
šestaru, m., vascnlum; starovisokonem. : sextari, sehtari, sred- 
njevisokonem. : sehster, sehter, sester, novovisokonem. : Star ; 
laški : sestiere ; stajo, od : sestajo : staro ; lat. : sextarius, sta- 
rium. Miklošič, Die Fremdworter in den slavischen Sprachen. 

Sfenjdk, a, m. Kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik. Komen 
na Krasu; Rihenberk. Od laškega: stagnata, f., ein Stander, 
Gefass von Zinn (stagno) zum Oel, ein zinnerner Wasserstander : 
messer Gesu prese la stagnata deir aqua; benetsko-laški : 
stagnada, f., vašo die rame (Kupfer) ad uso di cucina. 

Šteti, štejem, v. impf. trans. Čislati. „Kdo ga šteje?" Wer lialt 
was auf ihn? Soška dolina. 

Strkati, štrkam, v. impf. Kapati, padati v kapljali (o dežji). „ Za- 
čelo je šti-kati." Bole; Staro Sedlo. Primeri: štrkoč, i, f. 
v letopisu 1880. 1. na 194. str. Podstava: strk, stechen. 

Sukati, šuka)n, v. impf. Drsati z nogama (s črevlji) po podu. Pod- 
krnci. Slovanski narečaji nemajo ničesar temu podobnega. 
Primeri bavorsko-nemški : scliucken, v., mit kurzem Schwunge 
in Bewegung setzen, werfen ; die Aclisel schucken = die Achsel 
zucken ; poleg tega: scliocken, in schwingender Bewegung 
sein, die Knochen bewegen, actum venereum excercere, od 
koder je novoslov.: žokati, v. impf., stopfen; a nemška be- 
seda sama je morebiti od slovanskega: skakati, v., springen. 
Schmell-Fromm. II. 369. 

Sumelke, Šumelek, f. pl. = pljuča ; die Lunge. Vršno na Tolminskem. 

Siinik, a, m. Ulijnjak ; das Bienenhaus. Kob5rid; Bole, Uprav: 
š e 1 n i k, in to namesto : p š e 1 n i k. Primeri : pšela, f. 

Svhigla, e, f. Majhna ročna pletenica. Handkorbchen. Staro Sedlo. 
Primeri: š v igla, f., v letopisu 1880, 1. na 194. str., in: 
ošvika, f., v letošnjem. 



HM fx. iiijavec: Iz p6tne torte. 



Tdkati ; točeni , v. impf. ; p o t a k a t i, p o t a č e m, v. pf. (kroglo) ; 
rollen, scliieben (v. d. Kugel). Vas Krn, kder v infinitivu na- 
pačno govore: tacati. Podstava je: tok, od koder: točiti, 
v. impf. rollen; običajno se govori: potakati, pretakati, po- 
takam, pretakam. 

Tammst, a, o, adj. Trapast, neumen. Koborid. Od nemškega: da- 
misch, adj., kar v nekaterih narečajili slove: tamisch. 

Tarldjati, tarkljam, v. impf. Gristi, da se sliši glas grizočih zob. 
Vršno pod Krnom. Od benetsko-laškega : torcolar, v., pressen. 

Tecati, tecihn (reci: tuc-), v. impf. Meso ali slanino sesekavati, na 
pr. za klobase. Tucalo, a, n., das Hackbrett. Volče. Na- 
mesto: tolcati, kakor: belia (reci: buh-), namesto : bolha, Kek 
(reci : Kuk), ime neke gore, namesto : Kolk. 

TeU, tečem, v. impf. „ Koliko let imaš?" — „ Osemnajsto tečem." 
Podkrnci. 

Tekmati se, tekmam se (reci: tuk-), v. r. impf. Wetteifern, an Giite 
gleichen oder nahekommen. „Ta dva soda se tekmata," rekše, 
vino iz teh dveh sodov je malo ne jednako dobro. Brje v 
Rihenberškej župi. Staroslov. : tukumiti, v., aequiparare. 

Tekniti, teknem (reci: tuk-) koga, v. pf. Anriihren. „Ni teknil ga 
nisem," ich habe ihn nicht einmal angeriihrt. Goriška okolica ; 
na Krasu. Po drugod se govori : dotekmti, dotaknem, v. pf. 

Tenetvo, a, n. Die hintere , grossmaschige Wand am Zugnetze. 
Žaga pri Bolci. Staroslov.: teneto, n., ter poleg tega : tonoto, 
n., das Netz. Primeri ime gorenjske vasi: Tenetiše, namesto: 
Tenetišče, f. pl. ; a pravotno bi bilo : n. sing. 

Teniti, tenim (reci: tun-), v. impf. Diinn schlagen, walken, aus- 
ziehen. „ Testo je tenjeno." Koblja glava na Krasu. Lehko 
bi se tudi reklo: od vseh kovin se da zlato najbolj teniti. 
Podstava: tin, od koder staroslov.: tiniku, adj., diinn, novo- 
slov. : tenek (reci: tunuk), poleg: tenak, adj., diinn. 

Tešč, (reci: tušč), a, e, adj. = prazen. Tešča ajda je ona, ki nema 
polnega zrna. Pliižna. VVuku: tast, a, o, adj., leer, vacuus; 
staroslov. : tiišti, adj., vacuus, inanis. 

Tetina, e, f. Hči moje tete. Bole. 

THec, Ica, m. Tilnik, zatilnik ; der Nacken. Vas Krn. A Laščan 
govori : za telek (reci : tevuk) ga je udaril, namesto : za tilek. 
Staroslov.: tylu, m., cervix ; srbski: tilut, m., teluče, n., der 
Riicken des Messers ; ruski : tylu, m., der Riicken, die Riick- 
seite, tylina, f . , die Riickseite, tylka, f. , das Genick, der 
"SViderriss, der Riicken des Beils , Messers , tyliniku, m., die 
Nackenklappe einer Miitze. 

Tir, a, m. 1) Skrli, položene ob hišah; das Trottoir. 2) Gaz v 
snegu. Sv. Križ Ipavski. Korenika : tr-e-ti, driicken (durch 
das Betreten). Primeri v tem letopisu : tar, m., neko rastlino. 

Tirji, jev, m. pl. Pri platnu zadnji konci (niti), katerih tkalec nij 



Pr. Erjavec: Iz potne torbe. 257 



mogel dotkati; das Kettenende des Gewebes. Plužna pri 
Bolci. Primeri v letopisu 1880. leta: potirki , m. pl., na 
176. str. in v letošnjem: tar, m. 

Tišati, tišani, v. impf. Molčati; stili sein. Poti. sati, potišam, 
v. pf. Pomoleati, obmolkniti ; verstummen. Podkrnci. Nade- 
jati bi se bilo obrazu: tišati, tišim, kakor: molčati, molčim. 
Podstava: tih, adj., stili. 

Thra, e, f. Ime necega ženskega straha . s katerim plašijo otroke, 
da jih pobere, ako ne bodo pridni. Avber na Krasu. Temna, 
a jedva slovanska beseda. 

Tl:(Wi, v. impf., ima v sedanj aku: t čem. Plužna; a v Laščah: 
tukem, in: tukam. 

Tom, e, f. Mlad pes : Hiindchen. Solkan. To to, to t a, m. Pes v 
otročjem govoru. Goriška okolica. To je laško: tozzo, adj., 
dick und kurz, klein. 

T6(Vi (reci: tudi), adv. Kurz zuvor, gerade friiher. „T6di sem vodo 
prinesla." V Laščah. Otodi (reci: otudi), adv., isto. V Do- 
brepoljah. Staroslovenski je: tugda, adv., tunc, od koder je 
naše : tuda(j) , namesto : tugda(j) : a poleg tega staroslov. : 
togdy, adv., tum, od koder novoslov. : todi. namesto: togdi, 
s pomenom nekoliko j^remenjenim. Primeri gorenjesrl). : t6jhdy, 
adv., ziemlich lange her, kar Pfuhl misli, da stoji namesto: 
što we hdy, wer weiss wann. 

Todinj, a, e, adj. friscli, eben gebracht. Todinja voda = otodi 
prinesena voda. Vršno na Tolminskem ; Podkrnci : tudi v 
Laščah. 

Tog, a, o, adj. Steif. Koborid: tudi na Koroškem. Staroslov.: tagii, 
adj., fortis. 

Tručje, a. n. Bohova ali bežolova slama; leere Bohnenhiilsen. 
Plužna pri Bolci. Laški : straccio , m. , der Riss , Lumpen, 
Fetzen. Lappen; straccio, adj.: carta straccia, Makulatur, 
u n b r a u C h b a r e s Papier. 

Tratarica, e, f. Koza tratarica je ona , ki se pase' okolo hiš, a ne 
hodi po leti v planino. Gorenja Soška dolina. Beseda: trata, 
f., der Rasen, nij slovenska. Bavorsko-nemški : die Trat, jener 
Theil einer Feldflur, welcher dem V i e h t r i e b offen bleibt, das 
Brachfeld, die Brache, .starovisokonem. : trata, srednjevisoko- 
nem. : trate, trat, der Tritt, die Spur : der Weg , die Trift ; 
die Brache. Schmell.-Fromm. I. G77. 

Tiršljilca, e, f. Mrzlica: das Wechseliieber. Trešljikav, a, o, adj., 
mrzličav, mrzličen. Podkrnci; Bole. Podstava: tresti staroslov.: 
tresti, schtitteln. 

Trk/a, trija, in : trilja^ e, f. Neka igra, ki se drugače imenuje : ž u - 
p a na se igrati, županati, v. impf. (V Laščah.) Zgoraj na- 
vedene besede so navadne po Krasu, po Istri in po Ipavskej 
dolini. Benetsko-laški : tria. f., tavola a mulino, das Miihlfahren. 

17 



268 Pr. Erjavec: Iz potne totbe. 



Trhnati, trhnljem, v. impf. Ropotati. Vas Krn. Bavor.-nem. : tremeln, 
v., mit Gewalt arbeiten, stossen, sclilagen. Schmell.-Fromm. 
I. 6G3. 

l'rmo(j, «, m. Kuliinj.ska potlstava na treh nogah; der Dreifuss. 
Miilhinje. 

'Irl>'('lj, Iclja^ m. Okrogel kos debhi v polenovi dolgosti. „Deblo 
je dalo osem trkljev." Plužna pri Bolci. Na DoL-njskem: 
rkelj (reci: rukulj , arkillj) , a, m., hlod, posebno smrekov, 
kolikeršen se daje na žago: krcelj (reci : krculj), a, m., isto. 
V Laščah. Srbski: trklja, f., der Pflock; ruski: terka, f., das 
Reibeisen, poljski: tarka, f., isto; staroslov.: treti, v., silgen, 
da bi zatorej beseda: t rkelj morda značila: der Silgeblock; 
primeri srbski ; trenica, f., das Heibeisen ; das gesiigte Brett. 
Korenika: tr. Primeri tudi: tar, m., neko rastlino. 

Trlcpeii (reci: trlepun), pna, o, adj., težku umej(')č, jako zarobljen 
ter neokreten; schwer verstehend, ungehobelt, plump. V 
Laščah. Poleg tega: netrlepun, adj., isto, kakor se tudi go- 
vori: nekrivičun, adj., ungerecht, namesto in poleg: krivičnn, 
adj., isto. Trlep (reci: trlup, z ostrim priglasom na „u"), -lepa, 
rabi kranjskim Slovenom tudi v priimek. Za pojem ,, plump" 
še nemamo v književnem jeziku pravega vzraza. Išči besede: 
tar, m., kar je ime neke rastline. 

Triie]i\ nl-a, m. = lopatica. Išči te besede. Sv. Križ Ipavski. 

Trod (izrekajo : truod), m. Neka bolečina v črevih. Plužna pri 
Bolci. Staroslov.: tradii, m., morbus quidam, djsenteria; ruski: 
trudu, m., die Krankheit, v6dnyj trudu, die Wassersuclit ; 
češki: trud, m., Zittermahl, Ausschlag; poljski: trad, m., der 
Ausschlag, das Kupfer in Gesichte. 

Trojka, e, f. Das Dreigespann. ,, Sosed orje s trojko." Malhinje na Krasu. 

Troska, e,i. Tropinje, maselnik; das Schmalzmuss. Luče na Stir. ; 
Rogatska okolica. T roške v, k ve, f., isto. V Laščah. Srbski: 
troska, f., die Schlacke. Primeri staroslov. : droždije, f. pl., 
droštija, n. pl., novoslov. : drožije, f. pl., die Hefe, in tudi 
nemški: Trester, plur., katera beseda znači isto, kar: tropinje. 

Trs, a, m. Kocenj ; der Krautstengel, Strunk. „Gosenice so zelje 
do trsa pojele." Hrušica v Istri ; Medana v Brdili. Staroslov.: 
triisu, m., vitis; srbski: trsje, n., die Weinreben, der Wein- 
garten ; trsnat, adj., stilmmig, robustus; novoslov.: tršat, sata, 
o, adj., untersetzt, stammig; češki: trs, m., der Stock der 
Pflanze. 

Trusen, sna, o, adj. Miren, krotek, ponižen. Vršno na Tolminskem. 
— Ruski: trusu, m., ein furchtsamer Mensch , trusiti, v., 
Angst haben, bange sein, sich fiirchten, den Muth verlieren, 
truslivyj, adj., bange, iingstlich, furchtsam, truslivosti, f., Ban- 
gigkeit, Aengstlichkeit ; češki: truclileti, v., trauern, betriibt 
sein, truchly, adj., traurig, dlister, truchlivj, adj., angstlich, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 259 



betriibt; poljski: truchlec, v., die Kriifte verlieren, kraftlos 
werden, erstarren vor Furcht, Staunen und drgl, trachliwy, 
adj., iingstlicli, furclitsam, erschrocken; gorenjesrb. : truc-li}y, 
adj., beklommen, iingstlich , tranrig, diister. Korenika: tr. 
Primeri: tar, m., ime neke rastline. 

Trmje, n. Senen drobir; das Heuicht. Primeri srbski: trušni, 
adj.: trušni hljeb, das Kleienbrot, trušnica, otrušnica, f., isto; 
ruski: truha, f., zerriebenes Heu, Abfalle, Spreu; gorenjesrb.: 
trušenki, m. pl. , verstreute Stiickclien Heu und drgl., feiner 
Staub. K temu primeri besedo : trolia, f. Korenika : t r. Pri- 
meri tudi zopet i: tar, m. 

Tržili, tržim, v.iav^i. Prodajati, kupčevati; Handel treiben. Brkini. 

l\'iJec, Ica, m. Podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v ka- 
terem suše ovočje. Ipavska dolina. V Vremah je to : v i' š a. 
— Staroslov. : tulu, m., der Kocher; hrv. : tulica; srbski: tul. 
Miki. lex. ; srbski: tulaica, f . , tuljak, Ijka, tuljac, Ijca, m., 
die Einsteckrčihre ; ruski: tulii, m., der Kocher, tuliti, v., ver- 
decken, verbergen, tulka, f., der Spund, Zapfen, tulovišče, n., 
der Rumpf (Leib), tnluku, m., eine Art Sack, tulunii, m., ein 
abgezogener ganzer Balg, tulupii, m., der Scliafpelz, tulija, f., der 
Hutkopf; češki: toul, toulec, m., der Kocher, das Pulverhorn, 
die Patrontasche, touliti, v., biegen, schmiegen, herumfiihren, 
verbergen , in Sicherheit bringen , touliti se , v., verschamt 
thun, geduckt schleichen , tulej, m., ein rundes Loch, worin 
der Stiel befestiget wird; poljski: tul, m., der Kocher, tulic, 
v., stillen, beruhigen, zum Schweigen bringen, sanft an sich 
driicken, verbergen, in Sicherheit bringen ; primeri novoslov. : 
potiiliti kaj = ukrasti kaj. V Laščah; poljski : tul6w', tulub', 
tolub', tolob', tulob', tulup', m, , der Rumpf (Leib) ; primeri 
ruski: tulupii, der Schafspelz, ter novoslov. ; teleban, telebač., 
m., in tudi nemško besedo: To 1 pel, katera je slovanska po 
vsej priliki; gorenjesrb.: tulawa, f . , die Pfeife aus Weiden- 
rinde, tulic, v., schmiegen, biegen, tulič so, sich schmiegen, 
sich biicken, sich ducken. Primeri v letopisu 1880. L: pri- 
t uliti se, v., na 178. str. 

Tuljava, e, f. Okratka cev pri lesenem liji : das Rohr am Giessschaff. 
Rihenberk; votlina v kacem orodji, na pr, v lopati, kamor 
se vtakne držalo , die Einsteckrohre. V Laščah. Primeri : 
tul, m. 

TJbrechm, a, o, adj. Zamazan po obrazu. Poleg te besede se nahaja 
tudi oblika: breškast, adj., v istem pomenu. Podkrnci, 
Temna beseda, 

TJdriti (čitaj : lid-), udrim, v. pf. Udariti; schlagen. Imp. : udri; part. 
praet. act. IL: udril, a, o; part. praet. pass.: udren. Hrušica v Istri. 

UgUdati, lu/ledam (bolnika), v. pf. trans. Postreči. Lepena (e) pri 
Soči. 

17* 



260 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

UgreMti, UffreHm, v. pf. Verschmerzen. „ Tisto izgubo sem uže iz 

davna ugrešil." Podkrnci. 
Vjed (e), i, f. Kolik. Hrdšica v Istri. Na Gorenjskem je: ujeda, 
f., živiil, katera druge živali mori in ujeda, na pr. jastreb. 
Podstava : ujesti, ujem. 
Ukrcifi se, iikrčini se, v. r. pf. Sich weigern. Podkrnci. A v Laščah : 

krčiti se, v. impf., sich weigern. 
Ukrojiti; ukrčjim, v. pf. (obleko). Urezati ; zuschneiden. Podkrnci. 
Uleci, ulešem ; ulegel, nlegla, uleglo, v. pf., erliegen. ,,Saj ne uležem, 
če to delo sam storim." ,,Pod mojo težo bi ti ulegel." V 
Laščah. Češki: ulehnouti, v., erliegen; poljvski: uledz, ulec, 
v., erliegen. 
Uloztti se, uloHm se, v. r. pf. Sich bereit erklaren. Koborid. Ruski : 
uložiti , v., durch ein Getetz festsetzen , bestimmen; češki: 
uložiti , v., festsetzen, bestimmen, sich vornehmen ; poljski : 
uložyč, v., bestimmen, uložyč sie = pogoditi se. 
Ihniti se (reci: um-), ihnlm se (s kom), v. impf. r. In witzelnder 

Redeweise mit Jemandem wetteifern. Koborid. 
Vnesti se, unesem se, v. pf. Vsako orodje , a iz vlasti vrteča se 
priprava se unese s časom, rekše, ubrusi in ogladi se ; a tudi 
človek. Koborid. Malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler 
se ne unese. Podkrnci. 
Urasti, tirastem, v. pf. ,,Urastel sem hlače (bolje morda : hlačam)", 
rekše, toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke. Podkrnci. 
Urmemca, e, f. Bezgalka; eine geschwolIene Lymphdriise am Halse. 
Podkrnci. Podstava utegne biti laška beseda : vermine, f., der 
Wurm, ker mislijo morebiti, da je v berzgalki črvič ali ogrec, 
kakor po navadi v mnozih tacih buškah. 
TJstrizek, žka, m. Kdor človeka hoče striči, a ne zna dobro, naredi 
mu po glavi u s t r i ž k e , rekše , po nekatera mesta zareže 
globoče, nego po druga, in tako nastanejo kakor neke gola- 
čine. Bole. 
TJ vezan, a, o, adj. Uvezan je, er ist in Verlegenheit. Podkrnci. 
Vajal, j<'ila, m. Polž brez hiše. Medana v Brdih. Večina teh polžev 
je črnih , a nekateri so tudi črnorudečkasti. — Od laškega : 
vajo, adj., schwarzlich, schvkrarzrothlich ; vajolato, adj., schwarz- 
lich; vajuolo, m., vajuole, f. pl., die Pocken, Blattern ; sred- 
njelat. : variola, f., die Pocke, Blatter, kar je od lat.: varius 
(variolus), adj., bunt, verschiedenfarbig. 
Vaje, vaj, f. pl. Vajeti; das Leitseil , der Leitriemen , Ziigel des 
Pferdes. Bole. Vajet, a, m., isto. V Laščah. Miklošič v 
svojem spisu Die Fremdworter itd. uči: „nsl. vajet, f., das 
Leitseil. — vgl. nhd. bair. Wailer, m. (ausgesprochen unter 
anderem: Waje), Leitseil. Schmeller IV. 54.: hinsichtlich des 
auslautendem „t" vgl. man : France, Franceta, Murko, Miir- 
kota ete." Frommann v drugej izdavi Schmellerjevega slovnika 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 261 

11. 886. zaman išče prave domače korenike bavorskej besedi, 
rekoč: „vrgl. allenfalls das isliindische: 61, danische: cel, 
lorum, funis (nach Griram I. 310.)," in ker se mu vse to ne 
zdi dovolj dokazovalno, sam on oči obrača k Slovanom, ter 
omenjeno besedo primerja k poljskemu: wodze , k novoslo- 
venskemu: povodec, in k češkemu: vodidlo, voditko , Leit- 
band, Gangelband fiir Kinder, od glagola: voditi, leiten, fiihren. 
V slovanščini se nahaja novoslovenski v Belih Kranjcih: vojka, 
f., das Leitseil: srbski: vodjice, f. pl., der Ziigel, kar bi no- 
voslovenski slulo: vojice, in primeriti je k belokranjskemu: 
vojke; ruski: vozža, vožža, f . , das Leitseil, der Leitriemen, 
kar bi po naše slulo : voja , in zatorej zopet zelo na tanko 
ustreza belokranjskemu izmanjšljivemu licu: vojka; češki: 
vodidlo, voditko, n., das Leitband, Giingelband ; poljski: wodze, 
plur., der Leitriemen ; gorenj esrb. : wodžadlo, n., das Leitband, 
Gangelband. Vidimo, da v nazivalo te stvari vsem čiharnim 
Slovanom rabi podstava : vod , od korenike : ved , fiihren, 
leiten; samo beseda: vaje, f. pl., morda stoji na iste kore- 
nike drugačnej podlogi : vadi , vadj , staroslov. : važd , in bi, 
ako ta misel nij pom('itna, staroslovenski slula : važde , f. pl. ; 
primeri staroslov. : razvoditi, v., poleg : razvaždati, v., čemur 
ustreza novoslov. : razvoditi, v., poleg: razvajati, v.; isto 
podstavo nahajamo v druzem delu staroslovenske zložene 
besede : vodovažda, f., starosrbski : vodovadja, f., die Wasser- 
leitung , kar bi novoslov. slulo : vodo vaj a. Največjo težavo 
dela lice: vajet, m. f . ; koroško-slov. : vajat, f. Morebiti ima 
obrazilo: jatu, namesto obrazila: atii (Miki. Gramm. 11. 185.), 
in stoji namesto: vojat, z onim širokim „6", kateri se mej 
Sloveni po mnozih krajih izreka malo ne kakor „a", ter po 
nekod slove, kakor pravi „a": ača, asel, asla, agenj, aplen, 
Mokranog (Nassenfuss) itd., namesto: oča, osel itd. Tudi ko- 
roški Nemci, kateri so besedo, mej Kranjci „vajet" izrekano, 
v starejšej dobi na posodo vzeli od Slovenov , res govore : 
Avojet, n., das Leitseil. Lexer, Karntisches Worterb. 259. Kdo 
ve , če tudi bolška beseda : vaje , f. pl. , nij drugo , nego li : 
voje? Ako vse na tanko pretehtamo, nikakor ne moremo 
verjeti , da bi se beseda : vajet, po resnici dala odtrgati od 
svojih inih, poprej naštetih, po vsem slovanskem svetu rabečih 
soobrazov. — Kakor : Waje, namesto : \Vailer, tako zaguljeno 
Bavorci izrekajo tudi: die Leie, Leien, namesto: Leir, 
Leiren (die Lever). Schmell.-Fromra. I. 1500., od koder je 
novoslovenska, mej Gorenjci običajna beseda: lajna, f., die 
Drehorgel. 

Valjdlnica, e, f. Die AValkmiihle. Bole. 

Varati, varam, v. impf. ; prevar i t i, pre varim, v. pf. Betriigen. 
Prevara (e), e, f., der Betrug. Lož. 



262 Fr. Erjavec: Iz potne torbe, 

Varult, a, m. Benetski Sloveni izrekajo v tej besedi čist „u". 
Veler, i, f. Ta beseda je v Bolci ženskega spola. „Bog vam daj 

dobro večer." Srbski: večer, m.^ f. 
Vede, adv. To se ve da ; selbstverstiindlich. — Široko mej Sloveni 

običajno recilo „se ve da" je laški: si sa; Tržačani v tega 

mesto govore tudi : se zna. 
VehiUa, e, f. = veha = kapusova rastlina, ki se nehče v glavo 

stisniti in utrditi. Vršno. V Rihenberku je to: vešica, f. 

Vekav, kava, o, adj. „Vekava barva" = grelle, schreiende Farbe. 
Podkrnci. Podstava : vekati, v., schreien. 

Vendlnica, e, f. Skoraj potem, kadar pride blago na planino, navadno 
uže drugi dan, meri (tehta) se mleko, ki je da blago vsacega 
posamičnega zadružnika. Osemdeset liber mleka gre v jedno 
mezdo. Kar ostane mleka črez mezdo, gre v venalnico. 
Denimo , da so trije gospodarji : prvi ima 40, drugi 30, a 
tretji 20 liber mleka. Ti trije so v mezdi, a tretji je samo 
z 10 librami, kajti 40 + 30 + 10 = 80 = mezda; a z osta- 
limi 10 librami je v venalnici. Kolikor liber mleka ima kdo 
v mezdi, toliko dnfj mu je koziiriti (pasti). A on, ki je v 
venalnici, treba da za libre, kar jih je črez mezdo, nekoliko 
plati, ker za-nje nij kozaril. Na Bolškem. — Kaže, da je 
to od laškega: venale, adj., kiiuflich. 

Veren, verna, m. Tolmun, globočina v vodi. Ipavski sv. Križ. Pri- 
meri: vrij, m. 

Veseleti, veselim, v. impf. impers. „Veselelo bi me, ako bi mi časi 
kaj pisal." Podnanosci. Tudi po Dolenjskem v nekaterih 
krajih. 

Vi, praep. = iz , a sami') v zloženih besedah , kakor je to i v 
ruščini, češčini, poljščini. Take vrste glagoli so : Vilesti (lez), 
vignati, vipoditi, vikopati, vivleči (vlek), vipuliti, virezati (rez), 
viriti , visti-gati , vižuliti , namesto : izlesti , izgnati , izpoditi, 
izkopati, izvleči, izpuliti, izrezati, izriti, izstvgati, izžiiliti. Staro 
Sedlo: Bole. 

Vivnik, a, m. Zveženj , ki se na cvetno nedeljo nosi v cerkev. 
Spodnja Idrija. — Srbski (v Dobrovniku) je: viva, f. , a po 
drugod: iva, f., die Bachweide ; novoslov. na Tolminskem na 
Vršnem : viva, f., gož (trta), ki veže gredelj in kolca (v leto- 
pisu 1880. 1. na 207. str.); ruski: perevivu, m., das Um- 
winden, perevivka, f., die Umwindung ; dolenjesrb. : wiwa, f., 
eine elastische Weidenart. Pfuhl 785. Več nego samo resnici po- 
dobno je zatorej, da beseda: iva, f., salix caprea, die Sahlvv^eide, 
stoji namesto: viva, in tega lesa mej drugimi šibami vselej 
toliko povežejo v vivnik, da se je cvetna nedelja po njem staro- 
slovenski z vala : vrubina nedelja, vrubinica. Primeri staroslov. : 
vriiba, f . , novoslov.: vrba, f. , die Weide, salix, lit. virbas, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 263 

m., Eeis, Ruthe, Zweig, besonders von Birken : kar se vije 
v goži; a viva je od korenike : vi, windeii. 
Vlaka, e, f. Toliko drv,^ bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče 

konj ali človek. „Sel je po vlako." Solkan, 
Vlahe, f. pl. = sani ; der Schlitten. Podkrnci. 
Vlažen, zna, o, adj. Langsam, gemachlich. „ Vlažno govori'" = 
j)očasi in premišljeno govori. Podkrnci in Tolminci. Primeri 
besedo: lag v letopisu s 1879. leta na 143. str. 
Vlicka: vzpomladi ; im Fruhjahr. „Vlička pojdem služit". Luče 
na Štirskem. — Ta beseda ima jako zabrisano lice. V Murku 
čitamo : vuletje, n., der Friihling, vuleten, tna, o, adj., Friili- 
lings-, namesto: vulet-, vlet-. Beseda: vlicka je uprav časoven 
rodilnik, stoječ namesto: vletka, zatorej kaže „i" namesto „e" 
in „č'^ namesto „t", kakor je pos]('dnje tudi v besedah: na- 
meček, nam.: namčtek, m., die Zugabe, mlačva, poleg: mlatva, 
f., das Dreschen, smojka, namesto : smodka, f., eine gebratene 
Riibe, posojilo, poleg: posodilo, n., das Darlehen, precejki, 
nam. : precedki, m. pl., der Abguss. Miki. Gramm. II. 257. 
VolJiodlak, dlaka, m. Der Werwolf. Zemon pri Notr. Bistrici. Tudi 
v Ribnici; v Laščah je beseda še znana, a znači malo ne 
samo psa, kateremu je volčiča mati. 
Voraden, na, o, aclj. = redek. Obloda (pomije) za prasce je v 6 - 
rad na. Vršno. Od laškega: rado, adj., namesto in poleg: 
raro, adj., diinn, nicht dicht. 
Voznica, e, f. Kolovozni pot : der Fahrweg. Livek nad Idrijskim. 
Vpiciii m, vpihim ne, v. pf. r. Stehen bleiben, stocken. „Kupčija z 

lesom se je vpičila". Koborid. 
Vratnina, e, f. Trava prve košnje. Gorenja Soška dolina. Morebiti 
zato imenovana tak('), ker se nje rast zopet vrača in daje 
otavo : vračati, nam('sto : v r a t j a t i. 
Vrha, e, f. Crno-sivkasta krava, kakeršna je vrba. Zemon pri Notr. 

Bistrici. 
Vrečdti, vreclm, v. impf. Kričati, dreti se. Govori se o detci. Vrčme. 

Namesto: vreščati. 
Vreče (e), a, n. V vreči se maste oljke, kadar se dela olje. Samij 
v tem pomenu se je vzdržala stara beseda ; vsaka druga po- 
dobna sprava je : ž a k e Ij, 1 j a, m. Malhinje na Krasu. Vr e č e, 
a, n., der Sack, običajno tudi na Oblokah. Staroslov. : vrešta, f., 
vretište , n. , der Sack ; srbski : vreča , f. , der Sack ; ruski : 
vereta, f., vretišče, n., ein Sack aus grober Leinwand ; češki: 
vfece, n., der Sack. 
Vrelec (reci: vrel-), Ica, m. (izrekajo: vrovec). 1) Tako se zovo mali 
izvirki, ki se po^ deževji pokažejo po gorskih senožetih. Bole ; 
Staro Sedlo. 2) Človek, iz vhisti otrok, ki neprestano govori. 
Bole; Staro Sedlo. 



264 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Vrhovnih-, a, m. Večji ploščat kamen, kakeršne na zideh devajo 
po vrhu. Malhinje na Krasu. 

Vnj, «; m. Tolmun, globodnica; tiefe Stelle im Wasser. Brda 
Goriška. Primeri: veren, m., ter poišči: berig, m., berij, m., 
brej, m. Kaže, da je vse to jedne korenike, ki bi utegnila 
biti ista, katera v besedah staroslov. : viru, m., novoslov., 
srbski, češki: vir, m., ruski: viru, m., poljski: wir, m., der 
Wasserwirbel, tiefe Stelle im Wasser. 

VrlTin, Una, m. Pletena vrša v ribjo l(3v : der Garnsack. Srpenica 
na Goriškem. Ta beseda po resnici spada v abecedno pisme 
„B", ker Bolčani izrekajo „v" namesto „b" ; zato je: vrklin 
namesto: brki in, a to morda zopet nam.: burklm; primeri 
v letopisu 1879.1. na 135. str. biirkla, f., pleten koš v 
ribjo lov, in primeri tudi ruski : buraku, m., langlichrundes 
Gefilss von Birkenrinde mit hulzernem Boden und Deckel. 

Vrtdlja, e, m: /Halja, e, f. Neko cvrtje ; eine Art Eierkuchen. Po vsem 
Goriškem. Frtalja, e, f., isto, v Laščah. Od laškega: frit- 
tata, f., der Eierkuchen, frittella, f. der Pfannenkuchen : fritto, 
partic. praet. pass. od glagola : friggere, in der Pfanne backen, 
od koder je novoslov. : f rigati, na pr. jetra; posebno v sloven- 
skej Ljubljani se poje mnogo „friganih" jeter. 

Vsud, adv. = povsod. Kihenberk. Hrvatski: svuda, kakor: sve za: 
vse, svak za: vsak ; staroslov. : visada, visadu, visade, adv.,ubique. 

Vstava, e, f. Nada, der Schuhfleck. Ipavska dolina. 

Všepniti se, všejmem se, v. r. pf. Prikupiti se. „0d mnozega blaga, 
ki ga je trgovec nosil pred me, všepnilo se mi je to." Be- 
netski Sloveni. Primeri : šapa, f., kamena obloga. 

Vtore jutro = drugo jutro. Vas Krn. — Vtore stoji namesto: 
v to roje; staroslov.: viitoryj, vutoraja^ vutoroje, der zweite, 
die zweite, das zweite, zatorej „e" namesto „oje"; primeri 
v Brizinskih spomenicih : me telo, me delo, mega posta, memu 
krstu itd., namesto: moje telo, moje delo, mojega posta, 
mojemu krstu. 

Vtresti, rtresem (kaj) v. pf. V pri})ovedovanji še kaj svojega pri- 
deti. Podkrnci. 

Vzdev (e), a, m. Der Vulgo-Name, der Spottname. „Piše se Kovač, 
a Smolec mu rekajo na vzdev." Logatec. Ipavec bi dejal: 
„piše se Kovač, a Smolec mu lajejo." Ime vzdeti (reci: 
zde-), einen Spottnamen geben, vz de vek (reci: zdev-), v k a, 
m., der Spottname. V Laščah. Češki: vzdeti, v. pf., benennen: 
vzdel j emu j meno Vladislav. 

Vzdržati, vzdržam, vzdržal sem, v. impf., kar po drugod govore: 
vzdržavati, aushalten: kdo te z obleko vzdrža, rekše, kdo ti 
daje obleko? A vzdržati, vzdržim, vzdržal sem, v. pf., znači 
isto. Jednako je: udržati, zadržati, v. impf., zuriickhalten, a 
udržati, zadržati, v. pf. V Laščah. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 265 

Vzmaličiti, vzmalicim ; r a z m a 1 i č i t i, r a z m a 1 1 č i m, v. pf . , in tudi : 
v z m a 1 i č i t i se, r a z m a 1 i č i t i se, v. pf. Au.sarten, vevderben 
im moralisclien Sinne. Izreka se : zmal-, namesto : vzmal-. 
Kras; Ipavska dolina; po Dolenjskem. Podstava je vender le 
samo laška beseda: malizia, f., die Bosheit, Tiicke. 

Vzmet, i, f. 1) Die Springfeder. V Laščah. „Per6" je v tem zmislu 
nemčevanje. 2) Ulje s črnim vršičem ; Aas , Abscess. Zemon 
pri Notr. Bistrici. Izreka se : zmet, in znači : das sich Rmpor- 
werfende. 

Vznesen, vznesena, o, adj. Stattlicli. Vznesen mož, vznesena žena, 
deklica. V Laščah. 

Vzpetiti se, vzpetim se, v. pf. r. Opomeniti se, domisliti se ; uprav : 
povrniti se spet na prejšnjo misel. Cerknica. Staroslov. : 
vuspetiti se, v., zuriickkeliren. Podstava: vuspeti, adv., novo- 
slov. : spet, adv., wiederum. 

Vzpričo, praep. cum gen. Zaradi; wegen. Izreka se: spričo; ali 
uže priglas uči, da ta beseda ne stoji v družilniku , nego v 
kazalniku, in da trebe pisati: vzpričo. „ Vzpričo tebe grem 
iz hiše." Sv. Križ Ipavski ; Kras. 

Vzprožilo, n. Nastava ali prugla v ptičjo lov. Vršno. Išči besed: 
žerjal, m. in: podpesica, f. Podstava je: vzprtjžiti, aufspringen 
machen. 

Vztehiiti se, vztdkneni se, v. r. pf. ; vztikati se, v z tikam se, 
v. impf. Vzpenjati se, na pr. na drevo. Spodnja Idrija. 

Vzvod, a, m. Der Hebel. Kneza na Tolminskem. Vzvod, i, f., 
isto. V Laščah. Izreka se : zod, a v Laščah : zud, Korenika : 
viizved-, staroslov.: vuzvesti, vuzveda , heben , erheben. 

Zahoddlo, a, n. Mesto, kjer mesar žival zabode; die Stichstelle. 
Kobdrid. 

Zabrliel, hla, o, adj. = zabrekel, kla, o. Vršno. Pokvarjeno lice. 

Zadati se, zadam se, v. pf. r. In einen Dienst einstehen, sich ver- 
dingen. „Zadal se je za volarja" ; „zadala se je za Gorico". 
Koborid. Staroslovenski : zadatije, n., das* Reugeld, Handgeld ; 
ruski: zadavati sja, v., sich in die Stelle eines Andern als 
Leibeigener verschreiben lassen, zadatoku, tka, m., das Hand- 
geld ; češki : zadati oufad, ein Amt vergeben, zadanek, zadatek, 
m., das Haftgeld; poljski: zadawac komu co, dač mu na 
reke, zadatek dač, einem etwas auf die Hand geben, Hand- 
geld geben; gorenj esrb. : zadač, v., weggeben. Zadati se za- 
torej znači : sich vergeben, weggeben. 

Zadniti, zadmm^ v. pf. Kakej posodi vstaviti dno: den Boden ein- 
setzen, bodmen. Ipavska dolina. Podstava : dno, staroslov. : 
duno, n., der Boden. 

Zadontti, zadonem (koga), v. pf., ersticken. „Malo da me ni za- 
donilo." Vršno. Spreza se: zadoniti, zadonem, zadonil, za- 
donila, zadonilo, z istim priglasom, kakor: utoniti, utonem, 



266 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

utonil, utonila, utonilo. Ta glagol slove staroslovenski : dati, 
duma, welien, blasen, sclnvellen, dunati, duna, wehen, liauclien ; 
staroslov.-bolg. : poduti, poduješi, einhauchen, staroslov.-srb. : 
razduti, razduješi, aufblasen. Sanskr. : dham, dhma ; dhu, agi- 
tare, dhumas, fumus, gotski : dauns, odor, lit. : dumai, m. pl., 
der Rauch, staroslov. : dymu, m., der Rauch. Miki. lex. 181. 
190.; novoslov. : nadot, a, o, aufgeblasen, partic. praet. pass. 
od glagola : *d6ti, *dmem, blasen ; diti, dijem, wehen ; srbski : 
dunuti, dunem, blasen; ruski: dunuti, dunu, blasen, duti, duju, 
blasen, wehen, zaduvati, anfangen zu blasen ; češki : dunu, 
ich blase, hauche, douti, duji, blasen, hauclien ; poljski: dac, 
dme, blasen; gorenj esrb. : duc, duju, blasen, wehen. Slovanska 
korenika je: dum, od koder staroslov.: dati, duma, poljski: 
dac, dme. Dati stoji namesto : dumti. Vzporedno, če tudi 
obilo mlajše lice te korenike, je: du, v glagolih II. vrste, 
zatorej staroslov.: dunati, duna, namesto: danati, dana, ka- 
kor ima še Ostromir : diina, in to namesto : dumnati, diimna: 
pred hohnivim „n" se je namreč liohnivi „a" izpreminal v 
čist, neliohniv samoglasnik „u", primeri staroslov. : pomenati, 
meminisse, namesto in poleg : pomenati ; novej slovenščini, 
katera namesto „a" izreka neliohniv „o", nij bilo treba tega 
„o" pred „n" izpreminati v „u", in zatorej ima pravilno 
lice: zadoniti, zadonem. Nedoločnik srbski: duti, ruski: duti 
itd., a morda tudi obrazi, kakeršni so staro.slov. : du-na-ti, 
srbski : du-nu-ti, ruski : du-nu-ti, bili so v pritko, da se je . 
lice „du" (čisto staroslov.: da) polagoma j elo čutiti za pravo, ; 
otrdelo koreniko, katere prvotni obraz „dum" je na zadnje 
po vse izginil ; zatorej zdaj, razven stare slovenščine in polj- 
ščine, namesto: dati, duma, največ nahajamo samo: duti, 
dujem , staroslov.-bolg.: poduti, poduješi, staroslov.-srbski : 
razduti, razduješi, katera obraza bi čisto staroslovenski slula: 
podati, podumeši, razdn ti, razdfimeši: temu podobno se novo- 
slovenski po nekatere kraje govori : kl('ti, klejem, fluchen, 
namesto: kleti, kulnem : srbski: duti, dujem; ruski: duti, 
duju, zaduvati, namesto : zadymati, kakor bi novoslov. kdo 
rekel: preklejati, namesto: preklinati, verfluchen; češki: douti, 
duji ; gorenjesrb. : duč, duju. Nova slovenščina je stopila še 
korak dalje, in je „u", naslednik starejšega „a", oslabila v 
„y", namesto česar to narečje govori „/" : diti, dijem, wehen, 
hauchen, namesto: dyti, in to namesto: dati (duti); primeri: 
dvigniti, namesto : dvignyti, in to namesto : dvignati : Stirci 
še govore : dvignoti. — Kar se v besedi : zadoniti dostaje 
pojma „erstickeii", primeri: dehniti, v., hauchen, we]ien, ter 
poleg tega : zadehniti : ersticken (eigentl. erstickt werden). H 
koreniki : dum pristoji tudi beseda : du-d-a, du-d-k-a, du-d-l-a, 
f., ein Blaseinstrument, die Rohrpfeife, Schalmei, od koder 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 267 



je nemška beseda : Dudelsack, na pijsodo vzeta v zelo novej 
dobi : starovenski : *dada. Ker je vsakej koreniki, kakor je 
znano, prvotni pojem : gibanje, zatorej tudi od te korenike 
nahajamo v ruščini glagol pravotnega, starega lica : vzdymati, 
aufheben, in die Hohe heben, aufrichten, k čemur je primeriti 
novoslov. : v z dum it i, vzdumim, vzdumil sem (reci: zd-), 
v. pf., trdno spečega človeka prebuditi in stvoriti, da vstane ; 
vrniti ga v svest. V Laščah. Semkaj pristoji tudi bolg. : 
duma, v., reden, spreehen, dumu, f., das Wort; ruski: duma, 
f., der Gedanke, der Rath als Versammlung, das Erdachte, 
Ersonnene (ein Gedicht), dumati, v., denken, glauben, meinen, 
die Absicht haben, sich einbilden; poljski : duma, f., das Nach- 
sinnen, das Ersonnene (ein Gedicht, Klagelied), die Einbildung, 
der Stolz, der Ehrgeiz, dumač, v., nachdenken, sinnen, betriibt 
sein, dumny, adj., stolz, ehrgeizig. To Miklošič v starosloven- 
skem slovniku in potem v svojem spisu Die Fremdw6rter itd. 
proizvaja od gotskega: doms, sensus, judicium; a premisliti 
je, da latinska beseda: animus, naj prvo tudi znači : das 
Hauchende, Wehende, a potem : geistiges Lebensprincip, Wille, 
Vorsatz, Entschluss, Zuver.sicht, Hoclimuth, Stolz, Besorgnis, 
Unmuth, die denkende Seelenkraft, Urtheil, Meinung. 
Zagonati, zagonam, v. pf., ein Rathsel zum Auflosen geben; ugo- 
nati, ugonam, v. pf., ein Ratlisel l()sen. „Tri ganalice 
sem mu zagonal, pa nobene ni ugonal." Ganalica, f. = 
uganka, das Rathsel. Volče. — V Goriških Brdih je: u ga- 
nalica, f., v Solkanu: uganka, f., ali: zastavica, f., 
das Rathsel. — V V(')lčah tist, ki zastavlja ganalice, napove 
vsako, predno jo za.stavi : ganalica, ganalica! Kranjsko-slo- 
venski : uganka, f . , das Riithsel , uganiti, uganem, v. 
pf., ein Rathsel auflosen. — Jezik ima tem besedam tri mej 
soboj podobne ter sorodne korenike : gad, ga t, god. Staro- 
slov. : gadati, v., coniicere, putare, coniectura assecjui, gaduka, 
f., coniectura; novoslov.: uganiti, v. pf. : uganiti komu po 
toliko plače na leto : ruski : gaslo, n., das Losungswort ; poljski : 
gadač, v., reden, errathen, lit. : goditi, v., coniicere, sanskr. : 
gad, loqui; staroslov. : gatati, v., coniicere, gatiika, f., divinatio, 
ganati, v., proponere, gananije, n., propositio, aenigma, con- 
iectura; — srbski: gatati, v., wahrsagen ; novoslov.: gonotka, 
zaganka, zagonka, f., das Riithsel, gonetanje, n., auspicium, 
gonetnik, m., augur, v Habdeliči; hrvatski: gonitka, f., das 
Rathsel, v Vranici: srbski: gonenuti, v., gonetati, v., ein 
Rathsel aufgeben, v Vuku : gonetalac, gonetnik, m., augur, 
gonetka, f., vaticinium, v Mikalji ; novoslov. : ugoniti, v., di- 
vinare, v Habdeliči, coniectura assequi, v Danjku, zagoniti, 
v., divinare, v Habdeliči; ru.ski : ugonutT, v., errathen: pod- 



268 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

stava: god. Miki, lex. 125. 12(1. 134. Lice: gan, stoji na- 
mesto : g a d n, ali : g a t n, a lice : g o n, namesto : g o d n. 

Zmjovedetl se, zagovem se (reci : zagoveduti se, zagovem se), v. 
pf. = zavedeti se, zavem se. Podkrnci. A v Rilienberku : 
zdogovedeti se, zdogovem se (reci : zdogoveduti se, 
zdogovem se), v. pf., isto. Da imamo tukaj pred sob()j glagol : 
vedeti, vem, \vissen, o tem se nij dvojiti, a kar se dostaje 
vtaknenega „go", primeri besede, kakeršne so: gavran, m., 
der Rabe, poleg: vran, m., isto, staroslov. : kagruličišti, m., 
pullus turturis, poleg : grnlica, f., turtur, in .srbski : razgo- 
vijetan, tna, o, adj., deutlich, nicht unter einander. A semkaj 
ne pristoji tudi novoslovenska, v Laščah navadna beseda : 
zagoveden, dna, o, adj., ungeschlaclit, rob, namesto česar 
nekteri govore tudi: nezagoveden, dna, o, isto, ker je nje pod- 
stava morda: govedo, n., das Rindvieh ; kajti ;,e" je v obeh 
teh besedah jednak. 

Zagozdnik, a, m. Lesena zagozdica pri kacem orodji. Podkrnci. 
Polno lice te besede je : zagvozdnik. 

Zahodliti, zaltvalhn, v. pf. Potrditi; fiir richtig befinden, bestiltigen. 
„Te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil." „Vsi računi so za- 
hvaljeni." Soška dolina. Primeri srbski : pohvaliti, v., beloben, 
collaudare; češki: pochvaliti, v., billigen, gut heissen,- sich 
gefallen lassen. 

Zajec, Jca, m. Kos mesa v hrbtu. „Dal mi je mesa v zajci." Idrija. 
Osobito pri svinini, tudi v Laščah. 

Zajeten, zajetna, o, adj. Zajeten je človek ali ud: noga, roka itd., 
tudi konj, vol, tele, sploh vse, kar nij tenko ali šibko, in 
česar je mnogo zajeti ali prijeti (fassen), če tudi nema v 
sebi posebne moči. Ta beseda rabi največ le o človeškem in 
živalskem telesi; reje se sliši, a vender tudi: to drevo je za- 
jetno, ima zajetno deblo, zajetne veje. V Laščah. „Ein Mann 
von starkem Gliederbaue" ne imenuje se „močan mož", ker 
bi to bilo nemčevanje, kakeršno je vsak dan citati v slo- 
venskih pisateljih, nego treba je reči : zajeten mož ; a „močan 
mož" je on, kateri mnogo vzdigne, nese, ali vrže krepkega 
junaka. Zajeten človek nij vselej tudi močan, ker utegne 
biti brez veka, niti ne močan vselej zajeten, ker je morda 
tenek in šibak. Primeri: zastaven, adj. 

Zakiljati, zakiljam, v. impf. Opetovalni glagol od: zaklati, zakoljem. 
Vršno pod Krnom. Pohabljen obraz; pravotni slove: zakalati. 

Zaključiti, zaključim, v. pf. Konice železnih žrebljev priviti in v 
les nazaj zabiti. „Kadar so hudiči videli Kurenta, kako gre 
k peklu, tiščali so vrata peklenska tako, da so jim nohtje 
prodrli vrata, a Korent jim jih je zunaj s kladivom zaključil." 
Kras, "Vključiti, v. pf. ^ uviti, biegen, na pr. kambo. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 269 

Ziilmt, zalusti, f. Der Widerhaken an der Angel; die Einkehle 
am Garnsacke. an der Reuse. Srpenica na Goriškem. Temna 
beseda. Gorenjci v Kranji govore: zazobek, bka, m., der 
v. Widerhaken an der Angel. 

ZamaR-a, e, f. r= odimalka. Išči te besede. — Ipavski sv. Križ; 
Malhinje na Krasu. Beseda je zelo pokvarjena. Odimalki je 
korenika: dum, blasen, aufblasen, sclivv^ellen. Primeri: zadoniti. 

Zamodreti, zamodrim, v. pf. Blilulich werden. Srpenica. Podstava 
staroslov. : modru, adj., blau. 

Zamolcai:, a, o, adj. (izrekajo: zamucav). Potuhnen; tiickisch, ver- 
schlagen. Senožeče. Podstava : molk, m., staroslov. : mlukii, 
m., das Schweigen. 

Zamotumati se, zamotarndm se, v. pf. r. Zaplesti se, zamešati se. 
Podkrnci. Podstava: mot, odkoder je tudi: motati, zatorej: 
zamotarnati se, isto, kar : zamotati se. 

ZamozliCi (reci : zamuzka), e, f. Osnik ; der Eadnagel. Y61če. Primeri 
novoslovenski : moznik, m., lesen klin , s kakeršnimi tesarji 
zbijajo debela bruna kacega kozelca, skednja in druge lesene 
zgradbe. 'V Laščah; srbski: moždanik, m., onaj klin, .sto 
drži naplatke (platišča kolesna) jedan za drugi; polj.ski: 
moždžeri, m., der Sperrnagel, Spann-Nagel. 

Zamrsanj a^ o, adj., uprav: trpni deležnik minol. časa, od glagola: 
zamrsati. Zamrsana je obleka, ki oprana izgubi prejšnji lesk in 
lepo barvo. „Tega ne kupuj, jeden krat oprano, bodezamrsano." 
Podnielci na Tolmin.skem. Primeri staroslov. : mrusiti se, v., 
foedari, mrusinii, adj. foedus. 

Zapusti, zapdseni, v. pf. „Ta jed človeka hitro zapase," rekše, 
človek ne more od nje mnogo jesti; ist sattigend, geil. Kras. 

Zapusti se, zapdsem se, v. pf. Sich vermehren. „Pred nekaj leti 
v našej vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli." 
Zemon pri Notr. Bistrici. Kar se dostaje pojma, primeri srbski : 
pasti se, v., coitum appetere (de ec^ua), staroslov. -srb.: pa- 
stušatu, adj., coitum appetens; novoslov., srbski: pastuh, equus 
adraissarius ; .srbski: pasma, f., die Race. 

Zaplrek, rhi, m. Pšenično in menda sploh žitno zrno v luskini. 
Sv. Duh pri Krškem. 

Zapor, zapjora, m. „Ta mlin melje na zapor," rekše, nema toliko 
vode, da bi vedno mlel, nego mlinar treba da vodo zapira 
in zbira. „Denes naredim še en zapor." Rihenberk. Po Do- 
lenjskem se to imenuje : mleti z naborom. 

Za prava, e, f. Das Gewiirz. Luče na Stir. 

Zapiiljel; Ijka, m. Das Fliegengeschmeiss ; mušja zalega. Phižna 
pri Bolci. To stoji namesto : zapljuvuk ; primeri: zapljunek, 
nka, m., isto. V Laščah. 

Zastaven, ima, o, adj. Zastaven je mlad človek, ud, mlada žival, 



270 Fr. Erjavec: Iz potne torbe, 

deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, 

ako doraste. V Laščah. Primeri: zajeten, adj. 
Zdsfiiriea, e, f, Das Rilthsel. Bole; Solkan. 
Zntef/ljh, "; o, ftdj. Zategljiv jo pot, ako ga neliče biti nikdar 

konec. Podkrnci. 
Zatolcek, ehi, m. Na nogi gnojno ulje. Vršno na Tolminskem. 
Zamniea, c, f. Oteklina na vratu ; die Scroplielgesclnvulst. Benetski 

Sloveni. 
Zdrojfk, ha J m. = ovinek ; die Biegung der Strasse, der Umweg, 

der Umsclnveif. Piihenberk. Zavoj , voja, m., isto. „ Kositi 

po zavojih", rekše, kositi ob kacem krivem potoku. V Laščah. 
Zamleh, lla, m., Ozel, a tudi kaka zavozlana ali zamotana stvar, 

na pr. tožba. Podkrnci. Z a o 1 e k , z a o 1 k a (reci : zaulek, 

zanika), m., der Knoten, ozel. V Laščah. Nejasna beseda. 
Zaror, rova, m. Die Radsperre. Dornberg. 
Zamtciti, zavdtcim, (zaotčiti) v. pf. Dati v tkanje. „Zav6tčila sem 

vso prejo." Vršno pod Krnom. Podstava: votek, votka, m., 

der Einschlag, subtegmen; staroslov. : vatilku, m., isto. Va 

namesto: vu, zatorej : vatuku, namesto: vutuku, das Einweben. 
Zdvrnik, a, m. Konci, na katere se prisuče preja, ki se bode tkala. ; 

Sv. Duh pri Krškem. Podstava: za-vr-ni-ti, v. 
Zazdvati, zazdvam, v. impf. Planinski pastir zazava s hriba v hrib, 

da pokliče svojega druga. Podkrnci. Pravilno lice bi bilo : 

zazivati, staroslov. : pozyvati. 
Zazohica, e, f. Zalmgeschwur. Vršno. 
Zhoga, praep. = zaradi, zastran. „Zboga tebe sem bil tepen." 

Hriišica v Istri. Miklošič meni, da to stoji namesto: zboka 

= zastran: bok, m., die Seite, kar se mu ne more verjeti. 
Zddjka, zddjkar, adv. Prav zdaj, otodi ; gerade friiher. Podkrnci. 
Zlen, a, m. Neka bolezen pri prascih. Bolna žival nehče jesti, 

vedno leži ter cesto se zdrzne in strese po vsem životu. 

Bole. Podstava je : zleniti se, schauern, kar primeri. 
Zleniti se, zlenem se, v. r. pf. Zdrzniti se; schauern. Bole. To 

stoji namesto : zlekniti se, sich biegen, erschrecken, erzittern, 

primeri: ruski: zljaka, f., der Schrecken, zljaknuti sja, v., 

erschrecken, in Schrecken gerathen, zatorej : zleniti, namesto: 

zlekniti. Primeri : zlen, m. 
Zlo, a, n. „P6 zlu" iti, verderben, zu Grunde gehen. V Goriškej 

okolici ; po Ipavskej dolini ; na Krasu. Jako navaden rek. 
Zmire, zmir, f. pl. Maselnik, tropinje; das Schmalzmuss. Plužna. 

Srbski: žmire, f. pl., die Treber des geschmolzenen Fettes; 

eine Art Mehlspei.se. Slovanska ta beseda nij ; primeri: zmorča, f. 
Zmiselen, Ina, o, adj. Človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmi- 

selen. Podkrnci. V Laščah je tak človek : domiselen, Ina, 

o, izreči: domisuviin, domisuvna, o. 
Zm6rca, e, f. Vinska gošča, vinske drožije, zadnje vino. Bole. V Sol- 



i 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 271 



kanu se tako imenuje mrenica, ki se naredi na raztopljenem 
svinci. — Laški: morcia, morchia, f., die Oelhefen. Primeri: 
zmire, f. p]., morčevina, f., morka, f. 

Zn('š, I, f. Smeti, stelja itd., kar naplavi in znese voda; das Genist. 
Potem tudi družba malovrednih Ijudij. Podkrnci. 

Zn/ra, e, f. Usirjeno mleko ; geronnene Milch. „Mleko se je zvarilo." 
Bole. 

Zrnntca, r, f. Prostor pod zvonikom, kjer se zvoni, potezajoč za 
vrv. Podkrnci. 

Zvoniti „po(l ohlok" . Zvoniti k hudej uri. V Rihenberku. Zvoniti 
„pod oblak." Pri Ipavskem sv. Križi. Zvoniti „k oblaku 
(reci: liblaku)." V Laščah. 

ZhrhKielj, IJa, m. Butica pri zvonu ; der Glockenschwengel. Staro 
Še-dllo. — Nemška beseda: Springer, poleg drugih stvarij 
znači tudi : eine Art eiserne Stange. Schmell.-Fromm. IL 70/!., 
a še bolj resnici podobno stoji: žbringelj pokvarjeno za: 
žvenkelj, kija, m., od nemškega: der Schwengel. 

Žehio, a, n. = žekno. Trnovo v gozdu. Išči te besede v leto- 
pisu 1880. 1. na 215. str. 

Žtdic (reci: želuč), želiča, m., in: zelič(reci: zeluč), z e 1 i č a, m., 
= mozol na obrazu; Hitzblaschen. Spodnja Idrija. Primeri v 
letopisu 1880.1.: želj, m., na 215. str. 

Željati, v. impf. Malhinje. Isto, kar: žoljati, v.; željkati. v. 
impf., žmikati, mencati. Poišči besede : žoljati, v. 

Žehkl, a, m.^ Hrast in njega plod ; Eiche und Eichel. Plužna. 

Žmha, e, f. Ženitev; die Heirat. „Kaj tebe moja ženba skrbi?" Ko- 
borid. Srbski (po zapadnjih krajih) : ženba, f., isto. 

Žerjdl, i, f. Nastava ali progla v ptičjo lov. Pogledi besede : pod- 
pesica, f. Zerjal znači uprav: der Kranich. Novoslov. : žerjav, 
j a v a . m., po Dolenjskem : ž e r j a 1 , j a 1 a , m., po Krasu ; 
der Kranich ; staroslov. : žeravli , m. , poleg : žeravi , m. , der 
Kranich; novoslov.: žerjal ima podlogo staroslov.: žeravli, a: 
žerjav je na podlogi staroslov. : žeravi ; bolg. : žerav, m., der 
Kranich; srbski: ždral, ždralj , m,, ždrao, ždrala , m., žerav, 
m. , der Kranich : ruski : žuravli , m. , der Kranich ; poljski : 
ž6raw, m., der Kranich; gorenjesrb. : žeraw, žerawc, žoraw, 
m., der Kranich. A kar se dostaje v novej slovenščini pojma 
„pr6gla", primeri ruski: žunivli, m., Kranich, žuravii, m., 
der Brunnenschwengel, Hebebaum ; češki: jefab, m., Kranich; 
die Winde, der Brunnenschwengel ; poljski: ž6raw, m., Kra- 
nich; Brunnenschwengel ; gorenjesrb.: žeraw, žerawc, žoraAv, 
m., Kranich , žorawa, f. , der Rockenstock auf einem dreifiis- 
sigen Schemel stehend. 

ZlViti se, žilim se, v. r. impf. Ustiti se : gnati se za kako stvar. 



272 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Soška dolina. Žil i ti se, v., hudo gnati se pri kacem delu, 
truditi se, da je napetih žil videti. V Laščah. 

Zilj, a, m. Kravja veriga. Koburid. Na Vršnem je žil j samo že- 
lezen klin na konci verige , ki se vtiče v kolut na druzem 
kraji. Ta beseda je neslovanska. Bavorsko-nemški : der, die oder 
das Sil, der Riemen, das Rieraenvverk, Geschirr fiir Zugvieh, 
starovisokonem. : silo, srednjevisokonem. : sil. Schmell.-Fromm. 
11. 260. 

Ziljatl, žiljmn, v. impf. Zmikati , mencati perilo , a tudi roke v 
mrazu. Malhinje. Primeri: ž 61 jat i, v. 

Zirika, e, f. Zir, bukvica ; die Buchecker. V(')lče pri Tolminu. Z i r, 
u, m., isto. V Laščah. Korenika je : zreti, verzehren. 

Živ rob, on rob, ki ga je tkalec naredil. Senožeče. 

Zmitek, thi, m. DerQuark, der Topfen. Planina pod Mangartom. 
Y letopisu 1880. 1. na 2 IG. str. je bilo rečeno, da je tej be- 
sedi podstava: žeti, žima, novoslov. : žeti, žmem, a to je po- 
mota. Beseda je pohabljena ter po nekacem čudnem načinu 
stoji namesto: smetek, zmetek, m. : primeri novoslov. : smetek, 
tka, m., smetki, m. pl., die Riihrmilch; smetki, zmetki, m. pl., die 
Molken ; Miklošič Gramm. 11. 256., 257.; hrv. : smetek, tka, m., 
die Molke. V Lindetu za besedo: serwatczany, adj. Primeri 
tudi: smetana, f., der Eahm (eigentl. das Abgeworfene).. 

Zmtdj, a, m. Kozarec, kupica. Obrov v Istri. Miklošič v svojem 
spisu Die Fremdwr)rter in den slavischen Sprachen to be- 
sedo vrsti mej tujke, rek(jč : „vgl. lat. cucumula, von cucuma, 
daher vielleicht fiir: čmul." A primeriti je novoslov.: žmiila, 
f. , ein bauchiger, klumpenformiger Auswuchs an alten Bau- 
men. V Laščah; srb.ski : žmul , žmulj, m., žmuo, žmula, m., 
der Becher; češki: žmol, žmolek, m., ein Klumpen, žmoliti, 
v., etwas in den Hiinden walken (zum Klumpen machen). 
Korenika je ista, katera v staroslov. besedi : gomolja, gomulja, 
f . , maza, a podstava: gom je oslabela v:gem, gim,od 
koder potlej : žim, in staroslovenski bi bilo pisati: žimulu, žimuli. 

Zmidja, e,i. Perilnik, perilnica; das Waschbrett. Koborid. Ta beseda 
si nij v rodu s poprej .šnj o , in morda ima koreniko: žim, 
žeti, novoslov.: žmem, žeti, ker se na perilniku obleka pritiska 
in pr ižemlje. 

Znjhk, žnjeka, m. 1) Školjka; die Muschel. „Debel je, kakor 
žnjek. " Sovodnje. 2) Vsaka mokra ali opolzla debelejša stvar; 
ž nj ek ati, v. impf., s tako stvarjo imeti posel, prijemati jo ali 
kam devati. V Laščah. Ladinski: sgnec, die Schnecke, der 
Rotz. To je od bavorsko-nemškega : der Schneck ; novovisoko- 
nemški : die Schnecke, starovisoko-nemški : snecco, sneggo; 
poleg tega se v nečem slovniku s 1429. 1. nahaja: Schnegg, 
conchile. Schmell.-Fromm. IL 566. 



Fr. Ei^javec: Iz potne torbe. 273 



Žt^a, e, f. =r gnojni koš. Brda Goriška; Kanalsko. Primeri benetsko- 
laški : gioa, giova, f., eine Art Klammer, auch eine Art Kasten, 
kar znači osobito : giova, od katere besede je morda .slo- 
vensko nazivalo. 

Z61jaU, zoljam, v. impf. Zmikati, mencati, prati. Plužna. To uprav 
znači: z lugom prati. Ruski: zola, f., die Asche, zoliti, v., 
iischen, laugen, zolovati, v., mit Lauge waschen ; poljski: zol, 
m., zola, f., die Mutterlauge; žola, f., morebiti: die Sonnenhitze, 
zolic, v., in der Lauge koclien ; gorenjesrb. : zelic, v., einlaugen, 
zolo, n., die Lauge, zola, plur., Seifensiederascher , zolic, v., 
mit Aescher diingen, zolizna, f., Torfmoor. Primeri naše: že- 
Ijati, žiljati, v. O tej i)riliki bodi tudi povedano, da: men- 
cati (reci: muncati), v., nij domača beseda, ter ne od kore- 
nike: min, novoslov. : meti, manem , reiben, kakor misli 
tudi Miklošič. Ta stvar je od laškega: minuzzare, v., in 
kleine Stucklein verwandeln, sminuzzare, v. , klein hacken, 
zerschneiden, zerstossen, z er reiben. 

Zolfilnica, e, f. (žltelnica, žetelnica), f., z „e" pred „ln". Zlate- 
nica; die Gelb.sucht. Solkan. Podstava je: žoltel, tela, o, partic. 
praet. act. IL od glagola: žolteti, gelb werden, in to od pri- 
devnika: žolt, a, o, staroslov. : žultu, adj., gelb. Zanimljivo 
je lice: žltelnica, v katerem se „1" izreka še samoglasno. 
Primeri: vlguk, adj., feucht, v letopisu 1880. 1. na 207. str. 

Zi'ila, e, f. Cucelj, die Kinderdutte ; ž ul i t i , ž lil i m v. impf., cucati ; 
saugen. Plužna pri Bolci ; tabak ž u 1 i t i = tabak s težka 
piišiti ter ga vleči, ker je pipa kako kaj zatlačena, da nema 
duška. V Laščah. Bolg. : žjuli, v., ritzen, abhiiuten ; srbski: 
žuliti, v., schinden, ausschiilen den Kukuruz, abrinden den 
Baum , rupfen das Gras ; behacken; ruski: žulanu, m., der 
rothkopfige Neuntodter (srakoper) ; poljski: žulawa, f . , der 
Werder. das Marschland. Podstava: gul, in poleg nje: gjul 
= žjul, žul, ter znači: ziehen, zerren, reissen, ritzen. 

Zurmček, cka, m. Lešnik, ki rad gre iz skledice. Sv. Križ Ipavski. 
Gledi : žuriti, v., v letopisu 1880. 1. na 216. str., in primeri: 
žurjanec, m. 

Žurjdnec (reci: žurjanec), nra, m. Izluščen oreh. Y Rihenberku; 
a v Vremah tacemu orehu dejo : riižanec, ne a, m., od 
glagola: ružiti = žuriti. Ružiti stoji namesto: žuriti, a 
to namesto : žuliti; iirimeri : žula, f . 

Zuvaje, f. pl. Die Lade am Webestuhl. Bole. — Temna beseda. 

Zužnja, ?, f. 1) Usnijen izpodveznik pri črevljili; der Schuhriemen. 
Hrušica v Istri. 2) Zužnja, e, m., f'., žužnj ač, m., žužnj alo, 
n. (reci: žiiž-), človek, pri delu zelo počasen; žužnj as t, žuž- 
nj a č a s t, ž u ž n j a 1 a s t, adj ., zelo počasen. V Laščah. Primeri 
bavorsko-nemški : die Bandlerey, unniitze, kleinliche, nie en- 
dende Beschaftigung. Schmell.-Fromm. I. 248. — Zužnja je 

18 



274 Pi*. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



namesto: sožnja, ali: z ozn j a, kar bi staroslov. slulo: sa- 
žinja, od podstave: suvezati, v., novoslov. : zvezati, v., zu- 
sammenbinden. Y samostavniku : žiižnja imamo zatorej „11" 
namesto „0" = staroslov. „a" , o čemer pogledi besede : 
prevoza, f. 



3>«<oo- 



O ponavljajočih (opetljivih) glagolih II. razp61a. 

Na Dolanjem Zemonu pri Notranjskej Bistrici sem slišal 
nekaj glagolov te vrste, katere naj semkaj postavim. A vedeti je 
treba, da ima v teh glagolih „e% kateri stoji pred končnico 
„vati", vedno dolg priglas na sebi, na pr. : bodevati, berevati, 
ter da se kdaj in kdaj ta glas izreka tudi za prost „e", a ne za 
„e«. To se godi za ,,j% za „lj", „nj% na pr. sajevati, merjevati, 
mlatjevati, svetjevati ; koljevati, paljevati ; cenjevati , gonj e vati ; 
a če pred „lj" stoji kateri izmej ustnikov: h, m, p, v, izreka se 
„e", na pr. : grabljevati, izgubljevati, kupljevati, lovljevati. Lica 
kakeršna so: orevati, padevati, itd., značijo: zu ackern 
p f 1 e g e n , zu fallen p f 1 e g e n. — Glagole sem si zapisal te : b e- 
revati: brati, berem, lesen, sammeln; bodevati: bosti, bodem, 
stechen; bole vati: boleti, boli, schmerzen, wehe thun; brane- 
vati: braniti, branim, wehren, vertheidigen ; ce nje vati :^ ceniti, 
cenim, schiitzen, cviitevati: cvusfci, cvutem, bliihen; čutevati: 
čutiti, čutim, empfinden; dele vati: delati, delam, arbeiten ; 
draževati: dražiti, dražim, reizen; drže vat i: držati, držim, 
halten; gl ode vati: glodati, glojem (glodam), nagen ; gonj ta- 
vati: goniti, gonim, treiben; grabljevati: grabiti, grabim, 
rechen, zusammenscharren ; g r i z e v a t i : gristi , gnzem , beissen ; 
grme vat i: grmeti, grmi, donnern; ime vati: imeti, imam,haben; 
izgubljevati: izgubiti, izgubim, verlieren; izp ovede vati : 
izpovedati, izpovem, aussagen ; jezdevati: jezditi, jezdim, reiien; 
klečevati: klečati, klečim, knien ; klicev a ti: klicati, kličem, 
rufen; koljevati: klati, koljem, stechen, schlachten; kope- 
vati: kopati, kopljem, graben ; k o š e v a t i : kositi, kosim, mahen ; 
kradevati: krasti, kradem, stehlen; kričevati: kričati, kri- 
čim, schreien; kupljevati: kupiti, kupim, kaufen; lete vati: 
leteti, letim, fliegen ; 1 e ž e v a t i : ležati, ležim, hegen ; 1 o m e v a 1 1 : 
lomiti, lomim, brechen; lovljevati: loviti, lovim, mit dem 
Fangen beschaftiget sein; merjevati: meriti, merim , messen ; 
me še v a ti: mešati, mešam, mischen; mislevati: misliti, mislim, 
denken; mlatjevati: mlatiti, mlatim, dreschen; molevati: 
moliti, molim, beten; mote vat i, motiti, motim, storen; no- 
sevati: nositi, nosim, tragen; omudlevati: omudlžti, omudlim, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 275 

schwach werden, in Oiinmacht fallen; opazevati: opaziti, opa- 
zim, bemerken; orevati: orati, orjem, pfliigen, ackern; pade- 
vati: pasti , padem , fallen ; p a 1 j e v a t i : paliti , palim , sengen ; 
paše vat i: pasti, pasem, weiden; pekevati: peči, pečem, ba- 
cken ; perevati: prati, perem, waschen; plesevati: plesati, 
plešem , tanzen ; pletevati: plesti , pletem, flechten ; prede- 
vati: presti, predem, spinnen; pregledevati: pregledati, pre- 
gledam, durchschauen ; prosevati: prositi, prosim, bitten; re- 
ke vati: reči, rečem, sagen; reze vati: rezati, režem, schneiden; 
r o d e v a t i : roditi , rodim, zeugen, gebaren ; r u b e v a t i : riibiti , 
riibim, pfanden ; saje vati: saditi, sadim, setzen, pflanzen; se- 
de v a t i : sedeti, sedim, sitzen ; s e g e v a t i : seči, sežem, wohin langen ; 
sekevati: seči, sečem (sekati, sekam), hacken; skakevati: ska- 
kati, skačem, springen; skubevati: skubsti, sknbem, rupfen ; slo- 
ne v a t i : sloneti, slonim, angelehnt sein ; smrčevati: smrčati, smr- 
čim, schnarchen ; smrdevati: smrdeti, smrdim, stinken ; s p e v a t i : 
spati, spim, schlafen ; spisevati: spisati, spišem, zii Ende schreiben ; 
srečevati: srečati, srečam, begegnen : strgevati: strgati, stržem, 
(strgam), schaben ; strigevati: striči, strižem, seheeren ; s v e - 
te vati, poleg: svetjevati: svetovati, svetujem, rathen, Rath 
geben; šeptevati: šeptati , šeptam , fliistern; škripevati: 
škripati, škripljem (škripam), knarren, zirpen ; šume vat i: šumeti, 
šumim, rauschen; tumnevati: tumneti, tiimnim, dunkel werden ; 
tepevati: tepsti, tepem, schlagen ; te sevati: tesati, tešem, mit 
der Axt behauen ;tresevati: tresti, tresem, schiitteln ; trobevati: 
trobiti, trobim, auf der Trompete blasen ; trpevati: trpeti, trpim, 
leiden; tiikevati: tukati, tukam, weben; vabevati: vabiti, 
vabim, locken, einladen ; velevati: veleti, velim, befehlen, sagen; 
vezeva t i: vezati , vezem , binden ; videvati: videti , vidim, 
sehen; z i de v a ti: zidati, zidam, bauen, mauern; žgevati: žgati, 
žgem, brennen. 

V teh glagolih je mnogo nepravilnega, obilo tacega, 
čemur bi se ne bilo nadejati. Zakaj se na pr. govori: gr?*2^evati, 
tre.sevati, a poleg tega vender tudi: paŠevati? Kde je tukaj pra- 
vilo? Kako je i to, da vidimo lica: branevati, jezdevati, 
lome vati, mislevati, molevati, motevati, nosevati, 
opazevati, prosevati, rodevati, rubevati , trobevati, 
vabevati, a poleg njih tudi : cenjevati, gonjevati, grab- 
Ijevati, izgubi jevati, koševati, kupljevati, lovlje- 
vati, mer jevati, paljevati, sajevati? Brez nobene dvojbe 
jo tukaj omečen soglasnik jedino pravilen: cenj-, gonj- (bolje: 
ganj-, primeri: preganjati), grablj-, koš- (bolje: kaš-, primeri: 
grmovje okašati, um das Gebiisch herummahen. V Laščah) itd., 
a ne : bran-, lom-, m i s 1 -, nos- itd., namesto česar bi trebalo 
da stoji: branj-, lomi j- (bolje: lam-, poleg: lamlj-, primeri 
staroslov. : razlamati, poleg: razlamljati), miši j- (podstava: misli-, 

18* 



276 Pr. Erjavec: Iz potne torbe. 

od glagola: misli-ti) , noš- (bolje: naš-, primeri: prinašati) 
itd. A kaj si je misliti o tacih obrazih , kakeršna sta : mla- 
^evati, sve(;evati? Kod drugod se mej vsemi kranjskimi Sloveni 
govori jjtj" namesto „č" == „c"=tj? Jako čudno slove tudi: 
orevati, delevati, spevati. 

Ako tem glagolom pogledamo bistreje v oči, o prvem hi])u 
se pokaže, da se je tacih obrazov seme na tanko po jeziko- 
vem zakonu zarodilo prvič v glagolih 111. vrste, kakeršni so: 
imeti, grmeti, gledeti (kar je v starem jeziku bilo tudi na- 
vadno, poleg : gledati), sedeti, sloneti, smrdeti, šumeti, 
tu m neti, trpeti, veleti, vedeti, videti, katerim je tudi 
iz I. vrste 7. razreda pridružiti glagole: greti, grejem, warmen, 
peti, singen , smeti, smejem (smem), diirfen , speti, 
spe jem, eilen, ter iz V. vrste 4. razreda glagole : dej at i (deti), 
dejem(dem), thun, legen, sagen, sejati, sejem, saen, smi- 
jati se, smejem se, lachen, vejati, vej em, Avehen, worfeln. 
Taki glagoli so pravilno zaphklili obraze: imevati, grmevati, 
gledevati, sedevati, slonevati, smrdevati, šumevati, tiimnt-vati, trpe- 
vati, velevati, povedevati, videvati, (o)grevHti, (pre)pevati, (do)spe- 
vati, devati, (za)sevati. 

Od tod so se taki obrazi s „priglasom vkiipe" nepravilno 
raztegnili kesneje tudi v glagole inih vrst, morda najpoprej haš v 
I. vrsto, in govoriti se je začelo : bodevati, cvutevati, grizevati, kra- 
devati, padevati, pletevati, pred(Wati (pred-, spinnen), skubevati, tepe-' 
vati, tresevati ; potlej po vsej priliki tudi v nekatere glagole V. vrste : 
berevati, glodevati, klicevati, perevati (pra-ti. waschen), plesevati, 
rezevati, pisevati, šeptevati, veze vati, zidevati. Kadar je bila temu 
cesta uže uglajena ter jezik bil tudi izgubil nekdanje živo čujstvo, 
potlej so po krivej prispodobnosti (analogiji) nastali stoprav obrazi, 
kakeršni so ti: paševati (pas-ti, \veiden), pekevati, rekevati, sege- 
vati, sekevati, strigevati , skakevati , strgevati , tukevati , žgevati ; 
drževati, klečevati, kričevati, leževati, smrčevati ; cenjevati, draže- 
vati, gonjevati, grabljevati, izgubljevati, koševati, kupljevati, lov- 
Ijevati, merjevati, mlatjevati, nosevati, paljevati, sajevati ; brane- 
vati, čutevati, jezdevati, kopevati, lomevati, mislevati, molevati, 
motevati, opazevati, rodevati, rubevati, trobevati ; delevati, sreče- 
vati, koljevati, meševati, orevati, spevati, svetevati, poleg: sve- 
tjevati. Tukaj nij pravila ni vodila! Vse je prav, samo da ima 
„evati", naj se tudi od kraja do konca zadeva ob slovanske stare 
glasovne zakone, kateri bi zahtevali obraze : peka vati, sega vati 
(sezavati), sekavati (secavati), strgavati (strzavati), strigavati (stri- 
zavati), žigavati (žagavati, žizavati). Lica: sajevati, paljevati, mer- 
jevati, cenjevati, grabljevati, klečevati, meševati, paševati, drže- 
vati, odrekla so se tudi starih pravil, po katerih bi slula: saja- 
vati, paljavati, cenjavati, grabljavati, klečavati, meša vati, drža vat i. 
ker po mehkih glasovih: c, š, le, ž, j, Ij, nj v sklanjanji in spn'-- 



Fr. Erjavec : Iz potne torbe. 277 



zanji navadno stoji, kakor je znano, „a" namesto „6", na pr. 
stati namesto: stojati, in to namesto: stojeti ; klečati, ležati, sli- 
šati, namesto: klečeti, ležeti, slišeti, in to namesto prvobitnega: 
kleketi, legeti, sliheti , zaradi česar bi trebalo, da stoji tudi: pe- 
čavati, sežavati itd., namesto: pekevati, segevati ; zato imajo te 
vrste obrazi dvojno hibo v sebi. — Vidimo , da se je pisatelju 
vrlo paziti , kadar bi hotel upotrebiti katero teh glagolskih toli 
zmešanih ter z večine pogrešnih lic , ki so običajna iz vlasti po 
Pivki in po }ije obližji v Notranjcih , tudi v nekaterih krajih po 
Istri in v Kastavščini do Keke. Ce sem v posamičnih (v glavnih 
stvareh ne) morda kakšno mrvico tukaj pomotno zapisal, naj me 
popravi kak mož , ki se je porodil v tacem kraji , koder so ti 
glagolski obrazi še navadni. 



II. Imena raznim živalim. 

Behlša, e, f. Svoje ime kravi. Vreme. Krava bele dlake. 

Blatnica, e, f. Telestes Agassizii : riba iz Nevljice pri Kameniku. 

Bohumzenj, znja, m. Krastača ; Bufo vulgaris : die gemeine Krute. 
Zemon pri Notr. Bistrici. V prvem zlogu se čuje široki „6" : 
bobo-. Ta beseda je čudna videti. A raziščimo nje bitje. V 
prvem delu imamo : bob, m., kar znači najprvo : die Bohne, 
po vseh slovan.skih narečajih , a poleg tega tudi novoslov. : 
bob, boba, m., nekaka v maslu pečena, drobna ter okrogla 
močnata jed, katero pripravljajo, kadar je proščenje (cerk- 
veno žegnanje). „Denes je v Kranji bob'', rekše, denes je 
proščenje. Po Gorenjskem ; kozji bobki, m. pl., Ziegenkoth ; 
vzbobneti, nim, v. pf., anschwellen, auflaufen : grah je vzbob- 
nel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnil, 
da uže nij dober v jed. V Laščah: srbski: boba (račja), f., 
Krebsroggen, ova cancri. bobilk, m., die Wasserblase, bobice, 
f. pl. , kao male kraste (Fleisehlappen) , koje izlaze u čuriča 
(Truthiihner) po glavi, kad se bobaju : bobati se , v., solche 
Fleisehlappen beknmmen : ruski: bobki, m. pl., die Lorbeeren, 
bobynja, m. f . , der, die Aufgeblasene , Hoftahrtige ; češki: 
bobky, m. pl., die Lorbeeren : testiculi ; Ziegen-, Šchaf- und 
Haseukoth, bobal, m., der Erdapfel, bobneti, im, v., quellen, 
schwellen, auflaufen ; gorenjesrb. : bob, bobk, m., der Lorbeer- 
baum, bobla, f., der Schaf- und Hasenkoth, bobnječ, bubnjeo, 
v., auflaufen, schAvellen. Vidimo, da „bob" v slovanščini znači 
„okroglo, napeto stvar sploh". K druzemu delu naše besede 
je primeriti staroslov. : ruzati, v., \viehern; novoslov.: riizati, 
v., isto, ruzgetati, v., isto, ruzgot, gota, m., lautes Gelachter: 



278 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



rozgotom se smeje. prip. ,805. v Miki. lex. 808., dalje novo- 
slov. : regetati, regetam , regljiiti, regijam, v. impf. , quaken, 
wie die Frosche, regljati, sclnvatzen, wie die Elstern; srake, 
regljajo; srb.ski : rzati, v., wieliern; ruski: regotati, v., aus 
vollem Halse lachen ; schreien , grohlen ; regotnja, f., lautes 
Gelachter; ee.ški: feliotati , i-ehtati, v., wiehern, scliwatzen, 
wie die Elstern, schreien, wift die Frosche, unmassig lachen ; 
poljski : rzegot, rzechot, rzekot, m. , ein rauhes Getone, das 
Gequake der Frosche, rzegotac, rzechotac, rzekotac, v., rauh 
tonen, schwatzen, wie die Elstern, quaken, wie die Frosche; 
gorenjesrb. : rjehot, m., das Gewieher, wieherndes Gelachter, 
rjehotac, v., wiehern, unmassig lachen, rjeclitac, v., quaken, 
rjechtawa, f., der griine Wasserfroseh, rana esculenta. Kore- 
nika t^em besedam je : rug, a poleg te vidimo tudi lice : riich, 
ruk. Ce obraz : riig v novej slovenščini dohode dolg priglas, 
to se izreka : rag, od koder potlej : = ražunj ; starosloven. : 
bi to sililo : boboružini , izreči : boboružinji , ker v obrazilo i 
ima na konci: ini = inji. Vsa beseda zatorej znači „ okroglo- I 
napeto kričečo (regetajcjčo) žival". j 

Bdgec, gca, m. Mantis religiosa; Gottesanbeterin. Goriška okolica. ' 

Bolnik, a, m. ^Maeroglossa .stellatarum : der Taubenschwanz. Sv. 
Ivan na Cresu. Ta metulj je rad v sobe letati, in iz vlasti 
k bolnikom. 

Brdmovha, e, i. Bramor ; die Maulwurfsgrille ; Gryllotalpa vulgaris. 
Sv. Križ Ipavski. Mramor, mramora, m., isto. V Laščah. 

Brida, e, f. Neka ptica v Bolci. 

Brstnik, a, m. Tetrao bonasia; das Haselhuhn. Novake pri Cerknem. 

Bugva, e, f. Sparus boops (riba). Martinščica na Cresu. V Malem 
Lošinji sem čul : bukva ; srbski : bukva , f. , eine Art See- 
fisch ; laški : bobba. 

Cap, capa, m., der Ziegenbock. „Smrdi, kakor cap.'' Kras. Pri- 
meri: cap, m., na 250. str. 

Cdpernik, a, m. Saturnia pyri: das grosse Nachtpfauenauge. 
Solkan. 

CmUj, a, m., isto, kar: čmrlj, a, m. Die Hummel; Bombus sp. 
Bole. Ruski je: šmeli, m., die Hummel; češki: štmel, čmel, 
m., čmela, f., čmoulik, m., die Hummel; poljski: trzmiel, m., 
die Hummel ; gorenjesrb. : čmjela , f. , die Hummel. Primeri 
tudi novoslov. priimka : Košmf Ij , poleg : Košmelj . Miklošič 
ima vrhu tega novoslov. : črmelj, kar primerja k novoslo- 
venskej besedi : črmljak , m. , der Dotter , in vse proizvaja 
od besede, slovoče staroslov. : čriiminu, adj., roth, da bi za- 
torej ta žival bila imenovana po riidečej šaroti, in te vrste 
čmrljev je res jako mnogo. lex. 1121. Obraze nahajamo te: 
novoslov.: črmelj, poljski: trzmiel, morda namesto: czrzmiel, 
strzmiel, češki: štmel, zopet morda namesto: čfmel, strmel, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 279 

od koder potem tudi : čmrlj, čmel, smel. Češko in poljsko lice 
se upira Miklošičevi proizvaji, kajti češki je: čermna, f., 
ime necega mesta : Bohmisch-Rotliwasser , poleg : červenj, 
adj., roth, in poljski: czermieniec, m., eine Art von Aronwurz, 
Arum aegyptium, poleg: ezerwony, adj., roth. Temnega poroda 
so zatorej besede : črmelj, čmrlj itd. 

Crnhel, m. Decanthus pellucens ; die Weingrille. Sv. Križ Ipavski. 
To ime posnemlje menda živalčin glas. 

Drgdnec, nca, m. Neka riba v Ipavi. Primeri: droga, f. 

Drčga, e, f. Telestes Agassizii ; riba v Nevljici pri Kameniku. Vse 
kaže, da to stoji namesto : an droga (s hohnikom), f., kar je 
tudi neka riba, katere ime je na Murskem polji in v Ljubljani 
še zdaj znano: otec Marko jo zove : der Eenkfisch, albula. Te 
poslednje ribe nazivalo je podobno, kakor bi bilo grško-roman- 
skega poroda; a v laških .slovnikih nijsem nikder mogel najti 
ničesar jednacega. Ce je to im*^ .slovansko, ne more imeti svo- 
jega začetka drugdn, nego li v podstavi : adra, f., das Wasser, 
in staroslovenski bi se pisalo ; adroga. Vem, da je zelo čudno, 
samo jedno vrsto rib imenovati po „vudi", v katerej žive 
vse od najmanjše do največje : ali premisliti je, koliko imamo 
sploh temnega v jezici, posebno mej živalskimi, drevesnimi 
in rastlin.skimi nazivali. da cesto ne vemo, zakaj se to ali ono 
zove bas po tacem, a ne po drugačnem pojmu. Staro lice : 
adra f., das Was.ser, nij slovenščini v poprejšnjih časih bilo 
nikakor neznano. O tem sveduči ime necega potoka na Stir- 
skem blizu Nemškega Gradca, kateremu zdaj rekajo : die A n- 
dritz, kar je od slovenskega: a dri ca. f., kakor nam pripo- 
veduje končnica: i t z, katera je od slovenske : i ca. Poleg tega 
je mej nemškimi Stirci blizu Knittelfelda še drug potok, nekdaj 
slovoč : a d r i m a, f . , a zdaj se nemški imenuje : 1 n g e r i n g. 
V I. knjigi Zahnovega dela „Urkundenbuch" čitamo na 15. str.: 
Undrima z 895. 1. ; na 2.^.. str. : Undrima z 930. 1. ; na 26. str. : 
in Undrimatale z 935. 1. ; na 70. str. : in ualle Undrima s 
1055. L, ter še na premnozih inih mestih. Vrhu tega se v po- 
znejših dobah poleg drugih nahajajo tudi obrazi : Underim, Un- 
derin, Undrim, Undringen, Inheringa, od koder zdanje nemško 
nazivalo : Ingering. Slovansko obrazilo : i m cesto znači, da stvar 
nij pristna ali prava, nego da samo nekako nadomešča ono, kar 
pripoveduje pod.stava. Tako je staroslov. : otičimu, m., novoslov. : 
očim, m., der Stietvater, kateri nij pravi o tiči ali oča, nego 
samo njega nadomestnik; srbski: pobratim, m., za brata 
vzprijet prijatelj, a ne pravi brat, posestrima, f., za sestro 
vzprijeta ženska, a ne rodna sestra; češki: ženima, f., pri- 
ložnica, das Kebsweib, a ne poročena soproga. Tako niti 
a. dr ima nij prava ali velika reka (voda), nego samo potok 
ali mala voda. — Primeri: drganec, m. 



280 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

DHčira, e, f. Tiirdus pilaris ; der Krammets vogel. Gradišče na 
Ipavi. Ta beseda stoji namesto : druzgica, drožžica, ker nje 
podstava je: drozg (drozeg), zga, m., staroslov. : drozgu, m., die 
Drossel; srbski: drozd, a, m., drozak, zga, m.; poljski: drozd, ra. 
Tudi je navadno : d ršč, a, m. Turdus viscivorus. Vranja v Istri. 

Gornik, a, m. Accentor alpinus; der Fliihvogel , Alpensiinger. 
Trenta ; Soča. 

Gospica, e, f. Calopteryx sp. ; die Wasserjiingfer. Zemon pri Notr. 
Bistrici. 

Grba, e, f. Barbus plebejus ; die Barbe. Notranjska Bistrica. Ruski : 
gorbuša, f., der Buckellachs, Salmo gibbosus. 

Grebišica (izrekajo : grabišica), e, i. Gyrinus ; der Taumelkafer. Ze- 
mon pri Notr. Bistrici. Ta hrost vesla ali „grebe". 

Grmdj\ a, m. Platycarcinus pagurus; der Taschenkrebs ; laški: 
granciporro. Mesto Cres. Vse kaže, da stoji namesto : gromaj ; 
primeri: ogromen, mna, o, adj., gross. 

Hobotnica, e, f. Octopus vnlgaris; der Polyp. Otok Cres; Primorje. 
Staroslov.: hobotinica, der Polyp; ruski: hobotu, m., der 
Riissel. 

Igla, e, f. Belone vulgaris ; der Hornhecht ; laški : angusella. V 
Primorji ter na otocih. Primeri: iglanec, m., šivankica, f., 
šilo, n. 

Ljlanec, nca, m. Neka morska riba. Martinščica na Cresu, Pri- 
meri : igla, f. 

Ivdnjšcak, a, m. Rhizotrogus sp. ; der Junikafer. Malhinje. Tako 
se imenuje tudi junij mesec, od sv. Ivana krstnika.^ 

Jabolka, e, in: jdbolcica, e, f. Cardium edule. Osor na Cresu. 

Jelhiica, e, f. Der Steinbeisser ; Cobitis barbatula. Luče na Stirskera. 

Jez (e), a, m. Idus melanotus; der Gangling (riba). Ljubljana; 
Zidani Most. 

Kačelica (če), e, f. Neka riba v Savi. Potočin pod Zidanim Mostom. 

Kdmenica, e, f. Raja sp. ; der Roclien (riba). Primorje. 

Kekič, a, m. Mali .škržat; Cicada orni. Goriška okolica. Vpije: 
keke, keke ! 

Kepa, e, f. Svoje ime ovci. Plužna na Bolškem. 

Kloštir, rja, m. Klop ; die Zecke ; Ixodes Ricinus. Rihenberk. Pod- 
stava: klošč, m., die Zecke, zatorej namesto: kloščir. Primeri 
v letopisu 1880. 1. besede: kušter, m., bešter, adj., kleštre, 
f. pl. na 218. 219. .str. 

Kokelj, kija, ra. Gyrinus natator. Povir na Krasu. 

Komper, rja, in: komperica, e, f. Srakoper; Lanius sp. Razločajo 
velicega in malega, veliko in malo. Prvo v Bolci, drugo v 
Starem Sedlu. „Seda rad na „grm(')vje". Primeri poljski: 
kepa, f., ein Busch dicht zusammenstehender Pflanzen. 

Kopito, a, n. Spondylus gaederopus; die Klappmuschel. Martin- 
ščica na Cresu. Ta školjka je podobna kopitu. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 281 

Kosec, sca, m. Hydrometra lacustris; der Wassei-laufer. Zemon 
pri Notr. Bistrici. 

Kovač, a, m. Elater sp. Schnellkafer. Malliinje. 

Kožica, e, i. Cerithium vnl,s;are ; <lie Hornschnecke. Osor na Čresii. 

KrpHj , krpelja, m. die Vogelmilbe; DeriiiHnvssus avium. Staro 
Sedlo. Krpelj, krepelja, m., die FilzlaiLS. V Laščah. 
Krpati znači tiuli: reissen, aufreissen. 

Ktdavica, e, f. Neka živalca. Sv. Križ Ipavski. Podstava je mo- 
rebiti: kuk-, schwarz. 

Kurijca, e, i. Der Federling : Menopon pallidum: kurja uš. Solkan. 

Ldza}\ rja, m. Polž brez hiše ; die Nacktschnecke ; Limax sp. 
Sv. Križ Ipavski. 

Lešča (e), e, i. Molj v panji; die Wachsmotte ; Galleria mellionella. 
Sv. Duh pri Krškem. Po vsej priliki namesto: vešča, kar 
Gorenjci izrekajo: veša, f. die Motte. Primeri tirolsko-nemški : 
die Hex = der Nachtschmetterling. 

Lhnca (e) e, f. Alauda arvensis ; die Feldlerche. Luče na Stirskem. 
Primeri: lavdica, f., die Lerche. Na Krasu. Od lat.: alauda. 

Lifjanj, a, m. Loligo vulgaris ; der Kalmar. Primcjrje in otoci. Od 
latinskega, namesto: loliganj ; .srbski: oliganj, oliganja, m., 
der Blackfisch; Sepia loligo L. 

Lužnjak, a, m. Mugil cephalus; die Meeriisclie : laški: cefalo. Stara 
Baska na otoku Krku. (Lužna voda = Brackwasser, kder se 
morska in sladka voda meša). 

Mdlinec, nca, m. Gjrinus natator; der Taurael- oder Drehkafer. 
Sv. Križ Ipavski. Zato tako zvan. ker se vrti, kakor malinec, 
malinček. 

Mavrica, e, f. Svoje ime ovci. Phižna na Bolškem. Tudi krava 
temne dlake se cesto imenuje mavra. — Starovisoko-nem. 
ter srednjevisokonem. : mor, Aethiops, srednjelat. : maurus, 
grški : aa-jpo;, aaOpo:, novogrški : aojpa, f., Aethiops. Miklošič, 
Die Fremdworter in den slavischen Sprachen. 

Menek (reci: milnuk), menkd, m. To je uprav: Lota vulgaris : 
Aalruthe ; a Goričanom, ki te ribe nemajo v svojih vodah, 
naš kapelj slove : menek. Boleani izrekajo : menuk, menka, 
a Ipavei : manuk, manka. Srbski: manič, m., die Aalraupe, 
Rutte; Gadus lota; ruski: meneku. nika, m., die Quappe, Aal- 
raupe; češki: men, meii, m., die Aalquappe, Aalraupe: poljski: 
mietus, m., die Aalraupe, Gadus lota: gon-njesrb. : mjeiik, m., 
die Quappe, Aalraupe. Primeri tudi besedo: m i ne k. m., v 
letopisu 1879. 1. na 1.31. str. 

Mimik, a, m. Neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire. Bole. 
Išči besede: mir v letopi.su slov. Matice s 1879. 1. Morebiti: 
Steinschmiltzer, Saxicola oenanthe. 

Mizkut , a, m. Netopir; die Fledermaus. Solkan. Podstava: 
mižati, mižim, zamižal sem, ker leta o mižavih ali temnih 



282 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

urah. O besedi: netopir, staroslov. : netopyri, m., die Fleder- 
maus, pisalo se je uže mnogo, od kod proizhaja. Nij poza- 
biti, da se .starosloven. nahaja tudi hce: neputyri, m., die 
Fledermaus, kar uprav znači : Un vogel : putuka, f., avis, ne- 
putuka, f., non avis: nepotka vu potkahu netopyri. Buslaev 
v Miki. lex. 439. Poleg obraza : neputyri možen je tudi obraz : 
nepotyri, kakor je staroslov. : kogda, adv., quando, togda, 
adv., tunc, poleg: kugda, adv., quando, tugda, adv., tum; a 
od lica : nepotyri nastane po predevku : netopyri. 

Mlinarica, e, f. Neka ptica. V Bolci. 

Mddrah, aka, a, m. Maena vulgaris ; der Laxirfisch ; la.ški : menola 
schiava. Martinščica na Cresu. Višnjavkasta riba. 

Mrenič (e), a, m. Neka riba v Bledskem jezeru. Lašeanu je : 
mrena (e), e, f., Barbus fluviatilis. Srbski: mrena, f., die 
Flussbarbe; Cyprinus barbus; češki: mfenek, miinek, m., der 
Griindel ; poljski: mrzana, f., der Griindling; latin.ski: muraena, 
die Muriine, ein Seefisch. Ali vse te naštete slovanske be- 
sede nijso od latin.skega, od koder je brez nobene dvojbe, 
vzprijeto menda v novej.ših letih, rusko: murena, f., die Mu- 
riine, der Meeraal, Fischwurm. 

Mrhac, dca , m. Eledone moschatus ; der Moschuspolyp ; laški : 
muscardino. Martinščica na Cresu. Ima poseben svoj ne- 
prijeten duh; primeri hrv. : mrko zaudarati, unangenehm 
riechen. 

Mfkusa, e, i. Svoje ime kravi. Vreme. Podstava tej besedi je: 
mrk, a, o, adj. = črn. 

Muza, e, f. Neka ribica v Bledskem jezeru. Ruski: muzljaj, m., 
der Griindel, Schmerl. 

Ogrica, e, f. Abramis vimba ; die Blaunase (riba). Ljubljanska 
okolica. Primeri : ugarak, m. 

Ostrica, e, f. Neka riba v Ipavi. 

Pezdec, deca, m. Pthodeus amarus ; der Bitterling (riba). Ljubljana. 

Pizdohlast, hlasta, m. Neka pedi dolga riba v Savi. Potočin pod 
Zidanim Mostom. — Hlastniti, nem, v. pf., hlastati, v. impf., 
schnappen, hlastežen, žna, o, adj., gierig. V Laščah. 

Platnica, e, ali : i^latica, e, f. Leuciscus virgo ; der Frauenfisch, 
Frauen-Nerfiing. Ko.stanjevica ; Ljubljana. 

Plavica, e, f. Scomber colias ; laški: lanzardo (riba). Otok Cres 
in Krk. 

Pleziih, a, m. Certliia familiaris ; der Baumlaufer. Liiče na Stirskem. 

Plutarica, e, f. Bombinator igneus ; die Feuerunke (žaba). Zemon 
pri Notr. Bistrici. Zato tako imenovana, ker plava po vrhu 
vode; srbski: plutati, v., plivati povrh vode, kao pluto (das 
Korkholz). 

Podgorida, e, f. Die Stadtschwalbe; Hirundo urbica. Bole. V Bolci 
se gnezdi poleg lastovke tudi podgorida, katere ljudje niso 



Fr. Erjavec: Iz pdtne torbe. 283 



tako radi videti pod svojo streho, kakor lastovko. Nekdaj 
so jo preganjali in jej razdirali gnezda, menda zato, ker pod- 
gorida ne da miru lastovki in vzpomladi jemlje nje gnezda, 
katera po svoje dozida. Vele, da je lena delati si gnezdo. 
Podgorida je močnejša, ali vsaj silnejša. in zato se jej la- 
stovka nmiče. Nekdaj je bilo v Bolei jako malo podgorid, 
a zdaj jih uže ni nič menj, nego lastovek. Primeri ruski : 
podgorelyj, adj., von unten angebrannt. — Podgorida je slo- 
venska beseda z laškim obrazilom : i d a, neznanim slovanščini. 

Fodldnica, e, f. Chrysophrys aurata; laški: orada (riba). Martin- 
ščica na Cresu. Srbski: podlanica, f., die flache Hand, in 
tudi: nekaka morska riba ('v Dalmaciji). Podstava: dlan, f., 
die flache Hand. 

Podlask, Idsha, m. = podirst (riba), der Niisling; Chondrostoma 
nasus. Bistra ob Ljubljanskem barji. Popačeno lice, kakor 
vidimo, in ta beseda se posebno kv;iri mej narodom, kateri 
tu in tam izreka tudi : p o d 1 ii s t, z ostrim priglasom na zad- 
njem zlogu. Vrhu tega: podu štev, stve, f., isto. Na Slapu 
pod Ljubljano. Poišči besede: podiist, v letopisu 1880. 1. 
na 221. .str. v .0. vrstici od zdolaj gori. 

PoclUska, (e), e, f. Neka ptica v B(')lci. 

Podpoddk, a, m. Coturnix dactylisonans ; die Wachtel; prepelica. 
Solkan. Podpodanka, e, f. Pri Ipavskem sv. Križi. Pod- 
podica, e, f. V Starem Sedlu in v Bolci. Podprda, e, 
f. Na Štirskem. Vse to je posnemanje tega ptiča glasu, 
kakor tudi: prepelica, e, f., die Wachtel; prepelevati 
(reci: prepelevati), v. impf., schlagen, wie die \Vachtel : pre- 
pele vanje, n., der Wachtelschlag. 

Podze7nljdkj a, m. Neka vrsta čmrljev. Bole. Ti imajo „pod zemljo" 
gnezdo. Primeri : vrhič, m. 

Polšica e, f. Limax; die Nacktschnecke. Žabce pri Tolminu. 

Pondrica (izreka se: pundrica), e, f. Neka črna morska ribica, ki 
s^e drži kraja ter se rada skriva po pečinah. Martinščica na 
Čresu. To je od glagola: po ndriU i (reci: pondreti), drem, 
v. pf., untertauchen, kar stoji namesto: ponreti, staroslov. : 
po-nre-ti, -ra, -reši, v., subire, ingredi; novoslov. : pondrt, a, o, 
partic. praet. pass., untertaucht, pondrenje, n., das Unter- 
tauchen, v Habdeliči, pandirek, pendirek, rka, (namesto pra- 
vilnega: pondirek, rka), m., die Tauehente. V Ljubljani; 
srbski: ponirati, v., sub terram abire; ruski: nyrjati, v., unter- 
tauchen, nyr6kii, rka, m., die Tauehente; semkaj pristoji, 
kakor kaže, tudi beseda: nravii, m., mos, consuetudo, opinio, 
virtus (das Innere). Miki. lex. 623. Prištej i poljski: pader, 
dra, m., ein dicker Regenwurm, pandr6w, padr6w, m., der 



284 Fi*. Erjavec: Iz potne torbe. 



Engerling, katere besede mi nemarno, a mogli bi reci: pon- 
clrov, rova, m. 

l*6}i<ia, <;, f. P]mys lutraria ; die Sumpfscliildki-ote. Vrljnik in Dubrinj 
na otoku Krku. Korenika : pag. Primeri besedo : p 6 n g 1 i c a, 
f., v letopisu slov. Mat. 1880'. 1. na 175. str. 

Pretapljivka, e, f. Neka privodna ptica. Žaga pri Bolci. 

PriUpek (-le-), pha, m. Patella coerulea; die Napfschneeke. Otok 
Unije (f. pl.). Prilepi se na čoln ali kamen. 

Rurog, a,vix.^: in: r a rožic a, e, f. Paiinurus vulgaris; der Heu- 
schreckenkrebs. Martiiiščica na Cresu. V Belem na istem 
otoku imenujejo tega raka : j a r o g, m., in : j a r o ž i c a, e, f. 
Primeri hrvatski: rarov, m., falco cyanopus, der Blaufuss, 
češki: raroh, m., isto, poljski: rarog, m., isto, in poljski poleg 
tega tudi : ein gefliigeltes Wunderthier. 

Uisa, e, f. Lithobius sp. ; der Steinschliipfer. Trenta. Napada druge 
živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime. 

Rocjina, e, f. Der Hirschschroter ; Lucanus cervus; rogač. Sv. 
Duh pri Krškem ; tudi v Laščah. 

liudecec, cca, m. Droben, v kamenje se gnezdeč ptiček pevec, menda 
Sylvia phoenicurus ; das Rotschwanzclien. Plužna pri Bolci. 

Rudecic, a, m. 1) Neki ptič. V Bolci. Morebiti : das Kothschwanz- 
chen. 2) Neka vrsta čmrljev. Bole. Ti čmrlji so rudeče-pibasti. 

Iludejec, (-de-), jca, m. Turdus saxatilis ; das Steinrothel. B(j1c. 
Ptič je rudečkast. 

Riisec, sca, m. Rujavi mravinec. Koborid. Rus, a, o, adj., braun, 
namesto : ruds. 

Sekidja, e, f. (i^zrekajo: seklja). Rana teraporaria; der Grasfrosch. 
Luče na Stirskem. Korenika bi utegnila biti : sik, sic, min- 
gere, nass machen : primeri: uscanka, f. Kranjski Sloven bi 
dejal: sak(u)lja, kakor izreka tudi: maša, f., die Messe, dan, 
m., der Tag; a štirski to slove: sek(u)lja, kakor: meša, f., 
die Messe, den, m., der Tag. 

Sezelka (reci: suiževka), e, f. Blatta orientalis; die Kiichenschabe ; 
.ščurek. Sv. Lucija na Mostu. To je namesto: žuželka, f., 
das Insekt. Staroslov. : žuželi, f., der Kiifer, žuželica, f., in- 
sectum, vermis, novoslov. : žižec, žca, m. : insectum, Žižek, 
žka, m., der Kornwurm, žužanka, f., der Kiifer, Danjko 51., 
žužek, žka, m., molj v bolju; srbski: žižak, žiška. m., der 
Kornwurm; ruski: žužžati, v., .summen, sumsen, žuželi, žu- 
želka, žuželica, f., der Laufkiifer; sanskr. : gudž, murmurare. 
Miki.' lex. 201. Pomni tudi novoslov.: žiigniti, nem, v. pf,, 
einen Laut von sich geben, mucksen. „Ne žugni mi!" Muckse 
nichti V Laščah. Ziigati, žiigam, v. impf., droben, eigentl. 
drohend schreien, Liirm machen. Primeri: živka, f., in: žužiir, m. 

Si2)a, e, f. Sepia officinalis ; der Tintenfisch. Primorje in otoci. 
Od latinskega : sepia, f. Primeri : sipica, f. 



Fr. Erjavec: Iz potne, torbe. 2^6 

Sipka, e, f. Sepiola Rondeletii. Primorje in otoci. Primeri : sipa, f. 

SkahUica, e, f. Der Schnellkafer ; Elater sp. Trebuša na Tolminskem. 

Skrljič, ica, m. Alauda Arvensis ; die Feldlerche. Hru.šica v Istri. 
Staroslov. -ruski in .staroslov. -srbski : skovranici, m., die Lerclie, 
kar se je nekdaj brez d vojbe izrekalo: skovrjanici, in zatorej 
novoslov. : skovrjič, skvrjič, skvrljič, skrljič, ter poleg tega : 
skovrjanec, skvrjance, skrjanec, škrjanec. 

Skrzacica, e, f. in : skržakika, e, f. Malhinje na Krasu. Mali skržak ; 
Cicada orni. Pogledi tudi besede: kekič, m., in primeri v 
letopisu 1880. 1. besedo: škrgala, f., na 194. str. 

Skržak, ((, m., poleg: skržad, a, m., in: škržat, a, m. Die 
Singeicade; Cicada plebeja. Malhinje na Krasu. Primeri : skr- 
žačdca, f. 

Skržek, zka, m. Sk(Mjka; die Flussmuschel ; Unio pictorum. Gra- 
dišče na Ipavi. 

Shuja, e, f. Limax cinereo niger ; die Nacktschnecke. Cerkno. Tej 
besedi je primeriti staroslov. : sluzu, m., der Saft, Rotz, Schleim. 

Sluga božja, sluge božje, f. ^ Mantis religiosa ; die Gottesanbeterin. 
Sv. Ivan na Cresu. Čudno rabi tukaj : sluga v ženskem 
spolu, ter znači : die Dienerin, ker „sluga" je drugače vedno 
le moškega spolu ter znači : der Diener. 

Smrdečica, e, f. Julus sp. : die Schnurassel. Novake nad Cerknim. 
Podstava je smrdeč, deča, e, partic. praes. act., stinkend ; 
jednako stvorjene besede so: gorečica, f., velika vročina v 
licih od ognja, ali po telesi od bolezni; riidečica, f., die R()the; 
srbečica f., das Jucken. 

Sreča, e, f. Scolopendra sp. ; die Bandassel. Solkan. Govore, da 
te živali nij ubijati, ker bi človek potem bil nesrečen. Otro- 
kom vele : pazi, da te sreča ne uje, ker bolelo bi te toliko 
dnij, kolikor ima nog. 

Stojjuna^ e, f. Svoje ime kravi. Vas Krn. Morda zato, ker lepo 
hodi ali stopa. 

Stofnica, e, f. Lithobius sp. ; Steinkriecher. Solkan. Žival ima 
mnogo nog in spada mej stonoge. 

Stuza, e, f. Neka morska riba. Mesto Cres. Temna, jedva slo- 
vanska beseda. 

Svfrec, rm, m. Serranus sp. ; der Siigebarsch (riba). Martinščica 
na Cresu. Primeri ruski: sevrjuga, f., accipenser stellatus. 

Sarin, a, m. Cobitis barbatula. Zemon pri Notranj. Bistrici. Novo- 
slov. : šar, a, o, adj., fleckig, bunt. 

Shijuk, a, m. Alauda arvensis ; die Feldlerche. Bole. Primeri : 
skrljič, m., in : ščrljukati, v. 

Seguvka, e, f. Labrus sp. ; laški : donzella. Martinščica na Cresu. 
Živahna, vesela riba, katera, ako vidi človeka, zbeži, a potem 



286 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

se zopet vrne, kakor bi se šalila. Staroslov.: segati, v. spassen; 
novoslov. mej Belimi Kranjci : šegav, a, o, adj., witzig, scherz- 
schaft, bolg. : šegu, f., der Scherz, Spass. 

Hijdvka, e, f. Neka riba v Dobrodobskem jezeru. Morebiti semkaj 
pristoji staroslov.: šuj, adj., link, novoslov.: šujca, f., die 
Schiefe: po šiijci postaviti, schief stellen, zid je na šijo zidan, 
schriige. Primeri: škilja, f. 

SilOf a, n. Sygnathus sp. ; der Nadelfisch. Mesto Čres. Primeri: 
igla, f., iglanec, m., šivankica, f. 

Sirjakf a, m. Rana temporaria; der Grasfroseli. Zemou pri Notr. 
Bistrici. Primeri ruski : širkiinu, m., die Schelle am Pferde- 
geschirr; die Hausgrille, po čemer bi „širjak" bila kričava 
žival; namesto: ščir-. 

Sivdnkica, e, f. Ribica v Cerkniškem potoku ; Gobio sp. Cerknica. 
Primeri: igla, f. iglanec, m., šilo, n. 

HMlja, e, f. Riba v Dobrodobskem jezeru. Podstava: škileti, v., 
križem gledati, nemški: schielen. Primeri: šijavka, f. 

Tmh(, <?, f. Svoje ime ovci. Pliižna na Bolškem. Taška = taškica 
= taščica = Rothkehlchen. 

Teta h'ica, tete kače, f. Scutigera coleopterarum. Goriška okolica. 

Trlja, e, f. Mullus barbatus ; laški: barbone; die Meerbarbe (riba). 
Martinščica na Cresu. Laški tudi: triglia, f., ein Fisch, die See- 
barbe ; benetsko-laški : tria, f. Mullus surmuletus L. I pesca- 
tori deir Istria gli dicono barbr)n. Boerio : špan. : trilla, franc. : 
trigle, die Seebarbe. Diez to proizvaja od grške besede: 
TptYX7i, f., kar je iste ribe ime. 

Trolj, a, m. Die Hummel ; čmrlj ; Bombus sp. Rihenberk. Na 
Dolenjskem pod Gobniško Goro govore: drolj, a, m., die 
Drobne. Starosloven. je : tratu, m., novoslov. : trot, m., srbski: 
trut, m., die Drobne; ruski: trutenj, nja, m., die Drobne, die 
Hummel; češki: troup, m., in vrhu tega: trout, m., troud, m., 
die Drobne, die Hummel; poljski: trad, m., truteii, m., tru- 
cien, m., die Drobne, die Hummel, gorenjesrb. : truta, f., die 
Drobne. Pomneti je, da : treti se, znači tudi : sich begatten, 
novoslov. : krava se potira, rekše, zopet se goni, ker se je prvič 
nij bilo prijelo pleme; poljski: tra sie ryby, die Fisclie laichen ; 
gorenjesrb. : čer, m., die Brut der Bienen, der Laich der Frosche, 
Fische. Troti so samo za tega delj v panjeh, da se od njih 
uplemene matice ; korenika bi zatorej bila : t r, a obrazilo : atu, 
katero je uže v starej slovenščini ostalo samo nekaterim bese- 
dam, ker se je bilo zgodaj izpremenilo v : utii, uti, yt(o), uti. 
V besedi: trolj, katera je boljša, nego li : drolj, stopil je 
po nerazumu kesneje „lj" namesto poprejšnjega „t", kakor je 
tudi v češčini „p" namesto prvotnega „t" : troup. Primeri 
v tem letopisu besedo: tar, m., ki je nekaka rastlina. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 287 

Tiiovinec, nca, m. Rhynchites betuleti ; der Rebenstecher. Goriška 
okolica. Podstava: trta, f., die Weinrebe. 

Ugareh (izreči: ugarek), t'(yarl-a, m. Trochus sp. Otok Unije (f. 
pl.), a na: Osoru : ugarčič, m. Ker je ta polž temne šarote, 
primeri srbski: ogarina, f., die Brandstatte, ogariti, v., mit 
Kohlen oder Russ beschmieren, iigarak, m., der Brand ; ruski : 
ogaru , m. , die braune Farbe , der Sonnenbrand. Primeri 
tudi: ogrica, f. 

TJholaz, a, m. Forficula auricularia ; der Ohrwurm. Liiče na Stir- 
skem. Srbski: uholaža, f., der Ohrwurm, ker v uho lazi. 

Ulijdnlrt, e, f. Sinica, die Kohlmeise. Sv. Duh pri Krškem: ulij, 
m., der Bienenstock, znači uprav: die Hohlung, in ta ptica 
si dela gnezda po „duplih". 

Uscanka, e, f. Rana temporaria; der Grasfrosch. Rihenberk. Pri- 
meri: sekulja, f. 

Vodenica, e, f . Tropidonotus tesselatus ; die \Vurfelnatter, die Wasser- 
schlange. Vremska dolina. 

Vn/ uharica^ e, f. Poljska miš ; Hypudaeus arvalis. Spodnja Idrija. 

Vrba, e, f. Neka riba. Notranjska Bistrica. 

VrJm (reci: vrhuč), hica, m. Neka vrsta čmrljev. Bole. Ti čmrlji 
imajo gnezdo vrhu zemlje v mahu; Laščan jih imenuje: ma- 
hovce, a luknjevce one, kateri so pod zemljo po luk- 
njah. Primeri: podzemljak, m. 

Zelmka, e, f. Neka ribica v Savi. Potočin pod Zidanim Mostom. 

Zlatica, e, f. Neka riba v potocih okolo N(3tranjske Bistrice. 

Zlafokrilec, ca, m. Der Rosenkafer, Goldkafer ; Cetonia sp. Malhinje 
na Krasu. 

Zmipnca, e, f. Testudo graeca ; die Landschildkrote. Na Ustrinah 
in pri St. Ivanu na Cresu. Podstava je najbrže: zmija, i'., die 
Schlange, ker ima glavo kačjej podobno. 

Znosec, sca, m. Megachile muraria ; Osmia sp. ; die Maurerbiene. 
Sv. Križ Ipavski. 

Zohatec, tca^ m. Dentex vulgaris ; die Zahnbrasse (riba) ; laški : 
dentale. Martinščica na Cresu. 

Zivka, e, f. Blatta orientalis; ščurek; die Kiichenschabe. Solkan. 
Primeri : seželka, f., in : žužur, ra. 

Žnzur, rja, m.Dermestes sp. ; der Speckkafer. Novake nad Cerknim. 
Primeri: seželka, f. 



III. Imena raznim rastlinam. 

Bahina, e, f. Neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne piv- 
kam (mrtvim koprivam) ; pastirji vzpomladi z nje sokom pi- 
šejo leskove palice. V Laščah. 



?88 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Bdbjak, a, m. Salvia sy]vestris. Spodnja Idrija. — Euski: babki, 
f. p]., Salvia nutans : češki : babske iicho, Salvia verticillata. 
Sulek, imenik bilja. 

Bahkorina, e, f. Salvia pratensis : der Wiesensalbei. Zemon pri 
Notr. Bistrici. 

Biihovec, vca, m. Neka rastlina. Vreme. 

Badič, a, m. Neka rastlina. Vreme. 

liadihi, e, f., in: hodika, e, f. Asparagus aciitifolius. Malhinje. 
Bodljiva zel. 

BU cnia, bili črne, f. (izrekajo: črna bov, črne bili). Pariš qua- 
drifolia; die Einbeere. Spodnja Idrija; Volče. 

Bilušen, hm, m. Brjonia dioica; die Zaunriibe. Medana v Go- 
riških Brdih. — Novoslov. : beliiš, a, m., biluš, a, m., asparagus 
acutifolius (izreči: buliiš) ; hrv. : biljuš, m., isto. Šnlek, imenik 
bilja. 

Blažeč, zca, m. Scabiosa sp. Bole. 

Bodika, e, f. Išči besede: badika, e, f. 

Bradulja, e, f. Neka rastlina. Vreme. 

Brsčika, e, f. Asparagus acutifolius. Malhinje pri Divinu. — Buski : 
borščii, m., die Beetensuppe : aus gesiiuerten Beeten (beta vul- 
garis), Fleisch und Schweinefett, borščevikii, m., die Barenklau, 
borščevka, f., der Stengel des gelben Aconits oder der Wolfs- 
wurz; češki: brst', m., die Barwurz; poljski: barszcz , m., 
ungekochte Suppe iiber den rothen Riiben oder Kleien oder 
anderem Teige eingesiiuert ; Barenklau ; gorenjesrb. : baršc, 
m., Heilkraut, Heracleum. — Novoslov.: brš, namesto: bršč, 
divij brš, pastinacia sativa, v Bohinji. Miki. iiber den Ur- 
sprung der Worte von der Form aslov. triit. 14. 

Bršiljek, Ijka, m., Cistus villosus. Otok Unije (f. pl.). V Ciinskem 
na otoku Lošinji sem i.stemu grmiču slišal ime: baštrinec, 
nca, bljuščinec, ne a, m., in: bršljinec, nca, m. 
-;— Novoslov. : b r š k i n e C , nca, m. , cistus salviaefolius. 
Sulek, imenik bilja. To je ista beseda, katera novoslov. slove 
tudi: bršljin, Ijina, m., Eplieu; nje razni obrazi so srbski: 
bršljan, brstan, brštan, brstran, hedera lielix; češki: bršlen, 
m., der Epheu, brečtan m., Epheu: poljski: brzestan, m., 
Erdepheu ; ruski: beresteni, m., convolvulus arvensis. A be- 
seda : bljuščinec ima podstavo novoslov. : bljrišč, m;; staroslov. : 
bljušti, m., hedera he]ix; ruski: bljušču, m., Epleu, Eppich, 
pljuščii , m. , Epheu : poljski : bluszcz , m., Epheu, Gundel- 
rebe, Erdepheu. 

BuUdcf, e, f. Clematis vitalba ; die Waldrebe. Benetski Sloveni. To 
je laška beseda, o čemer svedoči tudi obrazilo : i d a. 

C^lič (cel-), a, m. Prunella vulgaris. Luče na KŠtirskem. Zdravilna 
zel, ki bolnega človeka „celi". 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Cvič^ rt; m. Berberis vulgaris ; der Sauerdorn. Slovenske Gorice 
na Stir. Odtod menda tudi : cviček, čka, m., po Kranjskem 
sploh navadno ime za kislo vino. — Hrv. : cvic, čvic, m., 
Gentiana lutea. 

Dmgoljiihec, hca, m. Poišči besede : kapljica, f. 

Drdres, a, m. Der Knoterich; Polygonum sp. Bilje na Ipavi. Ta 
beseda je popačena, kakor nam se skoraj pokaže. Novoslov. : 
rudeselj (reci: ardeselj), sija, m.: ajda gre v ardeselj, rekše, 
gre v cvet. V LaščaJh. — Novoslov. je tudi: rdesen, sna, m. 
Polygonum, erdresen, sna, m., isto; srbski: rdesalj ; sija, m. 
Polygonum. Sulek, imenik bilja ; ruski : rdestii, m. Polygonum 
aviculare, der Vogelknoterich, rdestniku, m. Potamogeton, das 
Laiclikraut, Samkraut: češki: rdesen, snu, rdešen, .šnu, m., 
rdesno, n. Po]ygonum , Knr)terich , rdest, m. Potamogeton, 
Samkraut ; poljski : rdest, m. Polygonum persicaria, Flohkraut, 
rdestnica, f. Potamogeton. Korenika je : rud-, staroslov. : rudeti 
se, v., roth werden, novoslov.: rudeč, deča, e, adj. (partic. 
praes. act.), rotli. 

Drohnjak, aka, m. Der Schnittlauch ; Allium schoenoprasum. Plužna 
pri Bolci. 

Glavič, a, m. Centaurea montana. Bole. — Novoslov.^ tudi : glavač, 
a, m. , glavec , vca , m. , centaurea phrygia. Sulek , imenik 
bilja. 

Gospodična, e, f. Das Gansebliimchen ; Bellis perennis. Spodnja 
Idrija. Jako lepo ime milovidne in sploh priljubljene cvetice, 
izvestno lepše nego li : iskrica, tratinščica, rigljec, in lepše 
od tujke „marjetice". — Novoslov. tudi : gospodična, f. Pri- 
mula veris; gospodičnica, f. Bellis perennis. Sulek, imenik 
bilja. 

Hleh6dina,^e,{.^ in: dehodina, e, i. Coronilla Emerus. Cunski (Cun- 
ski, Cunskega) na otoku Lošinji. 

Hrdstovka, e, f. Agaricus mutabilis. Malhinje. Raste pod hrastom. 
— V hrvatskem Zagorji : hrastovka, f . , žuta gliva tanke 
stablike, raste po hrašču. Sulek, imenik bilja.^ 

Hrepenik, a, m. Lysimachia vulgaris. Pohorje na Stir. 

Hudohika, e, f. Viburnum Lantana. Pohorje na Stirskem. — Hu- 
dolesovina (e), e, f.. der Hartriegel. V Laščah. Primeri 
bavorsko-nemški : der Teufelsmiitterer = Hartriegel , cornus 
sanguinea. Schmell.-Fromm. I. 590. 

Hudolesovina, e, f. Cornus sanguinea; der Hartriegel. V Laščah. 
Primeri : hudohika, f. 

I(jlica, e, f. Neka rastlina. Vreme. — Hrv. : igla, f. Geranium Ro- 
bertianum; iglica, f., Geranium; Pes columbinus, Pecten Ve- 
neri s ; ruski: igolka, f. Geranium; Stipa; Zizyphus; češki: 
vlči jehla, f. Geranium, jehlice, f. Ononis; poljski: wi}cze 

19 



2S0 Pr. Erjav6c: Iz pcitne torbe, 

ig}y, f. pl., iglica, f. Geranium, Seantlix Pecten. Sulek, ime- 
nik bilja. 
Inunjščica, e, i. Chrysantliemum leucanthemum ; die Wucherblume. 
Notr. Bistrica. — Hrv. : ivančiea, f., ivanja trava, f., ivanova 
trava, f., ivanjska deklica, f., ivan-cviet, m., isto; ruski: 
ivan- trava, f., isto. Sulek, imenik bilja. Zel, imenovana 
po sv. Ivanu krstniku. 

IziHU, Izinna, m. Lysimaehia sp. Avber na Krasu. Podstava: izvi- 
niti, v., ausrenken. Kadar si izvine človek nogo ali drug ud, 
ljudje na bolečino devajo to stolčeno celo rastlino. 

Junec, ura, ra. Populus pyramidalis. Hrušica. — Hrv. : janjac, 
njca, m., janjic, m., Populus nigra. Sulek, imenik bilja. Ka- 
kor je besedo staroslov. : agnici, jagnici, m., das Lamm, kar je 
le drugačno lice od samostavnika : agne, agnete, jagne, jagnete, 
n., das Lamm, narod ogladil v obraz : janec, janjec (januc, ja- 
njiic,), m. , das Lamm, tako tudi besedo staroslov. : agnedii, 
*jagnedu, m., populus nigra, v ist obraz : janec , jjinjec, ker 
sta si obe po vse razni besedi tako zelo podobni v lice. A 
knjižnemu jeziku naj rabi samo : jagned, jagneda, m., die 
Pappel. 

Jasenka, e, f. (izreči: jesenica). Fraxinus Ornus ; die Bliithen- 
esche. Jasen, jasena, m. (izreči: jesen, jesena), fraxinus ex- i 
celsior. Kras. Primeri : jasika, f. 

JasiJi-a, e, f. Fraxinus Ornus : die Bliithenesche. Dobrodob na 
Krasu. V slov. Matice letopisu s 1879. 1. na 121. str. stoji, 
da je „jasika" = populus tremula , die Zitterpappel ; a tudi 
na otoku Krku so to drevesce (Fraxinus Ornus) imenovali: 
jesika, f. ; primeri vender še staroslov. : osina, f. , populus 
nigra; srbski: jasika, f., populus tremula; ruski: osina, osyka, 
f., populus tremula ; češki : osyka, f., populus tremula ; poljski : 
osika, osica, osina, f., isto; gorenj e srb. : wosa, wosyca, f., po- 
pulus tremula. 

Javor, javora, m., in : javorika, e, f. Laurus nobilis ; der Lorbeer- 
baum. Nerezine (f. pl.) na otoku Lošinji. 

Kapica skčfova, f. Capsella bursa pastoris. Bilje na Ipavi. — 
Hrv. : kapa biskupska, f. , kapa popova, f. Evonymus euro- 
paeus. Sulek, imenik bilja. 

Kapljica, a, f. Convallaria majalis ; Maiglockchen. Bole. Cvetje 
ima kapljicam podobno, kakor je znano. Dragoljiibec, 
bca, m., das Maiglockchen. Mej Belimi Kranjci. 

Kisavec, vca, m. Eumex acetosa ; der Sauerampfer. Volče. — No- 
voslov. tudi : kislica, f., isto; hrv.: kiselica, kiseljača, f., ki- 
seljak, m. Rumex acetosa; srbski: kiselica, f., isto, kiseljača, 
f. Oxalis acetosella , der Sauerklee ; ruski: kiselka, kislinka, 
kislenica, kislica, kisljadi, kisljadka, kisljanka, f. Rumex 
acetosa; češki: kyselač, ky8elak, m., isto; gorenjesrb.: kiselc, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 291 

m. Acetosella acetosa, der wilde Sauerampfer. Največ po Su- 
lekovem imeniku bilja. 

Ključ, a, m. Galanthus nivalis ; das Schneeglockchen. Zemon pri 
Notr. Bistrici. Primeri nemški : d i e S c h 1 ii s s e 1 blume : Pri- 
mula veris. 

Koča, e, f. Cucurbita Pepo; buča; der Kiirbiss. Goriška okolica. 
— Zelo težavna je razsodba, ali je ta beseda prvotno 
laškega ali slovanskega rodu; kajti Lahi imajo: cocca, f., 
der Knoten, eine Art Schiff ; cocco, cucco, m., das Ei (v otročjem 
govoru), cocuzza, f., der Kiirbiss, coccia, f., eine kleine Ge- 
schwulst; der Kopf : primeri novoslov. : buča, f., der Kiirbiss; 
der Kopf; a vender s tem laška prvota še nikakor nij do- 
kazana, ker se nahaja i v ruščini : koka, f., das Hiihnerei, 
kokovka, f., der Stockknopf, kokoru, m., der Kugelkasten, 
Patronenkasten, kokura, f., ein (behauener) Balken mit dem 
dicken Wurzelende, kokoryga, f., ein (angeschwemmter) Baum- 
stamm, kokoristyj, adj., knorrig, in tudi hrv. je : kočanica, f., 
die Burgunderriibe. K temu je primeriti srbski : kočak, koČaka, 
m., ein Verschlag fiir Hiilmer, Hunde, Schweine, kocina, f., 
isto, kočiti se, v., steif thun (napihovati se), kočije, kočija, f. pl., 
ein Bauernwagen mitzwei Pferden ; bolg. : kočijii, f., die Kutsche ; 
ruski: koča, f., einmastiges SchiiT, kočeva, f., der Kopf, ko- 
čanu, m., der Kohlkopf, kočevati, v., nomadisiren (unter Zelten 
wohnen), kočevščiku, m., der Nomade, kočeguri , m. pl., zu- 
sammengewehete Sandhiigel, kocka, f., ein kleiner Erdhiigel, 
der Kameelhocker, kočura, f . , isto, koči, kočej, f. pl., der 
Rutschschlitten (eigentl. der Wagen) ; malorus. v Ogerskej na 
severu: kočija, f. , die Kutsche: češki: koč, m., die Kutsche, 
kočar, u, m., die Kutsche, koči vuz, m., die Kutsche, koči, ko- 
čiho, uprav adj., die Kutsche, kočovati, v., nomadisiren: poljski: 
kocz, m., ein halbgedeckter Wagen, koczowač, v., nomadisiren; 
gorenjesrb. : kočak, m., derKutscher; novoslov.: kočija, e, f., 
die Kutsche, namesto: kočija, kočije, z nemškim priglasom, 
kakeršnega so vzele zdaj toličko da ne vse naše besede z 
obrazilom: i j a, naj si bode z besedo tudi obrazilo domače 
(imamo i tuje obrazilo : ija) , malo jih je ohranilo svoj stari 
priglas, na pr. : gostija, f., die Inwohnerinn, Vidrija, f. (pra- 
vilneje, nego li: Idrija), krajevno ime. Teh naštetih besed 
korenika je: k o k, katera slove tudi: skok, springen, in die 
Hohe fahren, da nazivalo „ kočija" zatorej znači: posebno vi- 
sok, napet voz , kar je tudi resnica. A povedali smo uže 
cesto, da vsako napahneno stvar si jezik misli i votlo iznotraj. 
Beseda novoslov.: kočija, f., srbski: kočije, f. pl. itd. prešla je v 
mnogo tujih narodov. Nemški : die Kutsche, kar se i tega 
ljudstva jezikoslovcem samim po pravici zdi nedomače; ogerski: 
kocsi, rumunski : kočie, rabanaski : koči, laški : cocchio, franc. : 

19* 



292 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



coche, špan. : coclie, die Kutsche ; a Diez misli, da laško ime : 
cocehio stoji namesto : coclo, čemur je podstava : eocca, f., das 
Fahrzeug (eigentl. Schiff') ; ali vsaj ta beseda je tako izvestno 
slovanskega rodu, kakor laško nazivalo : calesse, calesso, m., 
eine Art Kutsche , špan.: calesa, franc. : caleche, o čemer sam 
Diez uči : „vom buhm. : kolesa, eigentl. Eaderfulirwerk (rus. 
koleso, Rad)." Nam se nova slovenščina zdi nekoliko bliže 
Lahov, nego li češčina. Tudi Miklošič v svojem delu Die 
Fremdwrtrter in den slavischen Sprachen besedo: kočija deva 
mej tujke, da-si jo imajo vsi naši narečaji, kakor smo videli. 
— Prostejšim čitateljem naj se dostavi, da beseda : koča, f., 
der Kiirbiss, nij isto, kar je: koča, die Hiitte, katera slove 
staroslov. : kasta, srbski: kuča itd., ter stoji namesto: k(')tja, 
katja, kutja. 

Kocka, e, f. Aristoloehia Clematitis ; die Osterluzei. Bilje na Ipavi. 
Menda je zel tako imenovana zaradi plodu , ki je biiči po- 
doben. Primeri : koča, f. 

Kokčmica, e, f. Draba verna; das Hungerbliimchen. Benetski Slo- 
veni. — Hrv. : kokošinjak, m., Matricaria Chamomilla; polj- 
ski: kokosznica, f. Onobrychis. 

Kokotinka, e, f. Prunella vulgaris ; die Brunelle. Slovenske Gorice na 
Stirskem. — Hrv. : kokotinja, f. Aristoloehia Clematitis. Sulek. 

Kolesnik, a, m. Aconitum napellus. Soča. — Novoslov. : kolesnik, 
m. Euphorbia Esula. Sulek, imenik bilja. 

Konj, a, m. Aquilegia sp. Vas Soča. 

Kopacica, e, f. Tussilago Farfara; der Huflattich. Kapele pri Brežcih. 

Kostnica, e, f. Neka rastlina. Vreme. 

Kostriha, e, f. Echinochloa Crus-galli; die Borstenhirse. Zemon pri 
Notr. Bistrici. — Tega naziviila obrazi so jako raznolični : 
hrv. kostrba, kostreba, kostrva, kostrava, koštrava, kostreva; 
ruski: kosteri, rja, m., die Trespe, Bromus, kosterja, n., die Achel 
vom Flachs, kosteru, stra, die Achel vom Flachs, kostvri, rja, 
m., der Splitter, kostrelii, m. coll. , die Tannennadeln ; češki: 
kostrba , m . , ein Zottiger , Haariger , der struppige Kopf, 
kostrbač, m., isto, kostrbatj , adj., struppig; poljski: 
kostrubaty , adj., ungleich, holperig, kostrzeba, f. Bromus 
secalinus, kostrzewa, f. Festuca elatior; gorenjesrb. : kostrjow, 
m. Bromus secalinus, kostrjawa, f., isto. Primeri tudi srbski: 
kostrijet, f. , die Ziegenwo]le, kostriješiti se, v., das Haar 
striiuben. Ta beseda je zelo težka. Mislil sem nekdaj o pod- 
stavi: košter, štra, m., ku.šter, sira, m., der Haarzottel, a 
stvar je zelo na vegalici ; vender primeri še ruski: kustari, 
rja, m. (zastarela beseda), das Gebiisch, Gestrauch, kustarniku, 
m., kustu, m., oboje tudi isto. 

Kresnica, e, f. Buphthalmum salicifolium. Soča. — Brv.: kresnica, 
f. Senecio Jacobaea ■, Chrjsanthemum. Sulek, imenik bilja. 



Fi*. Erjavec: Iz potne torbe. 293 



Krldika, e, f. Salix fragilis; die Bruchweide. Zemon pri Notr. Bi- 
strici. Krsika, f. , kr si k o vi na, f . , isto. V Laščah. — 
Poleg tega novoslov. : krhlikovina, f. Rhamnus fragula ; lirv. : 
krhlika, f., der Eissalat. Sulek, imenik bilja. 

Krsika, e, f. Poišči besede : krlilika, f. 

Krsikovina, e, f. Poišči besede : krhlika, f. 

KnVrver, ira, m. Hypericum perforatum ; Hartheu. Benetski Slo- 
veni. — Hrv. : krvavac, m. Geranium columbinum et molle ; 
Erodium ciconium ; ruski: krovavnikit, m., Convallaria Poly- 
gonatum; Achillea; češki: krvaveč, m., Poterium : Chelido- 
nium; poljski: kr\viowiec, m. Sanguinaria. Sulek, imenik 
bilja. 

Kfhr/r, el-a, m. Colehicum autumnale; die Herbstzeitlose (plod). 
Spodnja Idrija. Kucek se na Goriškem zove tudi prašiček, 
in ta pomen ima i tukaj ; kajti v Laščah se ta plod ime- 
nuje : prašiček: a zel sama je : u š i v k a , f . , ter poleg 
tega: po die se k (-les-), s k a, m. — Ruski: podlesoku, m., 
Viola canina, podlesniku , podlešniku, m., Asarum europ. ; 
češki: podleska, podleška, f. Primula veris ; Hepatica; Ga- 
lanthus ;^ poljski: podlaszczek, m. Viola, podlaszczka, f. He- 
patica. Sulek, imenik bilja. 

Kifkavica, e, f. Orchis Morio ; das Knabenkraut. Pohorje na Stir- 
skem. — Ruski: kukuška, f . ; če.ški : kukačka, f . ; poljski: 
kukawka. f., isto. 

KiiŠ, a, m. Salvia officinalis; die Salbei. Po Istri in po otocih. 

Kužnica, e, f. Pariš quadrifolia. Lembah na Stirskem : sv. Lovrenec 
na Pohorji. 

Lacunec, nca, m. Gladiolus comraunis : die Siegwarz. Zemon pri 
Notr. Bistrici. — Hrv. : laeuni, Cyclamen europaeum : .srbski : 
lačilh, lačuha, m., ein Weinreis mit Trauben. 

Lazica, e, f. Linaria elatine : das liegende Leinkraut. Zemon pri 
Notr. Bistrici. Podstava : laz-iti, v., kriechen. 

Dm, Uma, m. Ulmus campestris. Plužna ; Trenta. A v Volčah : 
lim, lima, m., isto. V Trenti sem tudi krajevna imena slišal : 
„na Limeh;* „Lim6vje," n. : „Limarica," f. Stoji namesto: 
ilim, ilima ; ilim , ilima , ter zehj čudno je , da se ta beseda 
nahaja mej Goriškimi Sloveni. Staroruski : ilimu, m., ulmus ; 
ruski: ilemu, ilima, m., ilimu, m., ilima, f . ; češki: jilem, 
jilmu, m.; poljski: ilm, m., ilma, f. : dolenje-srb. : Ijom, isto. 
To je od Nemcev. Starovisokonem. : elm, srednjevisokonem. : 
ilme, novovisokonem. : Ulme, bavorsko-nem. : Ilm, kar je zopet 
od latin.skega: ulmus. Miklošič, Die Fremdworter in den sla- 
vischen Sprachen. 

Lodra, e, i. Leindotter: Camelina sativa. Vas Krn. Primeri be- 
netsko-laški : lodro, adj., književno-laški : lordo, adj., schmutzig, 
unrein. 



294 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 



Luka, e, f. Neka vzpomladna rastlina s čebulico, katere nisem videl 
v cvetu. Jede jo. Solkan. Ta beseda bode ista, katera je brv. 
srb. : luk , m. , staroslov. : lukii , m. , bolg. : luk , m., ruski : 
luku, m., češki : luk, m., poljski: luk, m. DerLauch; Allium. 

Mdčkovec, vca, m. Neka rastlina. Spodnja Idrija ; Salixcaprea; die 
Sablweide. Zeraon pri Notr. Bistrici. Nazivalo ima od „mačic", 
die Bliithenkatzchen. 

Magriž, a, m. Helichrjsum angustifolium. Vas Punat (gen. Punta) 
na otoku Krku. M ar žig, a, m., isto. Otok Unije (f. pl.) V 
zadnjej besedi je predevek. Kar se dostaje začetnega zloga: 
ma, primeri novoslov. : maklen, maklena (maklen), m., der 
Feldahorn (eigentl. Afteraliorn , unechter Ahorn) ; ruski : pa- 
klenu, m., ter poleg tega: neklenu , m., tatarischer Aborn, 
novoslov. : macesen, česna, m., der Larchenbaum, kar se ko- 
roški izreka: raasesen, sesna, m., da vsa beseda zatorej znači : j 
unechte Fichte , ficbtenahnlicher Baum : ruski , češki itd. : 
sosna, f., die Fichte, Fr»hre. Primeri tudi v letopisu 1880. 1. 
besedo: obed, m., na 156. str. 

Majnica, e, f. Gnaphalium dioicum ; das Ruhrkraut. Zemon pri 
Netr. Bistrici. Cvete „majnika" meseca, in od tod je tudi ime, 

Mddlica, e, f. Alopecurus sp. ; der Fuclisschvv^anz. Volče. Primeri 
v letopisu 1880. 1. na 21.3. str.: zavrči se, v. pf., nastati samo 
ob sebi, in poleg tega se tudi govori: zame ta t i (-met-) 
se, v. impf., isto. 

Misd dobra, misli dobre, f. Origanum vulgare. Srpenica. Temu 
nazivalu Sulek dostavlja, da je preloženo od nemškega: Wohl- 
gemuth , in kaže da je to res , ker je neznano ostalim slo- 
vanskim jezikom. 

Motika, e, f. Ranunculus Ficaria; der feigwurzlige Hahnenfuss. 
Benetski Sloveni. 

Možak, a, m. Balsamine; cvete po vrtih. Koborid. 

Mrkva, e, f. Daucus Carota; die gelbe Riibe. Zemon pri Notr. 
Bistrici; mrke v, k ve, f., eine verklimmerte gelbe Riibe. V 
Laščah. Ta široko mej Slovani razširjena beseda nij doma- 
čega rodu. Novoslov.: mrkev, f., daucus, navadno tudi v 
Ribnici; hrv. : mrkva, f., srbski: mrkva, mrkvjela, f. ; malorus.: 
morkov, f., morkva, f . ; ruski: morkovi, f.; poljski: marchew, 
f . ; gorenj esrb. : morchej, f., lit. morka, f . ; starovisokonem. : 
moraha, morha; srednjevisokonem. : morhe; novovisokonem. : 
die Mr)hre. Miklošič , Die Fremdworter in den slavischen 
Sprachen. 

Muhjak, a, m. Neka rastlina, ki je muham hud strup. Plužna pri 
Bolei. Pravilno lice bi bilo: mnšjak. 

Murava, e, f. Trogopogon pratense; der Wiesen-Bocksbart. Benet- 
ski Sloveni. Vrhu tega je novoslov.: moravka, e, f. Arnica 
montana. Po Brekerfeldu. — Hrv.: morava, f., nekaka trava 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 295 



(po Istri): norava, f. Poljgonum; srbski: murava, f., eine 
Art Meerpiianze : ruski : mnrava , f. , junges Gras , saftiges 
Wiesengras, cler Rasen; poljski: m(jrawa, f . , ali Bandtkie o 
tej besedi v slovniku opomina, da je bolje : murawa, f., der 
Rasenplatz. Po vsej priliki je pravo lice: murava, in pojem 
te besede: saftiges Gras iiberhaupt. 

ISaihcitiljica, e, f. Der Kohlrabi ; Brassica oleracea gongylodes. Pod- 
z e m Ij i C a , e, f. Die Kolilriibe, Krautriibe ; Brassica oleracea 
rapobrassica. Podnanosci. Na Koroškem je: podzemljica, f., 
der Erdapfel; Solanum tuberosum; češki: podzemnice, f. Aracliis. 

Nolikd, e, f. Colchicum autumnale ; die Herbstzeitlose. Lož. Pri- 
meri laški : il piccolo moli, der italienisclia Zwerglauch. 

Ohlajst, a, m. Isatis tinctoria; der Waid. Od laškega: glasto, 
glastro, m., der Waid. ein Farberkraut. 

(hjrizek hudičev, m. Spiraea filipendula; die knollige Spierstaude. 
Zemon pri Notr. Bistrici. 

Ohrad (reci: uhravt, uhravta), m. Brassica oleracea; der Kohl. V 
Ljubljani ter okolo nje. Hrv. : vukret, m., isto; poljski: wa- 
krota, f., isto; morda od nemškega: Kohlkraut. 

OnuHa, e, f. Viscum album ; die Mistel. Slovenske Gorice na Stir- 
skem. Novoslovenski je tudi : imela, e, f., poleg tega : ra e 1 a, 

e, f., isto. Po Šulekovem imeniku bilja. — Staroslov. : imela, 

f. viscum, iraeliniku, m., der Vogelfanger, omeliniku, m. isto; 
hrv.: omela, f., die Mistel; srbski: omela, imela, mela, f . ; 
melaš, m., die Misteldrossel ; ruski : omela, f., emeli, f., die Mistel ; 
češki: jmel, m., jmeli, n., die Mistel; slovaški: omel, m., 
omeli, n., isto; poljski: jemiel, m., jemiol, m., jemiola, f.^, 
jemiel, f., die Mistel ; gorenjesrb. : jemjelina, f., isto. Miklošič 
tej besedi v koreniko stavi: i m, staroslov.: jeti, ima, fassen, 
ergreifen, novoslov. : pri-jeti, primem, namesto : priimem, ker 
se omela drugih stvarij prime in ptiče tudi ujame. V Suleku 
se po Brekerfeldovih rastlinskih zapisih tudi nahaja novoslov. : 
ohmetje, n., jelovo, macesnovo. Viscum album. Ali ta be- 
seda je ostalim slovanskim jezikom neznana, kajti ruski: 
ohmetja, m. f . , der Maulaffe , jedva podpira nje pristnost; 
čita šele v češčini: oclimet, m., die Riemenblume, a Rank v 
svojem slovniku to nazivalo imenuje „novo" ; vzeto je menda 
od nas. 

Opletanec (-plet-), tica, m. Calystegia sepium ; der Heckenwindling. 

Zemon pri Notr. Bistrici. O slak, a, m. isto. V Laščah. 

Slak, a, m., isto. Na Gorenjskem. Stoji namesto: osuvlak, 

siivlak. Primeri: povijač, m. 
Orehovec, vca, m. Neka rastlina. Spodnja Idrija. — Novoslov. : orehovec, 

m. Melilotus coerulea: orehovčica, f., isto. Sulek, imenik bilja. 
Ornica, e, f. Cynanchum vincetoxicum. Bole ; Soča. — Staroslo- 

venski: orinica, f., das geackerte Feld. 



296 Fr. Erjavec: Iz p()t,ne torbe. 



Oduli", m. Poišči besfide: opletanec, m. 

Ostrof/a, e, f. Rubiis fruticosiis ; der Brombeer.straucli. Otok Cres 
in Krk. O stružnica, e, f. isto. Na Dolenjskem pod Gob- 
niško Goro. Staroslov. bi ta beseda slula : ostraga, ker jo 
na Cresu in Krku izrekajo: ostruga, in tudi poljski je: ostre- 
žyna, f., rubus. 

Odrdžnmt, e, f. Poišči besede: ostroga, f. 

Ožepec, pca, m. Satureja montana. Solkan. — Žepek, p k a, m., 
isto. V Senožečah. 

Pelen, jjelena, m. Artemisia absinthium ; der Wehrmuth. Brda pri 
Gorici. Pelen, pel ena, m., isto. Pliižna pri Bolci. Pelin, 
pelina, m., isto. Po Gorenjskem. Pelen, pelena, m. 
(uprav : pelen, kajti izreka se : pAlun, pelena), i.sto. Y Laščah. 
— Staroslov. : pelynii, m., absinthium ; bolg. : pelin, m. ; srbski: 
pelen, m., der Wehrmuth, pelenaš, m., pelunija, f., der Wehr- 
muthwein, pelin, m., die Salbei ; ru-ski : pelym, peliini, polyni, 
f., Wehrmuth ; češki: pelun, pelyn, m., peluii, f., pelunka, 
pelynka, f . ; poljski: piolun, pio}yn, m., gorenjesrb. : polon, 
m., der Wehrmuth. V tej besedi vidimo štiri končnice razne : 
yn, un; en, en. 

Petivika, e, f. Išči besede: tetivika, f. 

Plevelka (plev-), e^ f. Capsella bursa pastoris ; das Hirtentaschchen. 
Benetski SI oveni, 

Poceranka, e, f. Posamično rastoča, užitna goba (menda : Agaricus 
campestris), katere klobuk je zgoraj vedno bel, a spodaj s 
prva rožast, potem od dne do dne temnejši, ter naposled 
toličko da ne črn. Sv. Tomaž pod Cavnom. Posebna beseda. 
Najprvo je povedati, da kranjski Sloveni po mnozih krajih 
pridevnik: črn, schwarz, v imenovalniku jedinstvenega čisla 
moškega spolu izrekajo v dveh zlogih (zweisylbig), in to tako, 
kakor da bi v prvem zlogu bil nekak zategneno priglašen 
„ea", rekše poluglasnik mej „e'^ in mej „a", zatorej: čearun, 
a potem : čearna, o ; ali : p o č e r u n , r n a , o, adj., znači : 
ein wenig sehwarz, schwarzlich, in to lice je podstava naše 
besede, katera bi brez priglasa na „u" slula: počerttnka, die 
SchAvarzliche, a z dolgim priglasom trebe da slove : poceranka. 
Primeri v letopisu 1879. 1.: podčrnka, f., na 12.5. str. 

Polžema, e, f. Der Spelt; Triticum spelta. Vršno pod Krnom. 
Podstava te besede je staroslov. : pliisti, phiza, krieehen, kar 
bi novoslov. slulo : polsti, polžem, ter vse kaže, da je to ime 
iz prva zaznamenavalo ono rastlino, katera se zove: triticum 
repens. Primeri: skrada, f. 

Popdn, a, m. Vinca minor: das Singriin. Koborid. —^ Popan, 
m., tudi novoslov. Polygala Chamaebuxus. V Suleku po 
Gašperčičevih rastlinskih zapisih. Morda je to ime na to zel 
preneseno od kake druge. Primeri staroslov. : poponu, m., 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 297 



alga; lirv.: popona, f., fi'utex, hervorschiessender Zweig ; srbski: 
poponac, m., die Ackenvinde: ruski: popenoku, nka, m., die 
Ackerwinde, kar bi staroslov. slnlo : popiniiku. a novoslov. : 
popanek; češki: p(iponka, f., poponec, m., die Gundelrebe, 
openec, m., isto, kar bi zopet staroslov. siiilo: opinici, a 
novoslov.: opanec. Korenika je: pin, staroslov.: peti, pina, 
a novo.slov. : o-peti, o-pnem, po-peti, po-pnem. 

Poprika, e, f. Neka goba. Rihenberk. Ista goba se imenuje tudi : 
ujedalka, f. 

Fovijac, a, m. Convolvulus arvensis ; die Ackerwinde. Razdrto pod 
Nanosom. — Povijačina, e, f. (novoslov.), isto. Sulek v 
imeniku bilja. Ruski: povoj, m., die Ackerwinde, povojnikii, 
m., Altbaea officinalis, der Eibisch; Periploca graeca, die grie- 
chiscbe Scblinge , povojničeku, čka, m. Elatine liydropiper, 
der Wasserpfeifer , povoeni, povojnja, m., die Ackerwinde ; 
češki: povijnice, f., die Baumrebe: poljski: pow6j, m., die 
"VValdrebe; die Zaunwinde; die gemeine Specklilie, Lonicera 
periclymenum, pow6jnik, pow6jczyk, m., eine Art von Lein- 
kraut oder von wildem Flachse, Elatine, pow6jka, f., die 
Ackerwinde. Primeri: opletanec, m. 

Prahnica, e, f. Lycoperdon Bovista. Malhinje. To bi pravilneje 
slulo: prašnica. 

Prkovec, vca, m. Lycoperdon Bovista. Trnov.ski gozd. Stoji na- 
mesto: prdkovec; primeri drugo slovensko ime tej stvari: 
prdec, prdee babji. V Sulekovem imeniku bilja. 

Rdbnik, a, m. Neka trava. Bilje na Ipavi. 

Bahozel (reci: rabozev), a, m. Melilotus officinalis; der Honigklee. 
Zernon pri Notr. Bistrici. — Sulek ima po Brekerfeldovem 
in Freyerjevem zapisu : r a b a z o v, r a b i z o v. Cytisus hirsutus. 

Rehrlnec, nca, m. Pa.stinaca sativa. Srpenica. 

Regrat, a, m. Leontodon Taraxacum ; der Lowenzahn. Po vsej 
kranj-skej deželi. To je od bavorsko-nemškega : das Rorlein- 
kraut, Leontodon Taraxacum. Schmell.-Fromm. II. 134., 
ker ima ta rastlina cvet na dolgej, tenkej cevki. 

Behicija, e, f. Die Robinie; Robinia pseudoacacia. Medana v 
Brdih. Na Krasu je to drevo: gac, ga ca, m. Prvo stoji 
namesto: akacija, a drugo name.sto: agac,^ in to namesto: 
akac; primeri hrv. : gazija, f., die Akazie. Sulek. Obrazila: 
a C naš jezik nema, kajti: Vršac, šaca, m., gora na Gorenj- 
skem, in krajevni imeni : Logac, a, m., Loitsch, Rogač, a, m., 
Roitsch, stoje namesto : Vršatec, šatca, Logatec, tca, Rogatec, 
tca, kar je o poslednjih obeh znano, ter se tudi piše tako. 
Prišteti je semkaj še besedo: krepac (reci: krp-), paca, m.: 
na krepac je delal, namesto : na krepatec, rekše, na vse kriplje, 
V Laščah. 

Resnik, a, m. Neka rastlina. Vreme. 



298 Fr. Eijavec: Iz potne torbe. 

Irvja, e, f. Aconitum Lycoct,onum ; omt\j. Soča. Podstava bi uteg- 
nila biti : rigati, sich erbrechen, bljevati. Poišči te besede. 
Rižnica, e, f. Capsella bursa pastoris ; das Hirtentaschel. Sv. Lov- 

renec na Poliorji. 
liu(lci'ell-a (reci : rfidečovka), c, f. V družbi rastoča užitna goba 

rusega klobuka. Sv. Tomaž pod Cavnom. 
Sivka, e, f. Siva in grbava užitna goba s privilianim klobukom. 

Sv, Tomaž pod Cavnom. 
Skrdda, e, f. Triticum repens. Cerovo v Brdili; Petovlje. Kore- 

nika bi utegnila biti : krad : krasti (se), kradem (se), sich ver- 

stecken, ker leze kradoma po tleli; ruski: skradka, f., die 

Verhelilung. Primc-ri : polžana, f. 
Slak, a, m. Poišči besede: opletanec. 
Sldkar, rja, m. Lysimacliia Nummularia, Zemon pri Notr. Bistrici. 

Podobno je oslaku. Primeri: opletanec, m. 
Slezhi, zcna, a, m. Neka rastlina. Vreme. Na podstavi: slez 

ima Sulek več rastlin. 
SmrdeUka e, f. Antliemis cotula; die Hundschamille. Zemon pri 

Notr. Bistrici. — Za isto zel ima Sulek še te dve slovenski 

nazivali: smrdela, f., smrdelj a, f., ali menim, da poslednje 

bode pogrešno, ter le prvo dobro pisano; a smrdelika mu 

je Rhamnus alpina. 
Smrtnica, e, f. Helleborus niger ; die schwarze Nieswurz. Bole ; Soča. 
Solj, a, m. Thalictrura sp. Soča. — V Sulekovem imeniku bilja 

nahajam hrv. : osuči, Thalictrum majus, iz rastlinskih zapisov 

čisto polašenega učenjaka, Dalmatinca Roberto di Visiani, po 

čemer bi se morebiti dalo soditi, da je te besede podstava: 

sol, f., das Salz. 
Srakonoga, e, f. Panicum crus-galli. Liiče na Stirskem. — Sulek 

ima iz Freyerjevih zapisov: srakonja, f., srakonoga, f. 

Digitaria sanguinalis. 
Srpan, petna, m. Cirsium Erisithales. Zemon pri Notr. Bistrici. 

Primeri : strpanec, m. 
Srpdnec, nca, m. Cirsium Erisithales. Pod Nanosom ter na Pivki. 

Primeri : strpanec, m., in : srpan, m. 
Strpanec, nca, m. Cirsium Erisithales. Pod Nanosom ter na Pivki. 

Namesto: srpanec, ker „t" je vtaknen. Primeri: srpanec, m., 

in: srpan, m., ter tudi besedo: strpača, f. 
Strasnica, e, f. Neka rastlina. Spodnja Idrija. — Sulek ima novo- 

slov, : strasnica, f., strašen ca (čitaj : strasnica), f. Po- 

terium sanguisorba ; Galium L. ; Cynanchum vincetoxicum ; 

Asperula farvensis ?) 
Svinjarica, e, f. Tussilago Farfara; der Huflattich. Zemon pri 

Notr. Bistrici. 
Scet , i, f. Dipsacus sylvestris; die Kratzdistel. Spodnja Idrija. 

— Novoslov. je tudi še: ščetica, f. Dipsacus fullonum et 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 299 

sjlvestris; Caiduus; ščetičevje, n. Dipsacus fallonum et 
sylvestris ; lirv. : šcetica, f., Reseda fraticulosa. Po Šuleko- 
vem imeniku bilja. Ruski : ščeti, f. Rquisetum hiemale, das 
IVinterscliaftheu, ščetka, f. Carthamus tinctorius, die Farbe- 
distel; Festuca o vina, der Schafschwingel ; češki: štetka, f. 
Dipsacus fullonum, die Kardendistel ; Cardus benedictus ; poljski : 
szczeč, f. Weberkraut, Kardendistel; gorenjesrb.: ščetka, f. Di- 
psacus fullonum, die Weberkarde ; Ervthraea Centaureum, das 
Tausendgill denkraut. 

ScnJec, Ica, m. Crithraum maritimum. Na otoku Cresu, na Lo- 
šinji ter na Unijah. Ljudje ga bero, kuliajo in jede. 

Skrhinka, e, f. Cirsium erisithales. Bistra pri Barovnici. — Skrb- je 
namesto : ščrb-, kar se je Slovenu zdelo pretrdo ; kajti staro- 
.slov. je: štrubu, adj., abgebroclien : bolg. : ščrb, adj., zalin- 
liickig; srbski: štrbina, f., krajevno ime; ruski: ščerbatyj, adj., 
schartig, zahnliickig; češki : šterbina, f., ein abgebrochenes Stiick; 
poljski: szczerb, m., szczerba, szczerbina, f., die Scharte ; gorenje- 
srb.: ščerbina, f., die Scharte: novovisokonem. : die Scherbe. 
Primeri vtem letopisu: kloštir, m., in v letopisu 1880. I. be- 
sede: kušter, m., bešter, adj., kleštre, f. pl., na 218. in 219. str. 

Skrhozoh, a, m. Neka rastlina, svinjam dobra piča (menda : Cirsium 
erisithales). Spodnja Idrija. Primeri: .škrbinka, f. 

Talog, taloga, m. Helleborus niger. Po Dolenjskem. Podstava tej 
besedi je: tal, a, o, adj., aufgethaut, ker v zimi skoraj po 
božiči zaželeni ter zacvete po kacih brežinah, koder je solnčna 
in zatorej zgodaj „tala" zemlja. Ime te rastline ima neko- 
liko soobrazov: talov, m., talovin, m., talovnik, m., talovna 
trava, f., a nekateri tudi popačeno izrekajo: teloh, televnik, 
tolač, namesto: talog, talovnik, talač, m. 

Tdhv, a, m. Išči besede: talog, m. 

Talovin, m. Išči besede: talog, m. 

Talovna trava, f. Išči besede: talog. m. 

Talovnik, m. Išči besede : talog, m. 

Tdr, a, m. Paliurus aculeatus. Na otoku Unijah. Korenika te be- 
sede je: tr, ki je izmej vseh jezikov slovanščini morda obro- 
dila največ besed. Ona slove lat.: ter-ere: lit.: tr-iti, tr-inti, 
lot. : tr-it: staroslov. : tre-ti, poleg: try-ti ; novoslov. : tre- ti; 
srbski: tr-ti: ruski: tere-ti; češki: tf-i-ti; poljski: trz-eč itd. 
To koreniko bodemo videli tukaj v raznih licih : brez obrazila 
in z obrazili. Nje pojem je delavnost, katera se da sploh ime- 
novati: rivanje (das Driingen). Od te delavnosti vidimo ali ču- 
timo: I. pritiskanje (das Driicken), in s pritiskanjem si je v zvezi: 
a) suvanje (das Stossen); b) gndhije (das Kneten); c) teptanje 
(das Festtreten , Feststampfen) ; d) udarjanje (das Schlagen). 
Vsako pritiskanje dela: II. teŽO (die Last), a takej teži se pri- 
tiskana stvar ali uda je ali se odrinena umi če, in s tem 



SOO Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 

se godi: III. prodiranje v kakovo drugo stvar (das Eindi-ingen, 
sich Eindrangcn). Posebne vrste prodiranje imenujemo: a) zhu- 
danje (das Steclien), ter z njim se druži vse, kar je b) hnii- 
časU) (spitzig), kakeršen je tudi trn. Kadar kaj prodre v ka- 
kovo drugo stvar, naredi si v njej : IV. prostor, votlino (den 
Raum). Nekako pritiskavanje se zove : V. drgnenje (das Reiben), 
s katerim si je v zvezi vec pojmov ter mej njimi tudi ti: a) 
brisanje (das Abwischen) ; b) rezanje s pilo (das Silgen, Feilen) ; 
c) plemenjenje (coitus); d) semUranje v prah; e) oslahevanje, ■ 
oslabij emuje (das Scliwacli werden, Schv\rach machen). Samo 
te pojme, ki ne mogo po strogej logiki zvezani biti zato, ker ] 
so presledki mej njimi, podajemo v tem spisu od korenike : 
tr; obširneje govoriti nedostaje prostora. — I. pritiskanje. 
No vosi o v.: človeka tare jeza; štrli so otroka v cerkvi 
(erdrlickt); s-tr-ni-ti se, v. pf. . sich zusammendriicken, zu- 
sammenriicken : ministranta se strneta, kadar se na sredi 
spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe. V Laščah, 
od koder potlej : strniti se , sich vereinigen , kateri glagol bi 
zatorej v V. glagolskej vrsti pravilno slul : stirati se , a ne : 
strinati, strinjati se; ruski: zatirati, v., im Gedrange er- 
driicken, tr-ut-iti, v., driicken, pressen; a) suvanje. Staro - 
slov.: pretrana , f.. der Mr)rser ; n o v o s 1 o v. : ti-k-a-ti , v. 
impf, , stossen , klopfen : kozli se trkajo z rogmi; srbski: 
totrkati, v. impf. , klopfen : namesto : trtrkati , (s podvojilom 
Reduplication) , ker v srbščini prosti glagol : trkati , znači : 
laufen; ruski: torkati, v., klopfen, taranu, m., der Sturm- 
bock , Mauerbrecher ; češki: trk , m. , der Stoss mit den 
Hornern , taran , m., der Sturmbock, trdlo , n. , die Morser- 
keule; poljski: taran. m., der Sturmbock. H glagolu: trkati, 
primeri staroslov. : tlii-k : tlešti, tluka, novoslov. : tleči (tolči), 
t(51čem , schlagen: „1" namesto „r" ; h) gnetenje. Srbski: 
tarana, f., satrica, f., eine Art Mehlspeise ; ruski: tarka, f., 
aus Butterteig Gebackenes (Geknetetes), tertyšu , m. , gehririg 
durchgeknetetes Weizenbrot: tul-ač-i-ti, v., kneten : „1" na- 
mesto „r"; c) teptanje. Sta ro slo v.-rus. : potrutinu, m., via 
trita; staroslov.: tlo, n., der Boden , Fussboden (das Ge- 
stampfte): piše se „til-", jeden krat po Miklošičevem sl(')vnikn 
i „tul-", a cesto samo: „tl-", in o tem primeri staroslov.: 
tleti, v.: tudi imamo staroslov.: tlja , f . , der Roden, Fuss- 
boden: zopet se nahaja pisano: „til-" in „tl-" ; novoslov.: 
tla, tal, n. pl., der Boden, Fussboden: „1" namesto „v" : 
utreti pot, cesto, festtreten, hart machen, utr, utra, ra., fest- 
getretener Boden, tren pot, festgetretener Weg. Miki. lex. 
1013., natrv, der Pfad in den Bergen. V Bistrici. Miki. lex. 
1013., stirati, v. impf., tir delati; terišče, n. , mesto, na ka- : 
terem je zemlja jako pohojena, ker se je ondiikaj vršilo kako I 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 301 

delo ; tudi : bojišče ; tir, tiru, m., die Bahn, das Geleise, die Spur 
(po blatu, snegu); srbski: tar, m., zertretenes Stroh ; ruski: 
toru, m., ein belebter, stark besuc-hter Platz, toriti, v., einen Weg 
austreten, den Boden glatt treten ; torniku, m., ein gebalmter, 
festgestampfter Weg; češki: tor, m., ein betretener Weg, 
trnož, f., trnože, f., dar Fusstritt ara Tische, das Tischgestell, 
k čemur je morda primeriti novoslov. : trinog, trinoga, m., 
der Tyrann (der mit den Fiissen tretende): do denašnjega 
dne je mej narodom v tej besedi zelo oduren zmisel ; polj sk i: 
tor, m., ein betretener Weg : g o r e n j e s r b. : čer, f., die 
Bahn; d) udarjanje. Staroslov. : vutri, m., faber ferrarius, 
der Schmied: der (mit dem Hammer) schlagende; novoslov.: 
o-ti-ni-ti, v. pf., schlagen: otrnivola; ruski: votreti, f., vo- 
trecu, m., v(5triny, f. pl., die abgedroschene Aehre, tarnovati, 
v. , dreschen , tarnijvka , f. , das ausgedroschene Stroh : vse 
kaže, da si je s tem po koreniki v rodu i novoslov. : tarnati, 
v. impf., jammern, klagen (von Gram gedruckt), primeri češki : 
triti bidu, Noth leiden; poljski: tržeč, v., dreschen. 11. teža. 
Novoslov.: tr-h, m., die Last. Miki. lex. 1008.; srbski: 
teret, m., die Last, Fracht, tarna kola, n. pl. , der Fracht- 
wagen, tarnice, f. pl., ein beschlagener Meierwagen, natruhla, 
adj. f., schwanger, natruhliti, v., schwangern, k čemur je pri- 
meriti novoslov. : težka, adj. f., schwanger. V Laščah ; malo- 
ruski (v severnih Ogrih): tyrchaty, v., onerare ; ruski: to- 
ronko, adv. , schwer, terjuhii, m., ein schwerverstehender 
Mensch (schwerfallig), k čemur je primeriti novoslov. : tenis, 
m., isto, in poleg tega: tr-1-ep-en (-lep-), pna, o, adj., schvver 
verstehend, schwerfallig, plump. Oboje v Laščah. Namesto: 
trlepen govore tudi : netrlepen, kakor : nekrivičen, poleg : kri- 
vičen, ungerecht. Mej kranjskimi Sioveni beseda: tri ep , lepa 
(reci: trlup, lepa) rabi i v priimek; češki: tarny, adj., be- 
laden, terucha, tercha, f., die Schwere, terchavy (v Slovacih), 
adj., schwanger, teiich, terych, m., der Unterbauch (Biirde). Mi- 
klošič v svojem delu Die Fremdwr)rter in den slavischen Spra- 
chen novoslov. besedo: trh, m., die Last, prisvaja Ogrom, kateri 
so jo pobrali stoprav od nas. IIL prodiranje v kakovo drugo 
stvar. Staroslov.: atri, jatri, adv., intus. Pred to besedico 
je stopal cesto razmernik „va", od koder je nastal potem 
obraz: vu natri, namesto: vii atri; novoslov.: noter, adv., 
darin, hinein, namesto: v noter: srbski: niitarnji, adj., 
innerlich : ruski: nutru, m., nutri. f., das Innere, vnutri, adv., 
nach Innen, innerlich: češki: vnitf, adv., einwarts, hinein, 
vnitfku, adv., inwendig: vnitf bi staroslov. sililo: vu njatri, 
namesto: vu jatri ; poljski: wnetrz , wnatrz, f., "vvnetrze, 
wnatrze, n., das Innere, Inwendige, die Eingeweide, der Kern, 
der inneie Eaum; gorenj esrb.: nuti', adv., hinein, herein, 



S02 Pr. !Ei'javeč: Iz potne torbe. 

nutfka, adv., darin. Beseda: atri, da-si je privzela soobraz: 
jatri, stoji vender namesto : vatli (primeri o tem: atlii, adj.), 
a začetni „v" se je bil odgulil uže v starodavnosti. Anda nje 
prvi del je razmernik: va, kakor tudi v besedi: atlu, adj., 
a drugi del je tu korenika: tr v svojem prvobitnem lici, da 
zatorej kaže pridevnik : atlu isto gradivo, katero: atri, le 
da tamkaj vidimo „1", a tukaj „r". Jedva bi se moglo določiti, 
ali je beseda: atri iz početka značila „prod6r v notranjest", ali 
„n6tranji prostor" ; zdaj znači oboje. Semkaj pristoji tudi ruski: 
vtirati sja, v., sich eindriingen, eindringen, tol-p-yg-a, m. f., 
der (die) mit Gewalt sich Hineindrilngende, k čemur je primeriti 
staroslov. : tlu-p-a, t'., ruski: tolpa, f., der Volkshaufen (eigentl. 
das Gedrange) ; a) zhddauje. Staroslov.: strii-k-na-ti , v., 
stechen, stroka, f., der Punkt (eigentl. der Stich), struku, streku, 
m., die Bremse (obad) , novoslov. : strčiti, v. pf. , mit einem 
spitzen Gegenstande stossen (gleichsam stechen) , strčati, im, 
v. impf. , herausragen , hervorstehen (von einem spitzen Ge- 
genstande: wie zum Stechen bereit); češki: tarajka, f., das 
Rildlein am Sporne des Reiters (stechend), b) koničaste stran' : 
trn. Staroslov.: streka, f., der Stachel, stimulus ; p o Ij s k i : 
tarn, m., tarnek, m. , der Stachel am Dorn , der Dorn selbst, 
k čemur je primeriti novoslov.: trnek, nka, m., die Fisch- 
angel; staroslov.: trunu , m., der Dorn; novoslov.: 
trn, m., der Dorn, trnika, f. Prunus spinosa, der Schlehdorn ; 
črni trn, m., isto ; trmilja, f. , die Furcht des Schlehdorns : 
popačen obraz je: drnulja, kajti „dreniilja" se imenuje uprav 
„drenov plod", a La.ščan trnuljo zove „oparnico" ; bolg. : 
trun, m., der Dorn; srbski: tin, m., der Dorn, trn črni, 
m. Prunus spinosa , der Schlehdorn, tinjina, f. Bacca pruni 
spinosae, die Schlehe, tinovača, f., eine Art Pliaume ; ruski: 
tari, indecl. Prunus spinosa, der Schwarzdorn, die Pflaumen- 
schlehe, in semkaj po svojem lici pristoji tudi naša beseda: 
t ar, m. Paliurus aculeatus , ki je v Miklošičevem slovniku 
imenovan z gladkim potem: triinije, n. 1007.; vrhu tega je 
ruski še: ternovka, f . , der Schlehenwein, ternu, m., terenu, 
m., oboje: Prunus spinosa, k čemur je primeriti novoslov. : 
teriin, terana, m., svoje vrste vino od črnega grozdja, rasto- 
čega po Knisu, koder prosti, nepokvarjeni Sloven to vino 
imenuje vedno samo „terun"; a Korošec mu veli: ter, tera, 
m. Cisto pravilno bi slulo: terun, terna. Tudi hrvatski Pri- 
morci imajo vino podobne vrste, in zovo ga: taran, m., tara- 
nac. m., taran glogovnjak, m., tarin,^m. ; le na otocih Krku 
in Cresu je slišati nazivalo: teran. Sulek, v imeniku bilja. 
Ta beseda uprav znači trn, kar je zdaj razumno vsacemu, ter 
brez nobene dvojbe zato , ker je rečena pijača toli trpkega 
vkusa, da usta veže, malo ne kakor prava ruska trnovka 



fr. EijaVec: Iz p6tne torbe. 803 

(Schlehenwein) , zaradi česar nij pozabiti hrvatskega imena : 
taran glogovnjak , in prispodobiti je tudi star oslov.: pri- 
tr-an-u, adj., kar poleg inih pojmov znači tudi: amarus (de 
absinthio), iz početka morebiti samo: herb ; srbski: prijn- 
tran, adj., widrigfett, iz početka morda tudi samo : herb. Jaz 
to besedo vrstim semkaj ter ž njo i pridevnik staroslov. : tru- 
p-iik-u , novoslov. : tipek , pka, o , herb , a kar se do- 
staje te besede obrazil , pomni ruski : ter-p-ug-u , m. , die 
Raspel, Holzfeile; vrhu tega imamo ruski: torica, f. Sper- 
gula , der Spergel , torica gornaja , Alyssum montanum , das 
Bergsteinkraut, čemur je pridružiti naše ime: torica, f. 
Tribulus terrestris, der Burzeldorn, ter naš pridevnik : o t o r- 
11 v, pust, oduren, uprav: trnast (človek). IV. prostor, votlina. 
Staroslov.: atlu , adj . , durchbrochen , hohl. Prvi kos te 
besede je razmernik, čegar lice je nekdaj v starej slovenščini 
menda sploh bilo vedno: va, a pozneje običajno le: vu, ter 
novoslov. slove zdaj nV" : staroslov.: vu duši, novoslov.: v 
duši , in der Seele ; a prvobitno lice ^va" je bila stara slo- 
venščina vender še ohranila do poznejše dobe, ako tudi samo 
v redkih sestavljenih besedah : vatuku , m. , novoslov. : 
votek , tka , m. , subtegmen , der Einschlag der Webers ; ali 
zgodilo se je, da je začetni jjV" od razmernika ;;Va" cesto 
odpadal, in da so zaradi tega pisali ter govorili: atiiku, po- 
leg : vatiikii , subtegmen. Tako je tudi naše besede prvotno 
lice bilo: vatlu, kakor je še zdaj novoslov.: votel, tla, o, adj., 
durchlčichert, hohl, ter i poljski : watl-, watl-. Drugi kos pri- 
devnika „atlu" je korenika: tr: „1" namesto „r", da „atlu" 
zatorej znači isto, kar: viitrutu (vtrt), in po nekolicem isto, 
kar: atri; adv., katero besedo primeri v tej razpravi. Da je 
to res, nam kažo pojmi , kateri se tega pridevnika drže po 
raznih slovanskih narečajih ; kajti ruski je: utly, adj., durch- 
lochert, leck, a poleg tega tudi: morsch, (eigentl. zerrieben), 
k čemur primeri novoslov.: str ohol, m., der Raum , o ka- 
terem samostavniku nij uganiti, ali bi se prav delil: str-oh-, 
ali: s-tr-oh-; češki: outly, utly, adj., verweslich, zart (eigentl. 
schwach); poljski: watleč, v., schwach werden, v^athč, v., 
schwachen, schwach machen, watle, watIo, adv., schwach, 
nicht fest, nicht dauerhaft; gorenj esrb. : wutly , adj., matt, 
verschmachtet ; srbski: tor, m., die Hilrde fiir das Horn- 
vieh, trlo, n., mjesto, gdje se stoka (čreda) zimi drži; ruski: 
tara, f., 1) die Fischtonne (hohl); 2) die Barke (hohles Ge- 
fass: primeri ruski: sudno, n., Tasse, Schale, Schiissel ; Schiff) ; 
3) Packleinwand, Fiisser, Kisten, mit einem Worte Alles, 
worein die Waaren vor der Versendung gelegt werden , also 
die Emballage (der in sich aufnehmende Raum), k čemur 
je primeriti : laški, špan., portug. in provenc. : tara, franc. ; 



804 Fr. Erjavec: Iz pdtae torbe. 

tare , die Abzugsrechnung , wodurch man das Gewicht der 
Emballage abzieht und den Wert der blossen Waare be- 
stimmt, kar Diez proizvaja od arabskega: „'tarah, entfernt, 
beseitigt, 'tarh, etwas Zuriickgelassenes". Ta beseda je slovanska 
brez nobene dvojbe, in bila je, kakor vse kaže, od nekdaj 
uže navadna tudi Slovenom , od katerih je prišla mej Lahe 
in od Lahov potlej v druge romanske jezike; novoslov. : 
tor-b-a, f., eine Riementasche, der Schnappsack ; brv. : torbak, 
ra., isto; srbski: torba, f., der Tornister, tar-č-iig, m., eine 
grossere Riementasche; ruski: torba, f., der Habersack, Futter- 
sack fiir die Pferde; geflochtener Korb mit einem Deckel; češki: 
torba, f., der Tornister, Bettelsack; poljski: torba, f., isto. 
Staroslov, bi ta beseda slula: toriba, kakor: boriba, f., der Kampf, 
a kaže , da je mej Poljake vzprijeta iz kacega druzega na- 
rečja slovanskega , ker inače bi se morda izrekala : torzba, 
kakor : wierzba, f . , die Weide. Tudi to besedo Miklošič v 
svojem spisu Die Fremdworter in den slavischen Spraehen 
prisvaja Turkom , kateri so jo izvestno dobili stoprav od 
Slovanov. V. drgnenje. Staroslov.: potryvati, v., reiben, 
zatryvalo, n., ein Werkzeug zum Reiben; novoslov.: čre- 
velj me je otrl = ožulil. V Smarji pod Ljubljano; otrl se je 
na sedlu, rekše, dobil je sadno (den Wolf), otrl si je rano 
= odrgnil. Po Dolenjskem; srbski: trti, tfljati, v. impf., 
reiben, trnuti , v. pf. , ein wenig reiben; ruski: tereti , v., 
reiben, teročka, f., eine kleine Reibe; češki: ruku rukou 
tfiti, eine Hand mit der andern reiben; poljski: tarka, f., 
das Reibeisen, šcierka, f., ein Reibelappen ; gorenj esrb.: 
treč, v., reiben. a) brisanje. Staroslov.: otryti, otreti, v., 
abwischen ; novoslov.: otreti, v. pf., otfrati, v. impf., ab- 
wischen ; otirača, trača, f . , das Handtuch ; srbski: otrfi, 
utrti, v., abwischen: ruski: vjtirati, obtirati, v., abwischen, 
otiraliniku, m., das Handtuch, rukoteru, rukoterniku, m., das 
Handtuch, Taschentuch , Schnupftuch ; poljski: šcierka, 
f., das Abwischtuch; b) rezanje, s pilo (das kSagen , Feilen). 
Staroslov.: pretreti, v. ; sagen ; srbski: istrti , v., zer- 
siigen: istren pilom. Miki. lex. lOlo. , trenica, f . , das ge- 
sagte Brett: tren, a, o, partic. praet. pass., gesiigt; ruski: 
ter-p-iig-u, m., die Raspel, Holzfeile; češki: tfiti pilou, 
v., sagen, ter, m., der Silgeschnitt , tefiny, f. pl., die Sage- 
spane, tartica (v Slovacih), f., das Brett: tart, a, o, partic. 
praet. pass., gesiigt; poljski: tarka, f . , die Feile, die 
Raspel, tartak, m., die Sagemiihle, tarcica, f., das Brett; 
c) plemenjenje. Novoslov.: potirati se, v. impf. : krava se 
potira, kadar se zopet goni , ker se je prvič nij bilo prijelo 
pleme. V Laščah; ruski: tereti sja, v., laichen , den Laich 
absetzen ; poljski: tržeč .sie, v., den Laich absetzen : tra 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 305 

sie ryby, ikrza sie, die Fische laichen, tarlo, n. , der Fisch- 
laich, die Laiciizeit, der Ort des Laichens; gorenj esrb. : 
cer, m., die Brut der Bienen, der Laich der Frosche, Fische. 
Semkaj pristoji tudi: trot, m., die Drolme : troti so samo za 
tega delj v bučelnih panjeh, da se od njih uplemene matice. 
Primeri v tem letopisu: trolj, m., die Hummel ; d) stmUianje 
v prah. Novoslov. : tr-6h-a, f., ein Staubchen : troha mi je 
pala v oko. Prečitaj v tem letopisu besedo : strohol, m. ; vrhu 
tega imamo: 6-tr-e, 6-ter, f. pl. , die Abfalle des Flachses 
beim Brechen , tulji, Ijev, m. pl., najslabejše predivo (kakor 
da je od samih oter), a katero se da še vender presti: „1" 
namesto „r" ; srbski: tr-i-n-a, f . , ein wenig = prašek; 
trme, f. pl., zerriebenes Heu, tr-i-n-i-ti, v. impf., broseln, tr-i- 
c-e, f. pl., die Kleien ; ruski: truha, f. , zerriebenes Heu, 
die Spreu , die Abfalle, votra, f., ein Feilspan, votola, f., 
die grobe Hanf- oder Flachsleinwand : k poslednjima bese- 
dama primeri novoslov. : otre, f. pl., tulji, m. pl. ; sta ros lov.: 
tleti, tleja, v., corrumpi, kar se nahaja pisano: tfil-, til-, ti-; 
tlja, f., corruptio, kar se po Miklošičevem slovniku čita v 
rokopisih: til-, ti-; a tul-, til- bi utegnilo biti pravotneje, 
kajti novoslov. je: tuleti , im (Laščan izreka vedno le v 
dveh zlogih), v. impf., glimmen, rekše, izpreminati se v prah 
(pepel): „1" namesto „r" ; češki: tereti, im, v. impf., faulen, 
tja-eti, im, v. impf., modern ; ruski: utlyj, adj., faul, morsch ; 
poljski: tarka, f., die Pfeffermiihle; e) oslaberanje , oslaUje- 
vdnje. Ruski: trusu, m., ein furchtsamer Mensch, trusiti, v., 
Angst haben, bange sein, truslivosti, f., die Bangigkeit, tru- 
šenie, n. , das Bangen, Angsthaben ; češki: truchleti , v., 
kraftlos werden, trauern, betriibt seinfcigentl. gedriickt sein), 
truchlv, adj., traurig, diister; poljski: truchleč, v., die 
Krafte verlieren. Semkaj pristoji i naša beseda: trušen, šna, 
o, adj., ki uprav znači : potrt (človek); češki: outly, utly, 
adj. , verweslich , zart (eigentl. schwac h) ; poljski: watleč, 
v., sch\vach Averdcn, watlič, v., schwach machen, schwachen, 
watle, watlo, adv., sclnvach, nicht fest, nicht dauerhaft; go- 
renj esrb. : ■\vutly, adj., matt, verschmachtet. — Evo le 
malo besed iz te neizmerno bogate korenike. Mimo grede 
sem tu ter tam pokazal, kako so se od nje po raznih obra- 
zilih odcepile nove podstave, katere se zdaj zovo tudi kore- 
nike, da-si po resnici nijso, na pr. trk, tik; trp, tip itd. 

Tetivika, e, f., in tudi : peti vika, e, f. Smilax aspera; die Stech- 
winde. Otok Lošinj. — Srbski je: tetivika, tetivica, f., ter 
znači isto. Staroslov. : tetiva, f., novoslov.: tetiva, f., chorda, 
die Saite. 

ToWc, m. Išči besede: talog, m. 

Torica, e, f. 1) Tribulus terrestris ; der Burzeldorn. Otok Lošinj. 

20 



306 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 

2) Die Klette ; Lappa major. Podkrnci. Primeri: tar, m., ime 
neke rastline. 

Travnka, e, f. Anemone pratensis : die Kiichenschelle. Benetski 
Sloveni. 

TreMka, e, f. Arundo donax: das Pfahlrolir. Malhinje na Krasu. 
Da je v tej besedi korenika : tr, katero ima tudi staroslov. : 
trusa, f., konjska žima, novoslov. : trs, m., die Weinrebe 
spitzig, sclilank), in katero staroslov. : trusti, f., arundo, o tem 
se nij dvojiti, in morda le po nekatere kraje izrekajo: tresika, 
namesto : trsika. Primeri : trstenika, f. 

Tresilka, e, f. Agrimonia Eupatoria ; der Odermennig. Benetski Sloveni. 

Trn, zrdeni, m. Paliurus aculeatus. Malhinje na Krasu. 

Trn, žrdovinski, m. Išči besede: trn žrdeni, m. 

Trdskalica, e, f. Fragaria collina. Malhinje. A v Laščah je: 
drozga (reci: druzgaj, e, f., eine Art grusserer Erdbeeren, 
der Probstling, in »Sulek v imeniku bilja ima še ta slovenska 
nazivala: troska, f. Fragaria elatior, troskva, f., Fragaria vesca 
hortensis, truska, truskalica, f., truskovec, m. Fragaria col- 
lina et elatior: vrhu tega je češki: struskavec, m., truska- 
vice, trusklavice, f., eine bessere Art Erdbeeren ; poljski: 
truskawka, f., isto; gorenj esrb. : truskalca, f., die Erdbeere; 
Fragaria vesca. 

Trstenika^ e, f. Arundo donax ; das Pfahlrohr. Pri sv Križi Ipav- 
skem. Primeri : tresika, f. 

Ujedalka, e, i. Neka goba. Eihenberk. Primeri: poprika, f. 

JJsivec, vca, m. Bidens tripartita; der Zweizahn. Zemon pri Notr. 
Bistrici. 

Usivka, e, f. Colchicum autumnale; die Herbstzeitlose. Lož; v 
Laščah. Primeri: kucek, m. 

Valjdvica, e, f. Cyclamen europaeum ; die Erdscheibe, das Saubrod. 
Morda zaradi oble korenike. Zemon Dolanji pri Notr^ Bistrici. 

Vimcic, a, m. Der Giinsel ; Ajuga reptans. Lembah na »Stirskem. 
Kar se dostaje lica, primeri novoslov. : vimček, m, Epimedium 
alpinum. Sulek, v imeniku bilja. 

Vihijavec, vca, m. Melampyrum nemorosum ; der Wachtelweizen. 
Zemon pri Notr. Bistrici. 

Vodenik, a, m. Cirsium oleraceum; die Kratzdistel. Pohorje na 
Stirskem. 

Vrcinka, e, f. Eanunculus acris; der scharfe Hahnenfuss. Slovenske 
Gorice na Stirskem. Podstava je: vran, a, o, adj., schwarz, 
od katere ima nazivala mnogo slovanskih zelij. 

Vrednik (vred-) , a, m. Veronica Chamaedrys ; der Ehrenpreis. 
Zemon pri Notr. Bistrici. Podstava temu nazivalu je beseda, 
katera staroslov. slove : vredii, m., die Verletzung, auch durch 
Krankheit, vredinil, adj., verletzt, novoslovenski : vredan (reci: 
vrdan), a, 6, adj. Kadar človek od velicega truda oteče okolo 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 307 

pasa, vele, da je vrdan, v Laščah tudi : urdan, ter posebna 
zel, katerej ne vem imena, celi tak vred in se za tega delj 
imenuje tudi: vrednik, m. Kuski je: veredovecu, vca, m., 
die Weinraute, Wiesenraute ; poljski: wrzodowiec, wca, m., 
isto. Vrednik je zatorej celilna zel. Primeri: vrednjak, m. 

Vrednjdk, a, m. Glechoma hederacea ; die Gundelrebe. Benetski 
Sloveni. Primeri: vrednik, m. Jezikoslovno je oboje ena ter 
ista beseda. 

Vzmirjevec, vca, m. Campanula pyramidalis. Osor na otoku Cresu. 
Po zideh je posebno rad: mir, m., die Mauer, od latinskega: 
murus. 

Za(/iilek,lka, m. Lilium Martagon; der Tiirkenbund. Spodnja Idrija. 
Primeri: žulj, m. 

Zaspmček, cka, m. Gentiana verna. Spodnja Idrija. — V Suleko- 
vem imeniku bilja se ta rastlina slovenski imenuje: zaspanček, 
m., zaspanka, f. 

Zdmmrica, e, f. Buča ; Cucurbita Pepo ; der Klirbiss. Otok Unije 
(f. p].) Primeri staroslov. : dročelije, n., massa, tumor. 

Zehrat, a, m. Galeopsis Tetrahit; der Hohlzahn. Sv. Lovrenec 
na Pohorji. — V Sulekovem imeniku bilja čitamo ta hrvatska, 
semkaj pristojna imena : zebica, zebra, zebrica, f. Sedum acre ; 
Sedum rupestre : zebrije, n. Sedum album, in vrhu tega po- 
kvarjeno ime: sebrica, f., sebrije, n. Vermicularia ; Sedum. 
Poleg tega ima rečena knjiga i nazivala ruska, neznana slov- 
nikom, meni dostopnim. Ta nazivala so: zjabra, zjabrja, 
zjaberu, kar znači bas tudi: Galeopsis Tetrahit, in 
temu Sulek dodaje še poljsko besedo : zebryca, f. Laserpitium. 
A poslednjo besedo Linde v poljskem slovniku piše : ž e b r z y c a, 
kakor bi nje podstava bila : zebro, n. = rebro, die Rippe, 
ter on uči, da je to : Seseli aethiopicum, Seseli peregrinum, 
quod etiam jeleni korzeii interpretatur, da je zatorej zelo 
na vegalici pravo lice tega imena, ki je tudi videti narodu 
malo znano, kakor trebe soditi po Lindetovem slovniku, in 
da za vsega tega delj rečena beseda ne more nobene misli 
ni podpirati ni izpodbijati. A mnogo tehtnejša so ruska nazi- 
vala, katera bi staroslovenski slula: zebr-, kar nas vodi do 
samostavnika : zob, m., staroslov.: zabu, a v poprejšnjej 
dobi : zabrii, m., der Zahn. Lice : zebr- namesto : zobr- imamo 
tudi v slovenskej besedi: zebe m a, n. pl., das Zahnfleisch, 
o čemer v letopisu z 1880. 1. na 214. str. poišči besede: z6- 
berne, f. pl. Anda rastlina: zebr-at slove od „zoba", kakor 
se tudi nemški zove: Hohlzahn. 

Zkdanica, e, f. Neka rastlina. Vreme. — To je namesto: zlate- 
nica, kar bi staroslov. slulo : zlatenica. 
Zmirjec, zmir ječa (reci: zmirjiic, zmirjuca), m. Išči besede: vzmir- 
jevec, m. 

20* 



308 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Zvtn^ m. Išči besede: izvm, m. 

Žepek, pka, m. Po Miklošiči (Fremchvurter itd.) ima: ižep, m., žep, m., 
in : ožepek, pka, m. v podstavo latinsko-grško besedo : hys- 
sopus. Primeri : ožepec, m. 

Zižidek, Ika, m. Zizyplms vulgaris; der Judendorn. Osor na otoku 
Cresu. V imeniku bilja Sulek piše, da je srbski: žižole, f. 
p]., eine Art kleiner Fisoien (v Boki ; po Vuku); hrv. : žižole, 
žužole, f. pl. Zizphus vulgaris; oboje od laškega: giuggiola, 
f., die Brustbeere, o katerej besedi piše Diez : it. giuggiola, 
span. : jujuba (in einigen Worterb.), fr. : jujube, Brustbeere, 
von : Zizyphum. 

Zrd^vi trn, m. Išči besede: trn žrdeni, m. 

Žrdovfnski trn, m. Išči besede: trn žrdeni, m. 

Žiikra, e, f. Salix vitellina. Zemon pri Notr. Bistrici. — Staroslov. v 
glagolskih rokopisih: žuku, m., juncus ; srbski: žuk, m., isto. 
Po Stuliči ; hrv. : žuka, žukva, f. Spartium junceum, der Gen- 
ster (v Primorji ; po Vuku), poleg tega hrv. : žukva, žukvina, 
f. Salix vitellina. Sulek. A v hrvaščini deblo : žuk- imenuje 
še mnogo drugih rastlin. ^ Od laškega: giunco, m., die 
Binse, in to od lat.: juncus, m., die Binse, binsenartige Zweig- 
lein. O tej besedi ne vede ni Busi, ni Cehi, ni Poljaci. 

ZiUj, a, m. Cirsium arvense ; die Ackerdistel. Zemon pri Notr. 
Bistrici. — V hrvaščini je: beli žulj, m. Lilium candidum, 
kar nfj od laškega: giglio, m., die Lilie, kakor misli Sulekov 
imenik bilja, katerega izpodbija novoslovenska, v Spo.dnjej 
Idriji navadna beseda: zagulek, m. Lilium Martagon, der 
Tiirkenbund. Meni pravo lice koreniki te besede nij do konca 
znano, a toliko vidim, da podstava je: gul ter poleg nje: 
gjul = žul; zatorej mi nij dovolj jasno, kateri jej bode 
glavni zmisel, kajti nahajajo se od nje po vseh slovanskih 
narečajih pojmi , ki so na videz jako nezdružni ; ali iz- 
vestno je, da objemlje tudi te pojme: pritiskati, zbadati, 
drgniti, trgati, sekati, lupiti. Podstava „gul" se nahaja, ko- 
likor zdaj vem, samo v novej slovenščini, srbščini in ruščini, 
V katerej ima posebno obilo posla; a podstava „žul" v novej 
slovenščini, hrvaščini, srbščini, — redko v ruščini, reje v če- 
ščini in poljščini: sploh je treba reči, da obe podstavi vkupe 
nijsta zosebno rodoviti v slovanščini. A novoslov. imamo: 
a) guliti, v. impf., wetzen, reiben, oguliti, v. pf., abwetzen, 
abreiben : suknja, klobuk se oguli; pregiiliti, v. pf., durch- 
vvetzen, zerreissen : podplat seje pregiilil ; b) ž uliti, v. impf., 
driicken : črevelj me žiili, der Schuh driickt mich, macht mir 
Schwielen ; Tabak rauchen (prezirljivo) : žiiliš ta smrdljivi 
tabak ; trinken (prezirljivo) : samo kislico smo žulili (a ne 
pili dobrega vina); žulj, m., die Schwiele. Nekateri morda 
misli, da je ta naša beseda res od nemške, a to nikakor nij, 



I 



Fi*. Erjavec: Iz potne torbe. 309 



kajti Weigand v slovniku pripoveduje, da ima stara visoka 
nemščina: der, das suil, swill, der suilo. On to besedo 
v nekakej zadregi pripenja h glagolu: scliwellen, dicker werden, 
a poleg tega ne žugne, da bi jo bili imeli uže Goti, stari 
Saši, Anglosasi, stari severni Nemci, ali da bi se nahajala v 
srednjej visokej nemščini, kakor mu je drugače vselej običaj ; 
le toliko dostavlja, daje „swil" v srednjih dežel starejšej nemščini 
značilo tudi „p6dplat", Fusssohle. Ako premislimo, da v tem 
jezici beseda: Schwiel e stoji samica brez neovržno dokazane 
korenike, a da je v Slovanih podstava besedi: žulj, m., die 
Schwiele, neovržno dokazana ter mnogo bolj delavna v govoru, 
naj-si i mej njimi proti sebi v obče ne preposebno plodovita ; 
to se nam vriva sodba, kakor bi morda nemška beseda bila 
v davnosti vzeta od Slovanov. Starosrb.ski je: ožuliti, v., 
stechen: osami ožuljeni byvaše. Miki. lex. 494., h katerej 
besedi primerimo novoslov. : žiilj, m., die Aekerdistel (stechend), 
in zopet je starosrbski : sužuliti se, v., scindi: .sižuli se koža, 
a-£pp'>/i TO Sipu,y.. Miki. lex. 925 ; srbski: a) g uliti, v. impf., 
schinden, deii Kukuruz ausschalen, den Baum abrinden, das 
Gras ausrupfen ; saufen : šta guliš toliku vodurinu ? giiliti se, 
v. impf., plarren: .šta se guliš? b) ž uliti, v. impf., znači, 
posebno v Črnej Gori, malo ne od kraja do konca isto, kar 
mej ostalimi Srbi glagol: giiliti; žulj, m., die Sclnviele, žiiljiti, 
v. impf., Schwielen verursachen, žiiljanje, n., das Behacken, 
žuljav, adj., etwas geschwollen; ruski: a) g ulit i, v., anla- 
cheln, krahlen, aufjauchzen, (von Kindern, Sauglingen) ; lieb- 
kosend beschwichtigen ; gulkij, adj., tonend, larmend, tobend ; 
gulu, m., dumpfer ton, dasGetose; guli, lej, f. pl., der Miis- 
siggang, guliba, f., der Miissiggang, der Spazierplatz, Vergnii- 
gungsort, der offentliche Garten ; das Trinkgelage, die Schleni- 
merei, die Aus.schweifung, h čemur primeri novoslov. in srbski : 
guliti, v., trinken, saufen; dalje je ruski: gulika, f., der Aus- 
wuchs, giiliniku, m. Trapa natans, die schwimmende Wasser- 
nuss, S t a C h e Inuss, h katerej besedi zopet primeri novoslov. : 
žiilj, m., die Aekerdistel. Vse te pojme je posebno težko strniti ! 
b)žul-: žulanu, m., Lanius collurio, der rotlikopfige Neun- 
todter (Dorndreher) , češki: b) žul-: žula. f., der Granit; 
})oljski: b) žul-: žulawa, f., der Werder, das Marschland. 
Semkaj pristoji tudi novoslovenski, v letopisu 1880. 1. na 
216. str. imenovani glagol: žiiriti, v. impf., aushiilsen, schalen, 
od koder je po predevku: riižiti, v. impf., isto: „r" namesto 
„1". A povedati mi je, da ne znam, zakaj je podstava: gul, 
žul imena vzdela tudi lilijam: zagulek m., žulj beli, m. Pri- 
meri: zlila, f. 



310 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

IV. Imena raznemu ovočju. 

Vinske trte. 

Bela pika, f. Sv. Martin v Goriških Brdili. 

Belina, f. Vreme v Brkinih ; Dolenjsko. 

Belinšcak, m. Slovenske Gorice na Stirskem. 

Beliva, f. Rihenberk na Goriškem. 

Belopdpka, f. Rihenberk na Goriškem. 

Bršciiia, f. Rihenberk na Goriškem. 

Cecek, cka, m. ; cec kčzji, m. Stirsko; kozj i zizek, m. Na Dolenjskem 

Cesdrscak, m. Slovenske Gorice na Stirskem. 

CimStnik, m. Slovenske Gorice na Stirskem. 

Cizek^ m. Haloze na »Stirskem. 

Cundra, f. Ipava. 

Caddjec, jca, m. Rihenberk. 

Cigla, f. Kanal na Goriškem. 

CrnSlec, Ica, m. Ipava. 

Črnila, f. Jarenina na Stirskem.^ 

Črnin, m. Slovenske Gorice na Stir. 

Črnina, f. Na Dolenjskem. 

Črniš, m. Ipava. 

Devičina, f. Brežci na Stir. 

Dimnik, m. Mariborska okolica. 

Dišecka, f. Kras; Ipava. 

Divjaka, f. Rihenberk na Goriškem. (Plemenita trta.) 

Dolgopetlja, f. Ipava. Petlja, f. = die Ranke. 

DolgorSpka, f. Vreme v Brkinih. 

OlavaUca, f. Ipava. 

GUra, f. Po vsem Primorskem in tudi v Vremah. Neslovensko ime 

Gned, a, m. Ipava; Kras. 

Gnedica, f. Sv. Križ Ipavski. 

Golovina, f. Tomaj (Tolmaj ?) na Krasu. 

Goričevec, vca, m. Dutovlje na^ Krasu. 

Gorogrdnščica (?) f. Celje na Stir. 

Gosplnjšcica, f. Celje na Stir. 

Graševina, f., (der Riesling). Haloze na Stir. 

Grgdnija, f. Ipava ; Brda Goriška. 

Hldpčevina, f. Slovenske Gorice na Stir. | 

Hrustec, stca, m. Celje na Stir. 

Hrvatovšcdk, m. Stir. ob hrv. meji. 

Javor, vora, m. Slovenske Gorice na Stir. 

Jalovina, f. Kanal na Goriškem. 

Jilševec^ vca^ m. Okolica Rogatska. 

Kdlar, rja, m. Rihenberk na Goriškem. 

Kdpčina, f. Zavre na Stir. 

Katdnja, f. Kanal na Goriškem. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 311 



Kdvčina, f.^ Brežci na Štir. 

KavJi-a, f. Stirsko. 

Kldrina meja, f. Ipava. 

Klešcec, Šceca, m. Rihenberk na Goriškem; Haloze na Stir. 

Kosten t ca, f. ^Rilienberk na Goriškem. 

KozjaJi, m. Štirsko; Dolenj.sko. 

Kralj e Hna, f. Rihenberk na Goriškem; Haloze na Stir.; Dolenjsko. 

Kratkojjecelj, dja, m. Sv. Duh pri Krškem na Dolenjskem. — Pecelj, 

clja, m., 0(1 laškega: picciuolo, m., kar je od lat.: petiolus, m., 

der Obststiel. 
Krhlcopddina, f. Na Štirskem ob hrv. meji. 
Krhliozidec, dca, m. Zavrč na Stir. 

Krhlikovec, vca, m. Haloze na Stir. ; Mariborska okolica. 
Križdtina, f. Na Dolenjskem.^ 
KrižerdUna, f. Radgona na Stir. ^ 
Kršljikovec, vca, m. Jarenina na Stir. 
Lipdva, f. Drenovec na Stir. 
Lipdvscina, i) f. Stirsko. 
Lipina, f. Dolenjsko. 
Lipovec, vca, m. Koblja Glava na Krasu. Velikanske trte, rastoče 

z večine po borjačih in rodeče grozdje črnih, gostih jagod. 
L',povscica, f. Rihenberk ^na Goriškem. Rodi belo grozdje. 
Mdljak, m. Konjice na Stir. 

MdrMj, hlja, m. Volče na Tolminskem = Marmor. 
Mdrvinj, m. Kanal na Goriškem, to je: Marwein, Marcliwein, 

Markwein = Wein der windischen Mark. 
Mdslovina, f. Celje na Štir. Primeri: moslavee, in: moslavina. 
Mdvrovina, f. Stirsko. 
Mišnjah,^) m. Slovenske Gorice na Stir. 
Modrina, i. Ormož; Radgona na Štirskem. 
Modrinjdh, m. Slovenske Gorice na Stir. 
Moršcina, f. Zavrč na Stir. 
Mčslavec, vca, m. Mariborska okolica. (Iz hrvatske Moslavine doma, 

ali morebiti : der M o^s e 1 e r ?) 
Moslavina, f. Selnica na Štir. Primeri: moslavee. 
Muliovec, vca, m. Jarenina na Stir. 
Musica, f. Smarije na Štir. 

Osip, m., in: osipht, f. Ipava; Vreme v Brkinih. 
Ovčji rehec, m. Rihenberk na Goriškem. 
Omicek, čka, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Peček, cka, m. Celje; Laški Trg; Haloze na Stir. 



») Poleg : 1 i p a v š č i n a govori se tudi : 1 i p o v š č i n a ; a nemški se ta 
trta zove: der Wippaclier, kar daje slutiti, da naša ^Ipava'-* in „ Vipava'' 
stoji namesto pravilnega: Lipava, kakor še zdaj govore Dolenjci. 

-) Dan j ko v svojem rokopisu: ,,Mali vinogradnik" uči, da se te trte 
gi-ozdje ,rado miši", rekše, osipljc. 



312 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Peles, m. Sv. Duh pri Krškem. 

Pelesovina, f. Brežci na Stir. 

Pijač, pijučnik, m. Svečina na Stir. 

Pika, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Pisanka, f. Vreme v Brkinih. 

Plaveč, rca, m. Povsod po Stirskem: rodi rumeno (plavo) grozdje. 

Plavičina, f. Zavrč na Stir. 

Počevina, f. Kapele ob Sotli. 

Podhel, m. Brežci na Stir. 

Podbelec, ha, m. Sv. Duh pri Krškem. 

Pogrozdnica, f. (pagrozdnica?) Sv. Martin v Goriških Brdih. 

Pokatec, vca, m. Mariborska okrjlica. 

Pošipon, m. Slovenske Gorice na Stirskem. 

Prepdnec, nca, m. Slovenske Gorice na Stirskem. 

Pribilina, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Prilip, m. Sv. Duh pri Krškem. 

PtiČnik, in. Slovenske Gorice na Stir. Primeri: tiček, m., tičevina, 

tičina, f., tičnjak, m, 
Bačigla, f. Rihenberk na Goriškem. 
BamboJina, f. Celje na Stir. Primeri: rebulja, f. 
Ranina, f. V Belih Kranjcih. 
Rdnka, f. » „ » 

Rasa, f. " « ^ » v , 
Raztrosina, f. Haloze na Stir. 
Rebulja, f. Brda Goriška. (Laški je: ribolla, f., od glagola: ribol- 

lire, zum zweiten Mahle gahren.) 
R^pač, m. Rihenberk na Goriškem. 
Rogdčka, f. Ipava. 
Rudeča petlja, f. Ipava. 
Rujavina, f. Konjice na Stir. 
Rujdvka, f. Ipava. 

Riisec, sca, m. Volče na Tolminskem. 
Sipa, f. Laški Trg na Stir.^ 
Sivec, vca, m. Svečina na Stir. ^ 
Sivica, f. Slovenske Gorice na Stir. 
Sivka, f. Rihenberk na Goriškem. 
Sldčina, f. Drenovec na Stir. 
Sladidja, f. Sv. Križ Ipavski. 
Smodika, f. CAlje; Radgona na Stir. 
Smrdeček, člca, m. Ipava. 
Smrdodmka, f. Rihenberk na Goriškem. 
Srobotinka, f. Sv. Duh pri Krškem. 
Sušeč, šca, m. Koblja Glava na Krasu. 
Sipčn, m., Zavrč na Stir. ^ 

Šopdtina, f. Drenovec na Stir. ; Sv. Duh pri Krškem. 
Tdrdovina, f. Celje; Rogatec na Stir. 



Namesto : ptič-. 
Primeri: ptičnik. 



Fr. Erjavec: Iz' potne torbe. 313 

Tepenlia, f. V Belih Kranjcih. 

Tepka, f. V BeHh Kranjcih. 

Tiček., cka^ m. Kanal na Goriškem. 

Tičerina, f. Stirsko. 

Tičma, f. Dolenjsko. 

Ticnjak, m. Radgona na Stir. 

TopoUna, f. Slovenske Gorice na Stir. 

Topolovina, f. Stirsko. 

Trebijdn, m., in: trehijan, m. Ipava; Kras. 

Trždrka, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Usrdna janka, f. Haloze na Stir. 

Velover, vra, m. Rihenberk na^ Goriškem. 

Viničevkia, f. isto. Brežci na Stir. 

Vinika, f. (divja trta). Na Stirskem; vinika, f . , isto. Na .Do- 
lenjskem. 

Vidšina, f. Sv. Duh pri Krškem = vlaška (laška) trta. 

Volovina^ f. Vreme v Brkinih ; Sv. Duli pri Krškem ; po vsem 
Dolenjskem. 

Volovnik, m., in: rnUrnjak, m. Ipava. 

Vrdnek, uka, m. Slovenske Gorice; Ljutomer na Stir. 

Vrhika, f. Konjice na Stir.^ 

Vrhovec, vca, m. Celje na Stirskem. 

Vrhovscak, m. Mariborska okol. 

Vrhpoljec, Ijca, m. Ipava. 

Vtienica, f. Ipava. 

Zelin, m. Rihenberk na Goriškem. 

ZelSncec, čeca, m. Mariborska okoL 

Zelenik, m. Slovenske Gorice na Stir. 

Zelenika, f. Rihenberk ; Dolenjsko. 

ZeJenjdk, m. Mariboj"ska okolica. 

Zamurcek, cka, m. Stirsko. 

Zelodlna, f. Dolenjsko. 

Zoltikocina, f. Haloze na Stir. 

Zurževina, f. Biljana v Goriških Brdih. (Ipavski: gned.) 

Smokve. 

Bdha^ f. Biljana v Brdih Goriškili. 

Belica, f. Goriška ok(51ica ; Ipava. Bela, obla smokva. 

Bonka^ f. Brda Goriška. Temna, belo-pikasta smokva. 

Cicolica, f. Kras. Najdrobnejša smokva; drevo visoko. Primeri 

laški: cipolla, f., die Zwiebel. 
Crnica, f. Goriška okolica, Črna, podolgovata smokva. 
Dehellca, f. Slap v Ipavi. 

Kdmhora, f. Ipava. Dolga in debela smokva dolzega repa. 
Kmjka, f. Ipava. 



314 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Mardglič, m. Goriška okolica. Menda ista, kakor : čivolica. 

Mednica, f. Sv. Martin v Brdih Goriških. 

Mošna, f. Slap v Ipavi. Podolgovata zelena in debela .smokva. 

Pogacka^ f. Ipava. Obla, ploščata in drobna smokva. 

lUpnka, f. Goriška okolica. Črna, „repi" podobna smokva. 

Budečnica^ f. Malhinje na Krasu. Črnikasta, iznotraj rudeca smokva, 

ki je malce večja od čivulice. 
Sivka, f. Ipava. Sivo-zelenkasta, drobna, a dobra smokva. Menda 

ista, kakor drugod : zelenka. 
Sčipdlka, f. Kanal na Goriškem. Od nje kože ščipe (peko) ustna. 
Tfdorepka, f. Slap v Ipavi. 
Turkinja, f. Bilje na reki Ipavi. Podolgovata, zdolaj bela smokva, 

od katere se je samo gornja polovica. Menda ista, kakor: 

trdorepka. 
Zelenka, f. Solkan pri Gorici. Drobna, okrogla, zelenkasta in 

sladka smokva. 

Breskve. 

Kdlanka, f. Kras; Ipava. Meso gre od kosti: „ kolje" se ali 

^ Kciid; SG* 

Kosmacica, f. Ipava. 

Kosmdčka, f. Solkan pri Gorici. 

Kostenica, f. Ipava. Meso se drži kosti. 

Koščenica, f. Malhinje na Krasu. Ista, kakor: kostenica, kar je 

pravilneje. 
Krojenica, f. Ipava. Meso gre od kosti : „kr6ji" se. 
Krvdvka, f. Rihenberk na Goriškem. Okolo kosti je rudeča, kakor 

bi bila krvava. 
MajdaUnka, f. Rihenberk na Goriškem. Zori o sv. Majdaleni. 
Mehnlca, f. Biljana v Brdih Goriških. 
Platenica, f. Ipava. Menda ista, kakor: krojenica, in kakor: kalanka. 

Meso se „ plati". 
Rumenica, f. Rihenberk na Goriškem. 
UrJiovka (reci: urh-), f. Ipava. Zori o sv. Urhu. 



Črešnje. 

Belica, f. Rihenberk na Goriškem ; na Dolenjskem. 

Ceptka, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Cepljenica, f. Rihenberk na Goriškem. 

Cepljenica, f. Dolenjsko. 

CepljSnka, f. Dolenjsko. 

Crnica, f. Povsod znana. 

Debelica, f. Rihenberk na Goriškem. 

Dereza, f. Skrilje pod Cavnom. Primeri : dreza, f. 

Divjaka, f. Rihenberk. 



^ 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 315 



Dolgorepka, f. Biljana v Gor. Brdih. 

/>riša; f. Volče na Tolminskem; Biljana v Brdib bonskih. 

Drobnica, f. Ipava. 

Hrnstavka, f. Povsod znana. 

Ivdnjsclca, f. Ipiiva. 

Ivanka, f. Rihenberk. 

Kovacica, f. Slap v Ipavi. 

Kndkorepka, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Mekulja, f. Rihenberk na Goriškem. 

Mekužnica, f. Ipava. 

Moršcica, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Pmjljevka, f. Rihenberk na Goriškem. 

Prvdčnica, f. Brda Goriška. (Crešnja je došla iz Prvačine.) 

i^ffmc«; f. (zgodaj zrela). Biljana v Brdih Goriških. _ 

Bmcanka, f. Rihenberk na Goriškem. (Imenovana po vasi : Renče, t. pl.) 

Solncnica, f. Selo v Ipavskej dolini. 

Torževka, f. Gradišče na reki Ipavi. 

Vscdnka, f. „ n 75 « 

Zgodnjica, f. Rihenberk na Goriškem. 

Češpe. 

0/60/-«; f. Povsod znana po Kranjskem. 

Cimhor, m. Po vsem Goriškem. 

Cimhora, f. Po Kranjskem. 

Češpa, f. „ „_ 

Češpovec, m. V Brkinih. 

Koscenka, f. Brda Goriška. Meso ne gre od kosti. 

Kre(jelj,lja,m. Malhinje na Krasu. Primus insititia. Primeri: kreha,f. 

Kr61ia, i V Dolenjcih, isto. Reci : kreha. To je pravilna beseda. 

Mrdac, m. Ipava. 

Banka, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Sika, f. Povsod znana. 

Orehi. 

Jdjcar, rja, m. Slap v Ipavi. Jako debeli in dobri. 
KostSneCj nca, m. Goriško. 
Koscdk, m. Povsod znan. 
Koscenjdk, m. Bole. 

Krotnik, m. Ipava. Najdebelejše vrste oreh. 
Mehnjdč, m. Volče na Tolminskem. 
Mekdc, ra. Sv. Jakob na Savi. 
Meščdk, m. Razdrto pod Nanosom. 
MesUnee, nca, m. Malhinje na Krasu. 

Rmcic, rdncič, m. Solkan pri Gorici. Droban oreh, ki zori izmej 
vseh prvi. 



316 Fr, Erjavec: Iz potne torbe. 

Oljke. 

Belka, f. Ipdva. 

Crnica, f. Eilienberk na Goriškem. 

Drobnica, f. Biljana v Brdili Goriškili. 

Krvdnja, f. Rilienberk na Goriškem. Krvavo-rudeča je. 

Jabolka. 

Jabolko, n. ; jubko, n. ; jabka, f. 

Ajdovhika, f. Mariborska okolica. 

Belce, cta, n. V Brkinih. 

Belcica, f. Podkrnci. 

Belec, Ica, m. Ljubljanska okol. 

Belka, f. Mar. okol. 

Belika, f. V Brkinih. 

Belka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Budlna, f. „ „ „ 

BiilJiV, a, m. V Brkinili. 

BiHelJ, IJa, m. Marib. okul. 

Butolenka, f. Marib. okol, 

B/ižnka, f. Marib. okol. 

Česa); cesarja, m. Sploh po Kranjskem. 

Cigan, gana,va. Ljubljanska okol. Temno-rudeče jabolko rudečkastega 

mesa. 
Cebidar, rja, m. Ljubljanska okol. 
Cehilek, Ika, m. Sv. Duh pri Krškem. 
CebuUnka, f. Podkrnci. 
Čebulka, f. Marib. ok(51. 
CebiUnka, f. Marib. okol. 

CJginjka, f. Volče pri Tolminu. (Imenovana po vasi: Ciginj.) 
Cčgla, f. Marib. okol. 
Crbolhika, f.^ Marib. okol. 
Crnelka, f. Sebrelje na Goriškem. 
Crnokoše, eta, n. Y Brkinih. 

Debellka, f. V Brkinih; na Slapu. (Da se dolgo hraniti.) 
Debeljdnka, i. Marib. okol. 
Dimnica, f. Marib. okol. 
Dišdvka, f. Žabce pri Tolminu. 
Dobrez, m. Sv. Jakob na Savi. 
Ddlglja (dolgulja), f. Ponikve na Goriškem. 
Dolgorepka, f. Podkrnci. 
Delnica, f. Kanal na Goriškem. 

Drobilka, f. Sebrelje na Goriškem; Sv. Duh p]'i Krškem. 
Drobničar, rja, m. kSebrelje ; Vršno na Goriškem. 
Drveka, f. (dreveka?) Sv. Duh pri Krškem. 



Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 317 



Dtmajica, f. Na Tolminskem; v Brdih na Goriškem. Primeri: 
dunavče, n., dunavka, f. 

]>unaiče, eta, n. V Brkinih. Primeri : dunavka, f. 

Dunavka, f. Ponikve na Goriškem. V imenih : dnnajica, f., dunavče, 
n., dunavka, f. vidimo še pravo lice slovenskega imena one ime- 
nite reke, katero Nemec imenuje: die Donau ter Sloven za 
Nemcem zdaj običajno : donava, f., tonava, f. Staroslov. je 
bilo: dunaj, m., dunavu, m.; srbski je: dunav, m., dunavo 
n., dunaj, m., od koder Sloven imenuje tudi mesto Wien, ker 
stoji pri tej vodi. Nazivala: dunajica, dunavče, dunavka uče, 
da je to ovočje nekdaj prišlo v deželo od reke Dunaja ali 
Dunava. 

Gahrsčica, f. Vršno na Tolminskem. 

Gamhovec, vca, m. Na Gorenjskem. (Laško ime.) 

Goba, f. Sv. Jakob na Savi. (Pozno in pusto jab.) 

Gospojnica, f. Marib. okol. 

Hleba, f. Drežnica; Staro Sedlo pri Koboridu. (Debelo, bledo-ru- 
meno jab.) 

Hlebčanca, f. Sv. Križ Ipavski. 

HrdstovJia, f. Razdrto pod Nanosom. 

Jabcina, f. Kanal na Goriškem. 

Jehnenka, f. Marib. okol. ; Skrilje pod Cavnom. 

JHcecjar , rja, m. Na Kranjskem. Der He rz ogsapfel, zatorej: 
hercegar, helcegar, jelcegar. 

Jelška, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Jelšnica, f. Marib. okol. 

Ješevka, f. (jelševka?) Marib. ok(3I. 

Kirpa, fdrska, f. Marib. okol. 

Kdšnica, f. Vršno na Tolminskem. 

Kisi/ca, f Vršno ; Sv. Jakob na Savi. 

Ki slika, f. V Brkinih. 

Kfeiika, f. kŠebrelje na Goriškem. 

Koivšec, sca, m. Sv. Jakob na Savi. 

Kosmač, m. Na Kranjskem. 

Kosmače, eta, n. V Brkinih. 

Kosmdcka, f. Koborid na Goriškem. 

Kosmdjka, f. Kanal na Goriškem. 

Košdnče, eta, n. V Brkinih. (Prineseno iz Košane?) 

Kordčnica, f. Marib. okol. 

Kresnika, f. Volče pri Tolminu. 

Krhljdnka, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Krka, f. Koborid na Goriškem. 

Krvavica, f. Razdrto pod Nanosom. 

Kurhmnica, f. Marib. okol. 

Kidinica, f. Marib. okol. 

Ldzarica, f. Drežnica pod Krnom. 



318 Fr. Erjavec: Iz potne torbe 



Lhka, f. Bole. 

Lesnika^ f. Povsod znana. 

Letnik, m. Sv. Duh pri Krškem. 

Liherna, f. Sv. Duh pri Krškem. Primeri: dola (funtarica), f. 

Hriiševo ime. 
LonUč, m. "Volče pri Tolminu. 
Luk()všnica, f. Marib. okol. 

Mdcoli, m. Marib. okol. (Rudeče in debelo jab.) 
Malanica, f. Marib. okol. 
MdUmcar, rja, m. Sv. Duh pri Krškem. 
MasUnka, f. Sv. Križ Ipavski, 
Mdslovka^ f. Bole. 
MeMnee, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Nedeiilka, f. Ponikve; Rihenberk na Goriškem. 
Medetika, f. Sv. Jakob na Savi; Vršno na Tolminskem. 
Mediška, f. Vršno na Tolm. ; Sv. Duh pri Krškem. 
Mklovka, f. V Brkinih; medo vko, ka, n. V Laščah. 
MeUnha, f. Biljana na Goriškem. 
Menica^ f. Marib. okol. 
Mlakar ka, f. Marib. okol. 
Mamica, f. Marib. okol. 

Mohčrka, f. Sebrelje na Goriškem. (Zori o sv. Mohorji.) 
Moj cika, f. Marib. okol. 

Mokarica, f. Brda na Goriškem. (Debelo, pusto in razsipično jab.) 
MrUvza, f. Vršno na Tolminskem. 
Murka^ f. Marib. okol. 
Murvejka, f. V Brkinih. 

Mutarica, f. Koborid na Goriškem. (Okroglo in riijavo-pikasto jab.) 
Miizica, f. Bole. 

Muzovnik, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Mžika, f. Marib. okol. 
Odrka, f. Sv. Duh pri Krškem. 
Okroglika, f. Sv, Duh pri Krškem. 
Ostrica, i. Marib. okol. 
Ovsenek, nka, m. Sv. Duh pri Krškem. 
OvsSnka, f. Marib. okol. 
Ozimica^ f. Marib. okol. 
Ozdrjenka, f. Rihenberk na Goriškem. 
PečSnko, n. V Brkinih. 
Pelkica, i. Vršno na Tolminskem. 
P^perŠnica, f. Marib. okol. 
Pisanica, f. Vršno na Tolminskem. 
Pisanka, f. Brda Goriška. 
Pisanko, n. V Brkinih ; v Laščah. 
Piskerna, f. Rihenberk na Goriškem. 
Pogdcarica, f. Brda Goriška, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 319 

Pogače, eta, n. V Brkinih. 

Pogačica, f. Kanal na Goriškem. 

Pokič, m. Mar. okol. 

Poljuhhika, f. Šebrelje na Goriškem. (Iz Poljnbina pri Tolminu 

doma.) 
Pomardnčevka, f. Malhinje na Krasu. 
Popka, f. Marib. okul. 
Progar, rja, m. Marib. okol. 
Pseničar, rja, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Piihavka, f. Marib. okol. 
Eazsipelko, n. V Brkinih. 
Pepač, m. Sv. Jakob na Savi. 
Pepka, f. Ponikve na Goriškem. 
Pijavka, f. Eazdrto pod Nanosom. Primeri sfaroslov. : rj-ždi, adj., 

rufus ; lichtroth, fuchsroth. 
Pobdč, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Pohdnka, f. Marib. okol. 
Popotdlka, f. Sv. Duh pri Krškem. 
Pudečelka, f. Marib. okuh 
RtideUca, f. Skrilje pod Cavnom. 
Rmndnec, nca, m. Sv. Duh pri Krškem. 
Rmnenicnica, f. Marib. okol. 
Rumenka, f. Koborid na Goriškem. 
Pusica, f. Volče pri Tolminu. 
Samosevka, f. Vršno na Tolminskem. 
Skrita, f. Volče pri Tolminu. 
Sladčica, f. Koborid na Goriškem. 
Sladkica, f. Marib. okol. Bolje rečeno je: sladčica. 
Sladkornica, f. Bole. 
Spiikidja (spuklja), f. Na Tolminskem. 
Srčika, f. Marib. okol. 
Sretlica, f. Marib. okol. 

SJrdkoliko, n. V Brkinih. Isto je, kakor: pogače. 
Širokvlja, f. kSebrelje na Goriškem. 
Skrahole, eta, n. V Brkinih. 
Skrahotelj, tlja, m. Marib. okol. 
Skrahotinka, f. V Brkinih. 
Tekelj, kija, m.^ Marib. okol. 

Trehukmka, f. Sebrelje na Goriškem. (Prišla je menda iz „Trebuše".) 
Trdelika, f. V Brkinih. 
Trdica, f. Koborid na Goriškem. 
Trdika, f. Sv. Duh pri Krškem. 
Trdilka, f. Sebrelje na Goriškem. 
Trdokožnica, f. Marib. ok(51. 
TrdoUska, f. V Brdih Goriških ; na Kanalskem in Tolminskem. 

(Trdo in dolgo držeče jab.) 



320 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Trnarica, f. Ponikve na Goriškem. 

Uma sani- a, f. Skrilje pod Cavnom ; v Brkinih. 

JJšivka, f. V Goriških Brdih. (Niti lepo, niti dobro). 

Vinica, f. Marib. okol. 

Vivanica, f. Marib. okol. 

Vivolica, f. Marib. o]v(31. 

Vodenica, f. Na Tolminskem. 

Voscenka, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Vrbič, m. Sv. Jakob na Savi. 

Zehče, da, n. V Brkinih. Menda isto, kar je drugod: mešancigar 
= Meissnerapfel. Nemška, po Avstrijskem navadna beseda: 
Maschanzker, proizhaja od češkega: mišenske jablko. Pri- 
meri : zehek, adj., v letopisu 1880. 1. na 213. str. 

ZeJenika, f. V Brkinih; Slap Ipavski. 

Zelenka, f. Ponikve na Goriškem; Marib. okol. 

ZeUzarica, f. Bole. 

Železnica, f. Marib okol. 

Zjjanjar, rja, m. Marib. okol. 

Zitnica, f. Marib. okol. 

Znpnica, f. Marib. okol. 

Hruške. 

Ajdinka, f. Marib. okol. 

Bdha, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Babica, f. Marib. okol. 

BcUsica, f. Volče pri Tolminu. Na Tolminskem je: balo g, a, m., 
weisser Ochs, bel vol, namesto: belo g, a: balha (reci: 
bavha), f., weisse Kuh, bela krava, namesto: belha. 

Belica, f. Volče pri Tolminu. 

Belka, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Belma, f. Kihenberk na Goriškem. 

Botgdna, f. Podkrnci ; Brkini. Nij slovanski. Primeri : podgana, f. 

Brenka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Bruzovka^ f. V Brkinih. 

Brzujakovka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Bubimica, f. Mar. okol. 

Bimka, f. Sv. Jakob na Savi; Sv. Duh pri Krškem; bonka, f. 
V Laščah. 

Čebulica, f. Sebrelje na Goriškem. 

Crnelka, f. Sv. Jakob na Savi. 

Crnjdvka, f. Bole. 

Daneža, f. Biljana v Brdih Goriških. 

Debelka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Dišečka, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Divjaka, f. Eihenberk na Goriškem. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. .321 



Dobra, f. Sv. Jakob na Savi. Zgodnja, sladka, debela, rumena. 

Dola (reci : dula), f. (funtarica). Marib. okolica. 

Dolgorepka, f. Sebrelje; Sv. Duh pri Kr.škem. 

Dolgorepnica, f. Marib. okol. 

DoJjdnka, f. Marib. okol. 

Drobnica, f. Sebrelje; Y61ee na Goriškem. — La.šce. (Necepljena.) 

Duška, f. Slap Ipavski. 

Gnilica, f. Podkrnci na Goriškem. 

Goborka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Gospodična, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Gostiiica, f. Sebrelje na Goriškem. 

Grlica, f. Rihenberk na Goriškem. 

ludnjka, f. Rihenberk na Goriškem. 

Jecmenčnica, f. Sebrelje na Goriškem. 

Jehnenka, f. Slap; Sv. Duh pri Krškem. 

Jesenka, f. Staro Sedlo na Goriškem. 

Jugovka, f. Volče pri Tolminu. 

Klinhiica, f. Marib. okul. 

Klobucdnka, f. Ipavska dolina. (Ima oster lubad, zelenkasta je in 
od strani riideča.) 

K&mrica, f. Marib. okol. (Necepljena.) 

Koretica, f. Ponikve na Goriškem. 

Korošica, f. Sebrelje ; Sv. Duh pri Krškem. 

Kovdčevka, f. Sebrelje na Goriškem. 

Kranjica, f. Slap Ipavski. 

Krdševka, f. Sv. Križ Ipavski. 

Kravdjka, f. (krovajka?) Sv. Duh pri Krškem. Krav aj niča, f. 
V Laščah; a Gorenjca sem slišal, da je tej hruški dejal: 
kr v od niča; primeri: krvojnica, f. 

Krivorepka, f. ^Sv. Jakob na Savi; Sebrelje na Goriškem. 

Krvojnica, f. Sebrelje na Goriškem; Ljublj. okol. Primeri: kra- 
vdjka, f. ^ 

Kurbmnica, f. Marib. okol. 

Kušcarica, f. Volče pri Tolminu. 

Ldkomnica, f. Soteska na Dolenjskem. 

LdporŠčica, f. Marib. okol. 

Lesnica, f. V Brkinih. Primeri: lesnika, f., jabolčno ime. 

Leščarica, f. Ponikve na Goriškem. 

Leščiika, f. Na Tolminskem. 

Ljubljdnka, f. Ponikve na Goriškem. 

Lobnica, f. Marib. okol. 

Mdhorka, i. Marib. okol. 

Maslenka, f. Zabče pri Tolminu. Kras; Marib. okol. 

Masornica, f. Sebrelje na Goriškem. (Doma od Masore?) 

Medrcjka, f. Marib. okol. 

Melikdhiica, f. Marib. okol.; namesto: mehkokožnica, 

21 



322 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 

Mehnica, f. Bole; Podkrnci. 

Melnica, f. Marib. okol. 

Mihčljka, f. Marib. okol. Dozori o sv. Mihelu. 

MJečnica, f. Marib. okol. ^ ^ 

Mokarica, f. Staro Sedlo; Žabce na Goriškem. 

Mokovnica, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Moštnka, i. Marib. okul. 

Mtirvovka^ f. Sv. Križ Ipavski. Primeri: murvej k a, f., jabolčno ime. 

3Iuza, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Miizica, f. Vršno na Goriškem. 

Neumnka, f. Na^ Tolminskem. 

Ohvunkanca, f. Sebrelje na Goriškem. 

Osenka, f. liihenberk na Goriškem. Namesto : ovsenka ? 

Ovsenka, f. Marib. okol.; Sv. Duh pri Krškem. 

Ozimica (reci: ozmica), f. Vršno na Goriškem; v Laščah; na Pivki. 

Ozlmka, f. Na Tolminskem. 

Potrka, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Peguvka, f. Sv. Duh })ri Krškem. 

Pehic, m. Marib. okol. 

Perjevka (pirjevka?), f. Sv. Križ Ipavski. 

Pesanica, f. (peščanica?) Marib. okol. 

Pescevka, f. Podkrnci. 

Petrovka, f. Marib. okol. (Zori o Petrovem.) 

Plecarka, f. Ponikve na Goriškem. 

Ploska, f. Marib. okol. 

Podgana, f. Sv. Duh pri Krškem. Primeri : .botgana, f. 

Podf/oniica, f. Ponikve na Goriškem. 

Polidrcica, f.' Marib. okol. 

Pomardnčnica, f. Slap Ipavski. 

Popotnica, f. Marib. okol. 

Potčcnica, f. Marib. okol. 

Pi kavka, f. Marib. okol. Prhka je in brez nobenega soka. 

PriJmnka, f. Ponikve na Goriškem. 

Pšenicka, f. Marib. okol. 

Psenicnica , f. Ponikve na Goriškem; ►Sebrelje na Goriškem; v 

Brkinih. 
Banka, f. (zgodaj zrela). Biljana v Brdih Goriških. 
Pezelšcka, f. Slap Ipavski. 
Rohunjka, f. Marib. okol. 
Rudečka, f. ^Slap Ipavski. 
Rudečka, f. Sebrelje na Goriškem. 
Rtijavka, f. Na Goriškem, Dolenjskem in Stirskem. 
Rumenka, f. Sv. Duh pri Krškem. 
Rumpa, f. Marib. okol. 
Rusetinka, f. Marib. okol. 
Ril si ca, f. Na Tolminskem. 



Fr. Erjavec: Iz potne' torbe. 



Ruska ^ f. Šebrelje na Goriškem. 

Senišnica, f. Marib. okol. Namesto : šeničnica, pšeničnica. 

SijavJiO, f. Bole. 

Sitni ca f f. Slap Ipavski. 

Sladkornica, f. Bole; Marib. okol. 

Smolmca, f. Marib. okol. 

Srnrtfiica, f. Zabče na Tolminskem. 

SrUnka'^), f. Marib okol.; Sv. Duh pri Kr.škem. 

StekUnka, f. Marib. okol. 

Strdenka, f. Marib. okol. 

Stnieka, f. Bole. 

Špehovka, f. Na Kranjskem; špeh(')vnica, f. V Laščah. 

Hupljenka, f. Šebrelje na Goriškem; .srbski: šupalj, plja, e, adj., 
durchbohrt, durchlochert. 

Tegicica, f. Kanal na Goriškem. 

Tegička, f. Skrilje pod Cavnom. 

Tegicnica, f. Kihenberk na Goriškem. Vse tri menda z;at6 tako 
imenovane, ker .so podobne tegic-i =: FIasc'henkiirl)iRs. 

Ti'pka, f. Povsod znana. 

Trdica, f. Podkrnci. 

Trehušnica, f. Sv. Jakob na Savi. 

Trnovka, f. S. Jakob na Savi. Drevo je trnovo. 

TrpoUca, f. Sv. Jakob na Savi. 

Tnljunka, f. Marib. okol. 

Udristanica, f. Na Tolminskem. 

Ulitka, f. Necepljena hruška; rada se umekča, in potem se v 
ustih nuliva", ker je zelo sočna. V Laščah: pod Nanosom. 

Vdht)iica, f. Na Tolmin .skem. Menda ker je zrela .stoprav o vahtih 
(o vseh svetih). Starovisokonem. je bilo: wih, adj., sanctus, 
heilig, wihida, f., sacra, reliquiae sanctorum, consecratio, od 
koder morebiti: vahti, m. pl., namesto: vehti, kakor je: balha, 
f., eine weisse Kuh, namesto: belha. A ne more se tajiti, da 
stvar nij dovolj jasna. 

Vazdmnica, f. V Brkinih. Morda, ker se drži do vazma (velike noči). 

Vodenica, f. Po Kranj.skem. 

Vodenika, f. Sv. Duh pri Krškem. 

Vranica, Ponikve na Goriškem. 

Vrcmka, f. Slap Ipavski. 

Zgodnjica, f. Ponikve na Goriškem. 

Zmesivka (zmeščelka?), f. Banjščice na Goriškem. 

Zvonček, cka, m. Slap Ipavski. 

Zvoncelika, f. Bihenberk na Goriškem. 

Zvdnčič; ra. V Brkinih. 

') Menda se zategadelj tako zove, ker jo sršeni radi obirajo. Pri sv. 
Dahu se tako imenuje liruška, ki je drugod znana z nemškim imenom: Salc- 
l)\ir ga rica. 

21* 



324 Pr. Erjavec: Iz potne torbe. 



V. Recila in pregovori. , 

Ako bi bilo na tem; wenn es darauf ankilme. Podkrnci. ' 
Deti koga na vero = pripraviti koga do tega, da veruje. 

„Pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero." Koburid. 
Deti se v jok = spustiti se v jok. Kobnrid. 
Dež gre, kakor rakle; es regnet in Strumen. Soška dolina. 
Dobro se je greti po zimi in po leti. Soška dolina. 
Drži v dobro, kakor judovska vera. Koborid. 
Hruške so letos o d po vedale = nijso obrodile. Gorenja 

Soška dolina. 
Ima let polno klet = star je. Podkrnci. 
Iti v tog = v liig = po časi. Podkrnci. 
Jaz ga nijsem gospodar. (Ne morem mu zapovedovati.) 

Podkrnci. 
K a d a r v e s t a d v a, v e p o 1 s v e t a ; 
Kadar znajo trije, znajo vsi ljudje. 

Razdrto pod Nanosom. 
Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi. Y Šentvidu pri Zatičini. 

Kmetje Suhe Krajine (Diirrenkrain) rede mnogo živine ter 

kupčujejo tudi posebno z volmi, in zatorej cesto v šprezo j 

pare v(jli, a Bog spreza ljudi: mladeniče in dekleta, da se 

poroče. 
Krava je tele zahod i 1 a, (ako ga nema v tretjem letu). Soška 

dolina. Krava je tele prehodila (ako nij šla po plemenu, ter 

je ostala jalova). V Laščah. 
Moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči^ 

me, da . . . Podkrnci. 
Na oblin ostriči = ostrici do p< )lti ; a la Fiesco. Kot Koboridski. 
Nov sneg, nov mraz. Govori se vzpomladi, ako zopet sneg 

žamete. Soška dolina. 
Ob besedi, ob tej besedi = v tem hipci. Koborid. 
Po večjem = z večine ; meistentheils, grosstentheils. Soška dolina. 

Po večjem, oberflachlich. V Laščah. 
Počasen si, kakor sveto olje. Kras. Po časi ležeš, kakor 

laško olje. V Laščah. 
Poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj n: kdor dolgo izbira, 

pobere ostanek. Koborid. 
Pri naše j hiši denar nema stojišča = ne ostane dolgo. 

Drežnica nad Koboridom. 
Pri petji in pri jedi nikdar nikomur nij bilo hudo. 

Koborid. 
Pripravi se mu delati = spešan delavec je ; delo mu gre od 

rok, Podkrnci. 
Proti temu, unter der Bedingung. Podkrnci. 



Fi*. Erjavec: Iz potne torbe. 326 



Slabe trave človek = slabega zdravja človek. Podkrnci. 
Sreča, človek dobre .sreče, slabe sreče. Podkrnci. 
Sveti Luka v roke huka. Istra. 
Sveti Lukež v roke liukež ; 
Sveti Lukež repni pukež. 
Sveti Luka v roke huka; 
Sveti Luka repo puka ; 

Sveta Uršula (reci : ur-) v repo bušila. Vse petero v Laščali. 
Šel je po zadenjski =: ritenski. Koborid. 
Ta človek govori naprej in nazaj = spridit pro und 

contra. Koborid. 

Ta konj je na velicili denarjih = drag konj, Podkrnci. 

Tega jaz nijseni nest i = tega jaz ne morem nesti; bin niclit 

im Stande. Podmelci na Tolminskem. Nesi dobelj vrat za 

soboj zajjreti = bist nieht i m Stande (vor Faulheit). V Laščah. 

To je meni vedeti = to bodi mene skrb. (Das ist meine 

Sache.) Podkrnci. 
Vreme kiiže, pa laže. (Nij trdnih vremenskih znamenj.) Podkrnci. 
Vreme maje. (Vse je napravljeno na dež, ali vender se drži, 

da še ne gre.) Podkrnci. 
Vsul mu je ruscev (rusih mravljincev) za glavo; er hat ihm 
einen Floh ins Ohr gesetzt; er macht ihm die HoUe heiss. 
Koborid. 
Zagnati tožbo. (Eine Klage erheben, einbringen.) Soška dolina. 



VL Uganke, uganalice ali zastavice. 

Bela njiva, črna r a 1, 
Moder mož jo je oral. 

(Pismo). — Sv. Križ Ipavski. 
Bele ovce gredo skozi grm, črne pa ne morejo. (Ajr 

dova moka.). — Tolmin. 
B i b a b i b a, gospodu v b r g e š a h m i g a. (Ura žepna.) — Volče. 
Cingelj cinglja, 
Cokelj C o kij a: 
Cingelj dolu pade, 
Cokelj ga popade. 

(Svinja in želod.) — Ipavska dolina. 
Ce-sa Bog nij mogel ustvariti? (Dveh hribov brez doline.) 
-^ Senpas. 
Česa je v lejtri^) več, nego jam (lukenj)? (Oglov je več, 

ker ima vsaka jama štiri ogle.) — V^olče. 

') Lejtra ^ reta, veliko rešeto ; novovisokonem, : die Reiter, staroviso- 
konem. : ritera. 



326 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



Čim bolj se p r i 1 1 š č e, 
Tem bolj v r i š č e. 

(Slanina v ponvi.) — Volče. 
Cim mečje je, tem bolj tišči? (Driska.) — Volče. 

Cm majhen makacaP) veliko klado zgane. (Bolha.) 

— Tolmin. 
C r n a j a m a, b e 1 j e k 1 i n, z r i t j o g a n e, n o t e r p I a n e. (Cre 

velj in noga.) — V<jlče. 

Deset mož vleče kožo k P r d a nji Vasi. (Crevelj in deset 

prstov, kadar se človek obuva.) — Na Dolenjskem. 
Deset mož vleče meh na Prdežev Breg. (Hlače in deset 

prstov, kadar se človek obuva.) — Na štirsko-hrv. meji. 
Dokler j e majhen, .š tiri om aga, kad ar je s re denj, svet 

obrača, kadar je star, po semnji skače. (Vol.) — 

Sv. Lucija na Mostu. 
Dokler je mfčkin, bije bil potreben, kadar je velik 

in močan, jenehče, a kadar je star, imajo neizre 

ceno rad. (Palica.) — Volče. 
Friča, frača 
Po gozdi prašiče vrača. 

(Glavnik). — Sv. Peter pri Gorici. 
Gospa okolo hiše teče, 
Betek^) v riti nese. 

(Koko.š z jajcem), — Sv. Peter pri Gorici. 
Grom grmi, šum šumi. 
Bela žena ven leti. 

(Mlin.) — Tolmin. 
Hleb sala se po vsem svetu razcedi. (Solnce.) — Na " 

Koroškem. 
Imam dva psa, ki ves dan meso glojeta, po noči pa 

zevata. (Crevlja na nogi.) — Tolmin. 
Imam sod, katerega črez najgrši rob vržem, pa se ne 

razsuje. (Lešnik.) — Tolmin. 
Je d en dan v letu tri krati, je d en dan v letu noben 

krat, ostale dneve pa po j eden krat. (Sv. maša. O 

božiči se namreč služi tri krati, na veliki petek nobeden 

krat, a druge dneve po jeden krat.) — Volče. 
K aj n i j p r a v, pave n d e r n i j greh? (Leva rokavica^) na desnej 

roki.) — Idrija. 
Kapico i mani; a glave nemam. (Želod.) — Malhinje na 

Krasu. 



>) Der Hebel. 

2) Betek, tka, m. = die Knospe. 

^) Pisati je treba: rokavica, nogavica; srbski: rukavica, nogavica. 



i 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 327 



Katera palica je najtežja? (Beraška palica.) — Sežana.^ 

Katera starka ima največ zob? (Stara ura.) — Sv. Lucija 
na Mostu. , . 

Katera žival cvili takisto, kakor stara svinja.-' 
(Star pnisec.) — Volče. 

Katera žival je mački najbolj podobna? (Maček.) — 
Mrija. 

K a te r i k a m e n n a j v e č j e ki a požre? (Brus.) — Volce ^ 

Kateri svetnik ima največ z(3b? (Sv. Snnon.) — Tolmin. 

Kdo čaka na potu surovega mesa? (Trn, ki se zadere v 
nogo.) — V(51če. 

Kdo hodi pod vodo, pa vender nij moker? (Dekla, ki 
nese vodo na glavi.) — Tolmin. 

Kdo je v cerkvi najbolj radoveden? (Tist, ki pri maši 
streže, ker privzdiguje masni plašč.) — Volče. 

Kdo še nij svoje hiše videl od zn(3traj? (Polž.) — Na 
Tolminskem. 

Košat grm, ravno poleno, dva studenčka, gnila 
klada, noter je grad, kije poln ležnjivih bab. 
(Glava z lasmi, s čelom, z očima, z nosom in z usti.) — 
Ipavska dolina. 

Krokelj kroklja, 

Činkelj či nklja; 

Činkel j d olu pade, 

Krokelj ga popade. 

(Svinja in želod.) — Tolmin. 

Kuhano je in pečeno. 

Na mizo prineseno, 

Panepesnemačka 

Ne h če jesti. 

(Zatik pri klobasi.) — Podkrnci. 

Lani moj oča, letos moj sin. 

Preljubo moje dete, moje matere mož. 

Kdor to zastavico ugane. 

Mojemu očetu glavico vzame. 

(Silovit kralj je ukazal svojega slugo v temnico zapreti ob kruhu 
in vodi. K njemu nij smel nikdo priti, do same njega hčere, 
ki pa nij smela nobenega jedila se soboj jemati, če nij htela, da 
nje oča izgubi glavo. Hči je bila omožena in je imela 
dete na prsih : a kadar je prišla k oči , podojila je tudi 
njega. Kralj je bil velik prijatelj zastavicam, in mislil je, da 
je nij take, katere bi on ne mogel uganiti. Zatorej ga ona 
žena poprosi, da bi mu smela zastaviti uganalico, a izgovorila 
si je, da bi nje oča bil puščen na svobodo, ako bi kralj nje 
uganke ne mogel uganiti, v kar je kralj privolil. Zastavi 



328 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



mu tedaj zgoraj zapisano iiganalico, in ker je kralj nij mogel 
uganiti, osvobodila je očo iz temnice.) — Ipavska dolina. 

Les in konj vmes. (Sito.) • — Brda Goriška. 

Lesen grad, poln ritastih bab. (Zličnjak.) — V Laščah, 

Mater je ubil in oči je pomagal ubivati, naposled 
je sestro poročil,') a vender nij bil kaznovan in 
tudi o gre šil se nij. (Mati je na njega porodu umrla, oča 
je bil mesar ter sin mu je pomagal klati živino, potem se 
izučil za duhovnega in je poručil svojo sestro.) — Volče. 

Medena gora, črez-njo železen most. (Kotel .) — Vulče. 

M i š e 1 j misija, 

Krocelj kroclja; 

M i šel j dolu pade, 

Krocelj ga popade. 

(Svinja in želod.) — »Šenpas. 

Mrtvec živca iz h os te vleče. (Glavnik vleče uš iz las.) — 
Volče. 

N a z i d u v i s i , 

V liiknj o 2) misli. 

(Ključ.) — Na Dolenjskem. 
Na zidu visi, 

V luknj o sili. ^ 

(Ključ.) — Senpas. 

Najprej je bila ona, p o ti ej jebil on, potem bode d ru- 
gič ona, on pa nikoli več. (Najprvo je bila zemlja 
(ilovica), od nje potem lonec, od ubitega lonca krepe, ^) od 
krep nikdar uže ne bode lonca.) — Volče. 

Nemaš ter ne želiš imet', a če imaš, ne daš za ves 
svet. (Gola glava.) — Volče. 

Nij človek, a v človeškej obleki hodi. (Bolha.) — Sv. 
Lucija na Mostu. 

Nij imel ni Bog ni človek, a človek je Bogu dal. (Sv. 
krst, kadar je namreč sveti Ivan krstil Krista v reki Jor- 
danu.) — V(')lče. Primeri : svet nij imel itd. 

Noge ima, pa po glavi hodi. (Uš na človeškej glavi.) — 
Volče. 

Oča je debel, mati je kosmata, a sin je gladek. (Ko- 
stanj.) — Volče. 

Oča klobučar, sin bobnar, hči ii s c a n e 1 a , mati r e z- 
get('la. (Oblak, grom, dež, strela.) — Idrija. 

Od zunaj mesnato. 

Od znotraj kosmato. 
(Sveča.) — Sežana. 

') Poročiti, v. pf. ima dva pomena, namreč: ..heiraten", in: „trauen". 

2) Bavor.-nem. : die Lucken; novovisokonem. : die Liicke. 

3) Krepa = črepinja; die Scherbe. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 329 



Orje , kakor orač , 

Cm je, kakor kovač; 

Pa ni j orač 

In ne kovač. 

(Krt.) — Sežana. 

PetjihjekriJajednastrelia, 

In vsi so bili brezu greha. 

Je d nega so sneli ljudje, 

Druzega so sneli črv je, 

Trije pa so šli v nebesa. 

(Betlehemski hlev. V(Ma so sneli ljudje, osla črvje, a sv. dru- 
žina je šla v nebesa.) — Volče. 

Pije svojo kri, je svoje črevo. (Lampica z oljem in ste- 
njem.) — Ipavska dolina. 

Po zimi cvete, po leti zeleni, jeseni rodi. (Leska.) — 
Idrija. 

Poln skedenj jajec; konj po njih hodi, pa se nobeno 
ne ubije. (Zobje in jezik) — Podkrnci. 

Poznam babo, ki ob z 6 b u v i s i. (Kuhalnica.) — Malhinje na 
Krasu. 

Poznam drevo, ki nema vej. (Oralo.) — Malhinje na Krasu. 

Poz nam moža , ki hiše ne pusti doma. (Polž.) — Mal- 
hinje na Krasu. 

P re tik al, pretakal oko T štirih junakov, na sredi je 
luknja. Kuku! (Nogavica.) — Tolmin. 

Pri nas imamo deklo: čim bolj se umiva, tem bolj 
je umazana. (Mlinsko kolo.) — Goriška okolica. 

Skleda soli, 

Po vsem svetu se razleti. 

(Solnce.) — Malhinje na Krasu. 

Spredaj šilce, 

Zadaj vil'ce, 

V sredi lis ta : 

Kamenje hrusta. 

(Plug ali oralo.) — Sv. Peter pri Gorici. 

Spredaj šilce, 

Zadaj viTce, 

Zgoraj siikence. 

Spodaj platen C e. 

(Lastovka.) — Idrija. 

Svet nij imel, Bog nij imel* in hlapec je svojemu 
gospodarju dal. (Sv. krst, kadar je namreč sv. Ivan 
Krista krstil v reki Jordanu) — Volče. Primeri: nij imel ni 
Bog ni človek itd. 

Svinja skozi kravo vrv vleče. (Crevljarska dreta, ki ima 
na konci ščetino.) — Volče. 



330 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Štiri duše, pet teles? (Štirje nesu mrliča.) — Senpas. ^ 
Štirje hodijo, dva kažeta, dva mahata, dva svetita 

in jed en poganja. (Krava, imejoča štiri noge, dva roga, 

dve ušesi, dve oči in rep.) — Na Tolminskem. 
Štirje noseži, dva vileža, dva videza, dva slišeža; 

štirje streljajo, j eden pometa. (Krava, imejoča štiri 

noge, dva roga, dve oči, dve ušesi, štiri sesce in rep.) — 

Sv. Peter pri Gorici. 
Štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva p o- 

slušata, j eden poganja. (Krava.) — Sv. Lucija na 

M(5stu. 
Tebi so dali in ti imaš, a rabi sauKj drugim ljudem. 

(Krstno ime.) — Volče. 

V Gorici drva cepajo, 

V sv. Peter treske zletajo. (Kadar v Gorici zvone, slisi se 

v sv. Peter.) — Sv. Peter pri Gorici. 

V gozdi usečeno, po plazu privlečeno, po svetu hodi 

in ljudi m(5ti. (Gosli.) — Volče. 

V g (5 zdi usečeno, po potoku vlečeno, na cesti čaka 

mesnice. (Tni.) — Sv. Peter pri Gorici. 

V nekej izbi je sto in sto petelinčkov: pride stara 

baba, pa vse iz izbe zapodi. (Krušna peč in omelo.) 

— Na Krasu. 

V zelenem grmiči, 

V rudečem klobučiči. 

(Cvetoča gvozdika ali nagelj.) — Volče. 

Veliko, kakor gora, raičkino,^) kakor miš, zeleno, ka- 
kor ščavje, sladko, kakor med, gorjupo, kakor 
pelin. (Orehovo drevo in jederce.) — Volče. ^ 

Vem za grad, ki je poln kljukastih bab. (Zličnjak.) — 
Ipavska dolina. 

Vem za grad, 

Ki nema ni oken ni vrat. 
(Jajce.) — Šenpas. 

V e m z a grad, ki nema n i o k e n ni vrat, {) a v e n d e r 

gospod v njem prebiva. (Svilopredčeva buba ali kokoii.) 

— Goriška okolica. 

Vem za grad, ki ves na železu stoji. (Konj.) - StMipas. 
Vem za lonec prosa: ako muodvzameš z i- n o, ])a se 

pozna. (Grozd.) — Goriška ok(jlica. 
Vem za moža, k i i ma pol no ot r 6k. A k o mu j ed nega 

v z a m e š, pa se pozna; ako v z a m e š vso, nič se ne 

pozna. (Grozd.) — Goriška okolica. 

1) Primeri laški: mica, adv., gar nicht: miccicliiiio, adj., adv., sehr 
wenig; miccino, adj., miccinino, adj., ganz klein wenig. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 331 

Vem za posteljo, pa nij postelja, pod tisto posteljo 

je blato, pa nij blato, in gori na postelji leži 

ptič, pa nij ptič. (Kurje gredi.) — Volče. 
Vem za ženo, ki nij bila r o j e n a, t e r n j e sinje poprej 

sesal, nego mati. (Eva.) — Volče. 
Viselj visi, čakelj čaka; 

V i s e 1 j pade, čakelj ga pobere. (Svinja in želod.) — V Laščah. 
Zdolaj je ona, na sredi je ona, zgoraj je tudi ona, 

a vse v kupe je vender on. (Hleb kruha, ki ima spodaj 

skorjo (ona), v sredi sredico (ona) in zgoraj spet skorjo (ona), 

a hleb je 5n.) — Volče. 
Železna gospodinja, kamena dekla, lesen studenec. 

(Kosa, osla in oselnik.) — Goriška okolica. 
Žena žene ne more, mož moža pač, mož ženo tudi, a 

žena moža ne. (Izpoved. Žena žene ne more izpovedati 

i. t. d.) — Volče. 
Živec mrtveca vleče: mrtvec kriči, a živec molči. 

(Cerkvenec in zvon.) — Brda Goriška. 



VIL Pripovedke in vraže. 
Ubožni mladenič in modra icraijična. 

Star kralj je imel hčer , lepo iti mlado , a tudi razumno in 
modro, da take nij bilo z lepa. Nje razboritost se je razslula v 
deveto deželo. Oča je želel, da se omoži in jej tudi cesto prigo- 
varjal. A ona se je branila in branila, ter se izgovarjala: „saj mi 
nij še sile niti me ne veseli". Nego oča jo sili in sili, ter napo- 
sled se lepa kraljična uda očevi želji. „Bodi si po vašej volji", 
reče, „ali to vam povedam, udam se samo onemu, kateri mi za- 
stavi tako uganko, da je ne bodem znala uganiti. A tega prosim 
od vas, da umerji vsak, kateremu uganem zastavico". Kralj si 
misli: „kaj bi se listila! Ženska glava si, bodi si najbistroumnejša. 
Na konci se vender najde mož, ki te nadmodri". In jej dovoli, 
česar je prosila. 

Zdaj so prihajali snuboki od vseh stranij, iz daljnih in bližnjih 
krajev. Bilo jih je vsake bire, plemenitih in neplemenitih, bogatih 
in ubogih ; ali nobeden nij znal zastaviti uganalice , da ne bi je 
kraljična bila uganila. Vsacemu je rabelj odrobil glavo. 

V nekej vasici je uboga ženica živela se sinom. Druzega 
nijsta imela, nego nekaj kokošij in golobov. Nje sin je tekel dvaj- 
seto leto, a bil je čvrst mladenič. Za tega delj reče materi: „tudi 
jaz pojdem uganek zastavljat kraljični". Mati mu brani, kakor ve 
in zna, prosi ga in zaklina, da ne bi hodil nikamor po neumnosti 
izgubljat mlade glave. Ali sin se ne da preprositi. Kadar vidi mati, 



332 Fr, Erjavec: Iz potne torbe, 

da ne more preveriti sina, pride jej misel, da bi bilo bolje, ako ga 
umori sama. Rajša je, da umerje od nje roke, nego li od rabljeve. 
Zato se mu na oči uda in s})eče sinovi dva goloba na pot. A go- 
loba je bila otrovala. Se sinom je šel tudi domač pes , kfjdrasti 
Grivec. Kadar uže delj časa hodita, vidi mladenič, da je Grivec 
lačen. "Vrže mu oba goloba. Ta hip crkne zajetni pes. Mladenič ga 
ostavi tam in otide. Hodečemu tako začne se pot izgubljati , da 
naposled nij od njega bilo nikder sledu. Zatorej se povrne , ter 
kadar pride na mesto, kder je ležal pes, ni] ga uže bilo ; a namesto 
njega je ležalo dvanajst mrtvih vranov. Pobere jih in gre dalje. Na 
poti ga ulovi mrak, da mu je bili') prenočiti v gozdu. A po noči 
pride mimo njega četa razbojnikov : bilo jih je štiri in dvajseti, in 
odvedo ga se sobuj v skrivališče. Mladenič je imel še pri sebi one 
gavrane. Oskubel jih je, i)orezal jim glave ter noge in jih dal raz- 
bojnikom , da si jih napravijo za večerjo. In jeli so res ter vsi 
poginili. 

Drugi dan se mladenič naputi dalje. Skoraj pride iz gozda 
na piano ter od daleč ugleda mesto a na hribci kraljev grad. 
Zdaj začne premišljati, katero uganko bi zastavil kraljični. Misli 
in misli ter naposled se domisli, da bode najbolje, ako jej zastavi 
to, kar je na poti do nje izkusil in videl sam. Zatorej se oglasi 
v gradu, in hitro ga odVedo pred kraljično, katera ga je čakala 
sredi svojih devic na kraljevem stolu. 

Mladenič stopi neplašno pred-njo, ter kadar mu ukaže, iz- 
pregovori in reče: „dva mrtveca sta ubila živca; a ta , ki je bil 
zdaj mrtev, ubil je drugih dvanajst, in teh dvanajst mrtvih ubilo 
je drugih štiri in dvajseti ; ali on , katerega bi bila imela prva 
dva ubiti, še živi. Kaj je to?" Kraljična premišlja in pregleduje vse 
knjige, v katerih so bile uganalice zapisane. Zunaj je bil uže rabelj 
pripravil klado, na katero bi mladenič položil glavo, da bi mu jo 
odsekal ; a notri si je kraljična trla glavo , ter na konci se udala 
in priznala, da te zastavice ne more uganiti, in velela mladeniču, 
da jo raztolmači. On reče : „ kadar sem se bil namenil k vam, 
branila mi je mati, in da bi me vi ne umorili, htela me je otro- 
vati s tem, ka mi je spekla dva goloba, katera sem na poti dal 
svojemu lačnemu psu, kateri je poginil mahoma. Tega psa je 
prišlo jest dvanajst gavranov, a gavrane je pojelo zopet štiri in 
dvajseti razbojnikov. To je dogodba, ki se je meni pripetila na 
poti do vas." 

Kraljična se je udala in še tist večer sta se poročila. Kralj 
je ukazal napraviti veliko večerjo : a kadar so se najeli ter napili, 
udaril je ob mizo in rekel, da še nikoli nij bil tako vesel. Napo- 
sled je še plesal s kuhinjsko deklo, da mu je na glavi odskako- 
vala krona. 

V Pliižnih pri Bolci. 



Fr. Efjavec: Iz potne torbe. 333 

Vešče in ribič. 

V primorskej vasi so živele tri štrije ^). V tej vasi je sta- 
noval tudi ribič. Vsak večer, kadar je končal delo, privozil je svoj 
čoln k bregu ter ga ondu privezal. A vsako jutro ga je našel 
drugde. Da bi doznal, kdo mu to dela, gre z večera ter se skrije 
pod čolnom. Kadar odbije jednajsta ura, začuje korake, prihaja- 
joče vedno bliže. Naposled stopijo v čoln tri ženske, katere je 
poznal , in sploh se je po vasi o njih govorilo , da so štrije. A 
jedna izmej teh treh , in to ona , za katero se je mislilo , da je 
največja štrija, bila je njegova ljuba. Kadar stopijo v čoln, reče 
glavarica : „idimo v treh!" — ali čoln se ne gane ter osuple 
se vse tri spogledajo. Glavarica še jeden krat zakriči: „idimo 
v treh!" a čoln se zopet ne zgane. V tem se domisli jedna, da 
je morebiti nosna, ter naglo to pove tovarišicama , in zopet 
zakriči glavarica: „idimo v štirih!" ter čoln je začel plavati. 
Sle so, kakor veter, in hitro so po morji prišle v jutrovo deželo, 
kder je bil dan tedaj, kadar je noč bila v naših krajih. Dopluvše 
brega, ostavijo čoln pri kraji in poteko v mesto, blaga si nakupavat. 
A ribič, ki je bil skrit pod čolnom, pogleda zdaj nekoliko okrog 
sebe, ter se vidi v neznanej deželi, kder so imeli uže poletje, a 
doma je bila še zima. Zatorej izleže izpod čolna ter od bližnjega 
drevesa utrga nekaj lepih črešenj, potakne si jih za klobuk in se 
iz nova skrije. Ne dolgo potem se povrnejo štrije in zavozijo proti 
našej deželi. Na domač breg pripluvše spravijo čoln v zavetje in 
vsaka otide domov, a ribič nekoliko pozneje za njimi. To se je 
godilo še pred zorom. Drugi dan je bila nedelja. Kibič pride v 
cerkev s črešnjami za klobukom. Vse se mu čudi, a nikdor se ne 
more domisliti, kde bi bil mogel dobiti črešnje. Jedina štrija, njega 
ljuba , ki je bila tudi v cerkvi, .spomene se sinočinje vožnje ter 
ugane zvijačo. Kadar se zopet snideta, poprosi ga lepo , da bi je 
nikomur ne ovadil, ter mu ob jednem odpove ljubezen, ker je po 
zvijači zvedel nje posel. 

Sv, Peter pri Gorici. 

O psu in o mači<u. 

Nekdaj so bili srečni časi na svetu. Zemlja je rodila vsega 
obilo, ne da bi se bilo človeku treba posebno truditi. Pšenična 
bilka je bila iz gola klas, kohkor je je od tal do vrha. A ljudje 
so se spozabili v tem obilji, da uže nijso spoštovali božjega daru 
ter ga tratili. Bog se je razsrdil in proklel zemljo, da uže nij ro- 
dila. Pšenici je vzrastla bilka brez klasa in zrna. Pri.šli so bili 
časi, da slabejših še nikoli nij bilo na zemlji. Ljudje so stradali, 
da se je z njih lupila koža. Sli so pred Boga in ga prosili, da bi 

Šti"ija, f. = veSča, čarovnica, copernica, od laške besede: strega. 



934 Fr. Erjavec: Iz p6tne torbe. 

se usmilil. A nij jih uslišal. Tudi živali so ga šle prosit, pa m one 
nijso bile uslišane. Napcjsled se i pes napoti pred božji stol. 
Bil je vroč dan, težko je prisopel , in jezik mu je visel iz gobca. 
Tam pade pred Bogom ter ga poprosi, da bi zemlji povrnil rodo- 
vitost, kajti s človekom je tudi njemu stradati, in vender je bil 
človeku vselej izvest in veren služabnik. Bog se ga je usmilil, in od 
tedaj je pšenični klas tolikšen, kolikeršen pasji jezik, moleč iz gobca. 
Zato je dobro psu kruha dati; a mačku ne, ker ta je hudoben, 
ter ako mu daš kruha, stresa ga v gobci , da bi otresel z njega 
svetega Duha in blagoslov božji. 

Banjščice. 

O govorečih rastlinah. 

S prva so govorile vse rastline. Kadar je šel človek po gozdi, 
besedovala so drevesa , in če je šel po senožeti , povedala mu je 
vsaka zel : jaz sem za to, jaz za to. Kadar so se tako mej soboj 
menale (pogovarjale), od kake bolezni bode katera v zdravilo, rekel 
je ocet ') : jaz bodem od driske. Temu so se glasno zasmijale vso 
rastline. Bog jih je slišal, razsrdil se ter jim vzel be.sedo. 

Banjščice. 

Kadar je še vse govorilo, rekla je repa kmetu: „daj mi časa 
jedno leto, da bodem lepa!" — A kmet se še zdaj drž) tega. 

Vas Krn. 

O Vesnah 2). 

Vesne črčijo ^), kadar po noči gredo. Nekdo je znal, kedaj 
pojdejo, in jih je skrit čakal , da bi slišal, kaj bodo govorile. A 
one so zanj vedele in mu rekle: „ vcepi sekiro v ta tepelj"*)! 
Stvoril je tak('), a vse leto sta ga potem boleli nogi. Ob letu jih 
je spet šel čakat, in rekle so mu: „iznemi sekiro iz tega teplja!" 
Stvoril je ter ozdravel. 

„Ono leto sta me roki boleli. Vsa zdravila sem poskušala, 
kar se da misliti, ali nij mi bilo bolje vse leto. A naposled — 
zdelo se mi je, kakor bi to bilo ob letu — prešlo mi je vse. Zato 
sem rekla: „kaj, ka bi bile Vesne?" 



') Cirsium arvense; die Acker-Kratzdistel. 

*) V 6 sna je namesto: včstna, kakor vse kaže; od glagola: ved-, 
vvissen, zatorej : die (mehr als andere Menschon) "VVissende ; to znači tudi : 
vedomec, in: v6šča, zopet oboje od glagola: ved-, wissen. 

^) Ali kakor drugi vele: hreščijo. Primeri: ,,hreščiš, kakor Vesne"; 
tako govore človeku, kateri ima hud kašelj. 

■*) Tepelj. plja, m., der Klotz. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 335 



Kmetu se je mej oranjem utrgala gredeljnica, a oglasilo se 
je nekaj v bregu ter mu reklo: 

Vij, vij trto drgavito ^), 

Da ti bode stanovito. Vas Krn. 

O vedomcih. 

Dete, katero se rodi ])0 zadnjem konci, bode ved o m ec 2), 
ako je moško, a vešča, ako je žensko. Da se tacemu otroku 
„odtvori", 3) deti ga je z nogama naprej skozi okno, kadar ga 
neso h krstu. Dobro je tudi, ako se pretakne skozi rokav. Po- 
rodnica treba da ima vedno moško obleko pri sebi, dokler ne gre 
v cerkev; drugače pride vedomec ter jej vzame otroka. 

Vedomci in vešče ne žive prijetno. Po hišah jemljo tresil- 
nike*) ter se ž njimi biju na kacem razpotji. A da vedomci tresil- 
nikov ne odnašajo iz hiš, zasekujejo se va-nje po trije križi. Vedomci 
se z ognjenimi tresilniki tepo tako silno, da so vsi razmesarjeni, 
a vender so zopet zdravi, kadar .se ob zori vračajo domov. 

Pripoveduje se, da je bil hraber mladenič nekdiij splezal na 
oreh bas ondu, kder so se razbijali vedomci. Mesarili in trgali so 
se, da je bilo groza ; glave , roke ter noge so metali vse križem 
okolo sebe. Tudi prileti neka roka do mladeniča, in ta jo pograbi. 
Kadar se jim je bilo raziti, našli so se vsi celi in zdravi; samo 
jednemu dekletu nij bilo roke. Iskali so je ter iskali, a nijso mogli 
najti. Tedaj nekdo iz mej njih skoči v bližnjo vrzel ^), odreže kos 
beze''), naredi z nje roko in jo da dekletu. Nekaj let po tem se 
mladenič nekako spre s tem dekletom, in reče v jezi: „molči ti, 
ki imaš bezovo roko!" Ob tej besedi je bila nje roka res bezova, 
ter je odletela mladej ženski. Na Tolminskem. 

Vedomci hodijo človeka tlačit, a samo tedaj, kadar spi; naj- 
rajši po noči. Navadno prihajajo v podobi kake miši ali podgane 
ali žabe ali črne kokoši. Človeku se bližajo z nečim šumom, ki 
ga omami, da zaspi, a potem ga tlačijo. 

Vedomca je poznati po tem, da v njega očesnej zenici (pun- 
čicij človek svojo podobo vidi obrneno, rekše, z glavo nizdolu. 

Ako hočeš poznati človeka, kateri te hodi tlačit, ker je ve- 
domec, reci mu, kadar ga čutiš na sebi , da pride jutri ob tej in 
tej uri po soli. A drugi dan pazi! Tist človek, ki pride ob rečenej 
uri v hišo in te vpraša "') kake stvari — ali nikdar ne soli, — 
ta je vedomec, ki te je tlačil. 

*) Drgavita = brogovita = do bi- ovita, Vibunium Lantana. 

2) Srbski: vjedogonja. 

^) Odtvoriti ^= oddelati; den Zauber losen. 

^) Polena, od katerih se cepijo treske. 

'") Vrzel, i, f. = meja, seč, der Zaun, die Hecke. 

^) Beza, f. = bez, m. = bezeg, m., Sambucus nigra. 

') Vprašati (česa), v. impf. = prositi; bitten um etwas. 



336 Pf. Erjavec: Iz potne torbe. 

Vedomca se človek osvobodi, ako nad svojimi prsimi drži nož, 
na kateri se ta potlej natakne. Dobro je tudi, ako se zabode nož v 
ona vrata, skozi katera vedomec prihaja. Drugi dan pogine v 
hiši kaka črna žival. Otroku vedomcu odtvoriš , če ga z glavo 
nizdolu obrnenega za jedno peto držiš ter ga trikrat presukneš 
okolo vengi). Goriška okolica; Ipavska dolina. 

Ce hodi koga tlačit vedomec, naj obesi za vrata votel kamen. 
Ako hodi v hišo vedomec, zapiše se na vrata „ morska noga" 
(pentagram). Kras. 

Vešče tudi hodijo človeka tlačit; a izbavi se jih, kdor si 
klade grahovice pod vzglavje. 

Če te hodi vešča tlačit, vzemi grahovo zrno, položi na hišni 
prag in tolci je se slamico. Veščo to tako boli, kakor bi jo mlatil 
z najtežjo palico. Volče pri Tolminu. 

Vedomcu odtvoriš, ako mu v hišo, kder biva, vržeš klobko 
domačega konca^). Vedomec je zgrabi in raztrga na drobne kosce. 

Malhinje na Krasu. 

Vedomci ^) se tolčejo, more tlačijo, a vešče tudi pijo kri. 
Kder se potje križajo, tam se shajajo vedoraci. Vsak pride po 
svojem poti, in se začno ruvati. Ce kdo reče, naj se bijo še bolje, 
hipoma so pri njem ter ga raztrgajo na cepere. A nobene moči 
uže nemajo do človeka, če prestopi hišni prag ali tretjo stop- 
njico. 

Vedomec nema brk in je motnih očij. Ako mu pogledaš v 
oko , to vidiš v njega zenici nizdolu obrneno svojo podobo. 

Mora tlačit hodi tacega človeka, kateremu se nje kri jed- 
nači. More je slišati, kadar se pripravlja tlačiti. Ako se jej v tem, 
kadar človeka uže tlači, veli, naj pride po soli, ne pride, ker s6 
sramuje, niti nehče, da bi jo poznali ; a od sramote potem ne hodi 
zopet onega človeka tlačit. 

Nahajajo se tudi kravje, volovje in kokošje more. Kokošje 
so najhujše. 



') Venge, veiig, f. pl. Veriga, na katerej visi kotel nad ognjiščem. 

'') Konec, uca, m., der Zwirn. 

^) V Volčah govore: vedomac, ve dom a ca, katerega lica nijsmo 
hoteli ni mogli v noben kup zapisati , ker je pogrešno ter posebno mrzko 
nepokvarjenim ušesom. Nij vredno vse književanja, kar se čuje kod mej Slo- 
veni. Vsak jezik ima, in tudi naš, dovolj pohabljenih obrazov, katere je od- 
rivati iz pravilnega pisanja Vrhu tega smo se bali, tukaj hrbet podslanjati 
nevednosti, od katere je vedno slišati in citati: Gradac, Gradaca; Bihač, 
Bihača; Kurelac, Kurelaca, tudi: Kurelaca; Verdovac, Verdovaca i. t. d., na- 
mesto: Metliški Gradec, Metliškega Gradca; Biheč, Bihča; Kurelec, Kurelca, 
Brdovec, Brdovca. 



Fr. Erjavec: Iz potne tbrbe. 337 



Vedomci in more so možje, a vešče so žene. 

Ako hodi vešča na otroka, dene se mu grahovice v slamnik*). 

Ce otrok v spanji zajoče, vzemi tolčilnico^) v roko, potegni 
grahovo steblo iz slamnika in reci: „čaj ! pridi mi zopet, pa"te 
ubijem«. To rekši nesi steblo na prag ter udrihaj p6-njem s tol- 
čilnico. Vešča, ki je v steblu, trpi, kakor bi jo mlatil, in otroku 
ne pride zopet krvi pit. 

Volče pri Tolminu, 

Podkrnci, da-si bližnji sosedi Tolmincem, vender malo znajo 
o vedomcih. A pripovedajo o kresnikih, ki se na razpotji bijejo 
z gorečimi tresilniki. Bolčanom so vedomci do konca neznani. 



Vedomci tlačijo ljudi, iz vlasti otroke, ter jim pijo kri, katero 
potem izbljujo ali zunaj na potih ali na ognjišči v pepel. Kdor 
najde tako kri in jo nosi pri sebi, do tega vedomci nemajo moči. 

Mej ^Besedami" išči naziv.ala: Premrl, m. 

Ipavska dolina; Kras. 

Vedomci se bijo tudi po strehah, ter na človeka prihajajo 
v podobi volovskej. Malhinje na Krasu. 

Pri Ipavškem Sv. Križi se je vedomec pomešal z volkodlakom, 
katerega vender ne znajo po imeni. Pričajo, da vedomci ni po 
smrti ne mirujejo, nego da iz groba hodijo Ijudij tlačit. 

O zagovorih. 

V svoje knjige „ Domače in tuje živali v podobah« V. snopiči 
na 90. strani ,^ pišoč o gadovem strupu, govoril sem tudi o zago- 
varjanji. Dejal sem, da je v našem narodu vedno še zelo vkore- 
ninjena vraža, da umejo nekateri ljudje strup zagovoriti, rekše, z 
nekimi skrivnimi besedami strupu vzeti vso moč. Tudi sem pri- 
stavil; da sem se cesto menil s tacimi zagovorniki, ali da od no- 
benega nij bilo zvedeti čarodejnih besed, katere govore o tacih 
prihkah. Samo toliko sem izvil iz jednega, da zagovarjajo na 
božjo zapoved, in da v sv. Martinu škofu časte svojega zavetnika. 

Hitro potem, kadar je bil odšel moj .spis v dežel, prijel sem 
pismo od gospoda Jakoba Fon-a , tedanjega osmošolca v Gorici 
a sedanjega velečastnega vikarja v Stržišči. Priobčil mi je v njem 
bajalne besede, ki so zagovornikom v navadi po Tolminskem, 
kadar zagovarjajo kačji strup. 

Evo jih: 

„Tam stoji zlata gora, za zlato gor(5 stoji zlata miza, za 
zlato mizo spi sveti Senpav (sv. Pavel). 

*) Slamnik = Strohsack. 

^) T ol silnic a = Wasc.hb]:mel. 

22 



338 Fi*' Erjavec : Iz potne torbe. 



O pridi, mati Marija Devica! reci temu črvu^), naj gre ta 
strup (zagovornik zdaj tri krati dahne črez desno ramo), kakor gre 

ta sapa proč od mene. _ , . , ^, i --i u i a 

Bog oča, Bog sin in Bog sveti Duh!« Ob zadnjih besedah 

rano tri krati pohje z vodo. . ^,, i i- . jv j 

Skoraj potlej mi je vročil gospod Karol fetrekelj, tedaj sed- 
mošolec, a sedaj kand. prof. na Dunaji, dve »besedi;', s katerima 
zagovarjajo po Krasu in po Goriškej okolici. Dobil je to od svo- 
jega deda v Gabriji pod Krasom. 

A) Kadar se noga izgane (izvine). 
Marija po stezici teče. 
Na plazin'co2) priteče; 
Sveti plaščec razgrnila 
Ino se je po valila, 
Ino si je ročico 'zgenila. 
Pride sveti Blaž, Kanihov (!) oča, 
Ino je vpraša: 
„Kaj si je tebi, Marija! 
Ka tako milo stojiš ino brežiš ? 3) « 
„„Kaj bi jaz milo ne stala 
Ino ne brežala! 
Po stezici sem tekla. 
Na plazin'co pritekla, 
Ino sem se povalila 
In ročico 'zgenila."" 
Vzame sveti Blaž, Kanihov oča. 
Zlato pero, zlato kupo. 
In pomaže ino reče: 
„Jaz prosim živega Boga, 
Da se imajo scelit' žilice in koščice, 
Kakor je scelila sama sveta Trojica 
Zemljo in nebo." ,.^ 

Potlej se moli sedem „očenašev" in sedem „češčena si Manj 
na čast svetej Trojici ter izvineni ud se pomaže ah z maslom ali 
salom, a vselej nizdolu. 

B) Kadar modras ali zmet piči (useka). 
Bog daj lek in prelek, 
Preljuba devica Marija 
Ino sveti Senpas! 
iTrTbeseda svedoči, da je zagovai^anje preloženo od nemškega ^^^^^^^ 
ker Nemcu nazivalo: der Wurm znači tudi „kaco" (primeri: der Lintwmm^ 
a ne ^l^^^^t^^^^ ^^ ^^^^^^^^. ^^^^^ ^^^.^^.^ .^ ^^.^^^^-^ p,i^^,i ^ ^Besedah": 

tr atarica, f. 

8) Brežati, im, v. = tožiti. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 339 

On stoji na silnej gori, 
Silnej gori, silnej skali. 
Prosim te, Marija devica ! 
Prosi ze vsemi svetniki vred, 
Pošlji tega, ki veš in znaš, 
Ozdravit od te neznane bolezni, 
Od tega strupenega modrasa. 
Ali od te strupene zmetice. 
Ali strupenega zmeta, 
Da ga ne bode ne žgalo, 
Ne bolelo, ne srbelo 
V vseh njegovih počutkih, 
Ne zunaj, ne znotraj. 
Moliti je treba pet „očenašev in pet češčena si Marij" na 
čast Kristusovega trpljenja, A raazati je, kakor zgoraj. 



Po velečastnem gospodu Simonu Gregorčiči, sedaj vikarji v 
Trenti, doznal sem, kak(') Podkrnci zagovarjajo strup. Ako je .strup 
majhen, zagovarja se z „malo besedo", ako je velik, tedaj z „ve- 
liko besedo". Ce nobena teh ne pomaga, pridene se lehko tudi 
„ sovražna beseda", ki vselej pomaga. Z malo in veliko „ besedo" 
zagovarjati nij greh, a se sovražno je, kakor mislijo. 

Zagovor. 

„Jaz tebi preganjam strup v ime Boga in svetega Jurija; 
jaz tebi preganjam strup v ime Boga in svete Marjete; jaz tebi 
preganjam strup v ime Boga in svetega Šenpasa. Tam je zlata 
gora, na zlatej gori je sama devica Marija in vsa sveta Trojica. 
In tam je težka skala in ta škodljivi črv. Ti, črv! imaš svoj strup 
na-se vzeti, bodi kača ali kačon ; bodi vipera ali viper ; bodi bel 
ali bela; bodi črn ali črna; bodi pirhast ali pirhasta ; bodi rudeč 
ali rudeča ; bodi zelen ali zelena ; bodi riis ali ruša ; bodi mutast 
ali mutasta; bodi gluh ali gluha; ali bodi breja, ali ne! — Ti 
imaš svoj strup na-se vzeti v ime Boga očeta, v ime Boga sina, 
v ime Boga svetega Duha. Ti ne smeš nič škodovati temu človeku 
(tej živini), moraš ga pustiti, kakor je na svet prišel." 

O urokih. 

Živina se ureče, ako hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne 
omenivši Boga. Da je živina uročna, zna se po tem, ka nehče 
jesti, in ka poskakuje. Po uroku izgubi mleko, a kar ga še ima, 
nehče se zmesti. Nekateri človek posebno lehko ureče. Zgodilo 
se je, da je nekdaj tak človek dejal skali: „to je kamen bel", 
a ker nij spomenil Boga, razpoknila je skala v istem hipci. Za- 

22* 



340 Fr. Ei-javec: Iz p6tne torbe. 



radi tega nij v kupčevanji hotel ni golsniti ni žugniti, da ne bi 
se svojo iiročno besedo stvoril nesreče blagu. 

Ce kdo hvali kakovo žival ali .se čudi nje lepoti, nikoli mu 
nij pozabiti, da ne bi priteknil : „ne bodi jej uročno!" 

Uročnej živini se pomaga: 

1. Se živim ozlom. ^) 

2. Ako se žival pokrije z obleko ali z oprtnikom (naramnim 
ko.šem). 

3. Ako se pretakne skozi rokav aJi skozi moške hlače (na pr. 
mladi prašiček.) 

4. Ako se po zadnjem konci dene .skozi okno. 

5. Se zagovorom. ^^ Tolminskem. 
Uročnemu prašičku odtvoriš, ako ga pretakneš tri krati skozi 

obroč. — Sv. Križ Ipav.ski. I 

A ne ureče se le žival, nego tudi človek, katerega potem 
zaboli glava. Takšen vzemi tri žareče oglje ter je vrzi v korec 
vode. Ako vsi trije potonejo (na dno padejo), to je uročen brez 
dvojbe, ali nij mu težko ozdraveti , ako te vode nekoliko popije, 
ž njo se prekriža in mrtvo ogljije v nic (črez glavo) odmeče po hiši. 
— Kras. 

Tudi so ljudje, ki uročijo samo s pogledom. Take „hude 
OČI imajo oni, kateri so v detinstvu sesali tri velike petke." — 
Solkan pri Gorici. 

Nekatere vraže. 

Kadar vzpomladi prvič ugledaš mlado praprot, utrgaj jo, 
potlej tri krati pregrizni in reci: 

Mlada mladina. 

Ne bod' mi skomina! 

Vse leto ne bodeš imel skomine. — D(51anji Zemon pri Notr. 
Bistrici. 

Ako hoče kmet pridelati obilo žita, ne hodi na tešče orat 
ali .sejat, nego trebe, da se poprej odtešča. — Goriška okolica. 

V praž njenih petkih nij dobro na polji delati, kajti ne- 
sreča pride. (Za sv. Jurijem po vrsti so trije taki petki). — Vas Krn. 

Na duhovno soboto (soboto pred Diihovim ali binkoštmi) po 
p(Mudne se ne spodobuje na polji delati. A bežol, tega dne do 
poludne sajen, vrlo obrodi. — Vas Krn. 

Na oljčno (cvetno) nedeljo nosijo vkupe z oljko i dobro vite 
(brogovite) blagoslavljat v cerkev, in kadar vzpomladi ženo živino 
prvič na pašo, pokrope vsako živinče z blagoslovljeno vodo ter 
je udarijo z blagoslovljeno dobrovito. Vsacemu plemenu je odlo- 
čena posebna dobrovita. Ves dan ima tedaj pastir dobrovito na- 
mesto palice v roki. — Vas Krn. 

') Kakšen je ta, zdaj še ne vem. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 341 



Ako se na pustni dan šiva, pridejo kače v hišo. — Gorjansko 
na Krasu. 

V petek, zosebno v kvaterni, nij dobro lužiti. ^) 

Presti in lužiti ne koristi; kadar mašnik v cerkvi oznanja 
kak 6 v god. 

Pred božičem ta dan ženske ne predo ; a ničesar hudega nij, 
prejo snovati in opravljati vsako drugo delo, tudi mej molitvijo. 

Na sv. Jedrti dan se ne prede ; a vsako drugo delo se vrši 
brez nesreče. 

Kadar se kakovo živinče deva iz kože, domače ženske ne 
predo v hiši, a drugim ta posel ne kvari ničesar. — Vas Krn. 

Komorač 2) nosijo v cerkev blagoslavljat, in potem ga jede 
na V('liko nedeljo, ker je v Ink od kačjega ugriza. 
Jej, jej komorač! 
Da te ne pikne pisan kač. j^^^j^^j- j^^..^^^ 

Božjastnemu se pomaga, če kdo, ki nij tega bolnika še nikoli 
videl poprej, vzame njega obleko, ter jo kam nese, kder nij slišati 
ni zvona ni petelina. — Vas Krn. 

Če kura zapoje, kakor petelin, pride hiša v nesrečo. — Gor- 
jansko na Krasu. 

Porodnica ne gledi sem ter tja, niti se ne oziraj črez gore, 
da ne bi izgubila mleka in da ne bi pobila toča. 

Ako gologlava gre izpod strehe, predno je posvečena, izgubi 
mleko. To nesrečo jej odvrne šivalnica, ako jo ima žena pri sebi. 
— Vas Krn. 

Nij dobro pometati, dokler je mrlič v hiši, ker potem bi skoraj 
zopet kdo umrl. — Gorjansko na Krasu. 

Ako nnjdeš iglo (šivanko), ne pobiraj je ter ne nosi dom(5v, 
da ne prineseš prepira in sovraštva v hišo. — Senožeče. 

Kadar se krava nehče ubrčjiti, tri krati jo prevedi črez oje 
kacega voza. a to tako, da ne bode gledala k solncu. 

Po „zdravej Mariji" mleka uže ne prodaje nobena gospodinja, 
da ne bi_ nje krava potem izgubila mleka. • — V nekaterej hiši ne 
dobodeš ni octa. 

Ako hočeš potolažiti veter, vzemi skledo, polno moke, in drži 
jo tako na veter, da ti odnese vso moko. (V tem je zmisel po- 
ganske žrtve v potolažilo sovražnega božanstva.) 

Kadar se iskre prijemajo kotla, bode skoraj veter. 

A če ogenj poka, to pride izvestno kdo v pohod. 

Neznani ptiči prinašajo ali vojsko ali nenavadne bolezni. — 
Goriška okolica. 

Ako se prevrne stolček ter pomoli noge k višku, poberi in 
vzpostavi ga, kolikor moreš najhitreje, da ne bode nesreče. Kadar 

*) Lužiti = z lugom prati (žehtati). 

^) Komorač = Foeniculum officinale = der Fenchel. 



342 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



bi se ti prevrnil stolček in otrok v ogenj pal oh enem, vzdigni 
stolček najprvo, a potlej hiti stoprav k otroku. — Sv. Križ Ipavski. 



I>osta vliti in popravki. 

V letopisih s 1879., 1880. in s 1883. 1. je treba v „p6tnej 
torbi" nekatere stvari popraviti, a nekaterim kaj dodati. 

F letopisu 1879. I 

Na 1 1 9 . st. : C i p r o š je Santolina Chamae c y p a r i s s n s , od koder 
je tudi slovensko ime, a ne : Artemisia Abrotanum. Znan 
je i Stircem, ki ga čislajo za osobiten lek od sušice. 

„ 120. „ gomolivka, f. menda trebe pisati: gomolelka. 

„ 122. „ koles je Cytisus nigricans. 

„ 130. „ b(Men, a ne: bolen. 

„ 131. „ plati C a je Leuciscus virgo, a ne: L. rutilus. 

„ 132. „ v 20. vrstici od zgoraj dolu čitaj : moj'ga, namesto: 
svoj'ga. ^ 

„ „ „ rudečovka je Leuciscus rutilus (das Rothauge , ru- 
dečeoka, rudeče-oka). 

„ 133. „ amca, f., bolje: amica, f., od nemškega: der Hammen. 

„ „ „ bel, a, m., a ne: fem. 

„ 135. „ čamparina, f. je romanska beseda : furlanski : zampa, 
ciampa, ladinski : ciampa, die linke Hand. 

„ 138. „ gusniti popravi, da bode: golsniti. 

„ 139. „ kal on C i. K tej besedi je opomeniti, da v Trenti go- 
vore : nesti v kolence; a vender je oboje od laškega: 
essere coccolone, coccoloni, kauern , hocken ; 
primeri : kokojare, adv. 

„ 142. „ v 13. vrstici od zgoraj dolu popravi: dereze, f. pl., 
namesto: dreze. 

„ 143. „ laz, a ne: laz. 

„ „ „ legar, m., nij hlod v vinskem hramu, nego: vinske 
d rož i je. „Vino je na legarji", kadar nij še preto- 
čeno ali presneto. Bavorsko-nem. : das Leger, Geleger, 
Gleger, der Bodensatz, die Hefen, ker leže pod vinom : 
od tod je i novoslov. : legar, rja, m., die Kranklieit, 
der Typhus : „beladen mit ewiger kranckhait oder leger". 
Schmell.-Fromm. I. 14.59. 

„ 144. „ loket, keta, m., namesto: loke t. Laški: lucčhetto, 
m., das Vorlegeschloss. 

„ „ „ lonja, f., popravi, da bode: lucnja, f. 

„ 145. „ poleg: m en in a, f. čuje se tudi: men in, a, m. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 343 



F letopisu 1880. L 

Nal58.st.: k besedi: obrencelj, m., v dokaz, da je prav tol- 
mačena, dodaj ruski: brunka, f. (s hohnikom), das 
Kiitzchen, z. B. der Weidenbluthe. . , ... 

160 oči mati se, v. To morebiti ne bode laški. Primeriti 
" "je ruski: čumasy, m. pL, die Haare auf dem Kopfe; 

zatorej bi morda bilo prav pisati: oč«raati se. 

161 , ogreden, adj. Ta beseda je morda slovenskim ustom 
" " pnstrojena od laške : o g n i n d i, adv., taglich, alle Tage. 

1G2. „ omedlevati, v., navadno v Rihenberku, a ne na 

Vršnem. , , 

163. „ namesto: opravnik, m. trebe citati: izp ravnik, 
m. (reci: spravnik.) 

o s I a š č i t i s e, v. Ta beseda rabi P o d k r n c e m. „Kraya 
" " " se je navadila hoditi v kapus, repo itd., a zdaj se jej 
težko ubrani, ker se je uže oslaščila." 
166. „ paliska, f. K tej besedi primeri tudi srbski: palje, 
f. pl., die Kleien. 
„ peč, m. po laškem zasekavanji namesto: beč (buč); 
kajti laški je: pozzo, m., der Brunnen, od lat. : puteus. 
„ 172. „ podač, m. trebe popraviti, . da bode: pod a ji č, m. 
„ „ „ podlanka, f. Resnična podloga tej besedi je podlu: 
ruski: p6dlyj, adj., niedrig, podlenlkij, adj., ziemlich 
niedrig, ziemlich gemein, ter poleg tega ruski: podle- 
noku, nka, m. coll., die Wurzelsprossen des Getraides. 
„ 178. „ preslegast, adj. K tej besedi je primeriti še staro- 
slov.-ruski: presleživii, adj.: pčela mala sušči ptičica 
i presleživa. Zlatostr.-saec. XVI. V Miki. lex. 
„ „ „ prisežnik, m., govore na Vršnem, a ne v Brjah 
nad Rihenberkom. 
„ pri si 6 j it i se, v. ^ prismoditi se, rabi v Krnu samo 
"o žitu, ah no o jedi : a v Volarjih se govori : p r i s 1 6 j i t i 
se, in: prismoditi se, kar oboje znači: angesengt 
werden, ter poleg tega: sloj en, j na, o, adj., in: 
srn 6j en, j na, o, adj., kar zopet znači oboje: versengt; 
zatorej vidimo, da „s?oj", m. (išči te besede v leto- 
pisu 1880. 1.) stoji namesto: sroj, staroslov. : *svaždi, 
kakor: s/oboda namesto in poleg: si'oboda, ter da vrhu 
~ tega imamo tudi: s moj, m., die Senge, staroslov.: 
*smaždi ; kajti staroslov. je bilo : prisvenati, prism§nati, 
v., torrefieri, diirr (welk) werden, welken, in: prism§- 
diti, prismaditi, v., torrefacere, dlirr machen. Ta jezik 
nam zatorej kaže dva obraza: sved-, ved-, poleg: smed-, 
smad-, dlirr (welk) werden, dlirr machen, katera sta 
oba' jedno ter isto. Primeri novoslov. : povojeno meso. 
geselchtes Fleisch. 



344 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 

Na 185. st.: selen, Ina, o, adj. Preslan. Primeri gorenjesrb. : selic, 
v., salzen, se]eny, part. praet. pass., gesalzen. 

„ 186. „ sirote v, f., die Molke. Bolg. je: survatku, f. ; srbski: 
surutka, f., das Kasewasser, die Molken; maloruski: 
syrovatka, f., syrvatka, f., isto; ruski: syrov(jdka, f., 
sjvorotka, 1'., isto; češki: syrovatka, f., isto; poljski: 
serwatka, f., syrowatka, f., isto; gorenjesrb.: syrowatka, 
f., syrwatka, f., isto. Prvobitno in pravo lice je za- 
torej : syrovatka, novoslov. : sirovatka, das Kasewasser, 
na podstavi: syrovat, adj., kiisig. Miki. Gramm. II. 267. 

„ „ „ skrajenj, jnja, e, adj., in tudi: krajenj, nja, e, 
adj. Poslednja beseda znači v Krnu samo ono, kar 
je s kraja. ,, Srednji naj ostane, dva krajnja vzemi." 

,, 190. „ splazi vse, so ziemlich Alles. 

,, 192. ,, ščeperiti se, v. znači v Krnu samo: poceniti. Pri- 
meri v tem letopisu: šapa, f., die Haue (na 252. str.). 

,, 196. ,, tončič, m. Od laškega: tonchio, m., der Kornwurm. 

,, ,, ,, tre sil ni k, m,, znana beseda pod Krnom, a ne pri 
Goriškem sv. Petru. 

,, 207. ,, vočivati, v. impf. trebe izbrisati. 

,, 209. ,, v r itn i k, m., govori se po Krasu, a ne v Krnu. 

,, ,, ,, vrzel, f., a ne: vrzel. 

,, 213. ,, poleg: zavora, f., govore tudi: zavora, f. 

,, ,, ,, za vratni C e, f. pl. popravi: da bode: z vrat ni C e,f. pl. 

,, „ ,, zbris, m. Na Eazdrtem pod Nanosom je zbris ono 
više ležeče me.sto na poti ali cesti, kder burja do 
tal sneg pomete ali ,, zbriše". To je prvobitni pomen 
te besede. 

,, 215. ,, žekno, n. V letopisu 1880. 1. je bilo rečeno, da so 
od besede:^ž vokn o naši priimki: Zvokelj, kija, tudi 
morebiti: Zakelj, kija, in k temu je dostaviti, da na 
nečem nagrobnem kameni Ljubljanskega pokopališča 
namesto ,,Zv(5kelj" čitamo „Zvakelj". 

,, 216. ,, ž ur, m., die Molke. Ta beseda nij laška, nego slo- 
vanska, ter znači navadno kakovo kislo stvar; kajti 
ruski je: žurit, m., die Hefe, der Bodensatz vom 
Hanff)], der Hafermehlbrei ; češki: žur, m., ein saurer 
Mehlbrei ; poljski: žur, m., isto, žurowina, f., die Moos- 
preiselbeere, žurzyč sie, v., sauern Humors sein; go- 
renje.srb. : žur, m., der Sauerteig, Brei vom Sauerteig. 
V končno opfnnnjo še to : grajalo se je in reklo, da nij 
preporočila vredno pisanje, kakeršno je na pr. to: brez nobene 
dvojbe, ohne Zweifel, namesto prostih besed : brez dvojbe , ker 
Miklošič v sintaksi na 512. str. pri besedici: bezu, ohne, praep., 
nema ničesar temu podobnega. — Tam res nema, ker to po Mi- 
klošičevi razvrstitvi niti ne spada, tjakaj; a na 195. str. v raz- 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 345 

preclelku „Negation" (semkaj to spada) slavni mož govori : „wenn 
auf bezu (sine, ohne) eine Negation folgt, so scheint in einer 
solchen Verbindung allerdings eine Verstiirkung der Negation zu 
liegen. Srb. bez nikakva noža ni andžara, ohne Messer und 
ohne Handžar. Pjes. V. 388. Pol. kto ž z nas bez žadnego 
grzechu?^) neben dem schwachern : bez wszelkiego grzechu." Vrliu 
tega Miklošič ondukaj našteva tudi še lot., lat., lašk., starpfranc. ter 
novofranc. primere. Prav se zatorej piše in govori: brez nobene 
dvojbe. V Laščah sem tudi slišal : plačal je dolg brez nobenega 
krajcarja, ohne dass ein Krenzer daran gefehlt hatte, bis zum 
letzten Krenzer. — Poleg nazivala: izraz, m., der Ausdruck, 
ima jezik tudi: vzraz, m., isto: primeri staroslov. : vuzraždeno 
(namesto: vuzraženo) esti priglasiemii. Miki. lex. 93. 

V letopisu 1883. 1. 

Bolehavost je bila kriva, da je v začetku letošnje ,, potne 
torbe" ostalo mnogo, posebno tujih besed neraztolmačenih. Ne 
vseh, ker zdaj uže nij kedaj, nego samo nekoliko jih tukaj hočem 
donesti. 

Na 197. st. : b ared, m. Primeri benetsko-la.ški : baro, m., eine nied- 
riege, breite Staude aus einer Wurzel ; barena, f., ein 
sandiger Thonboden, voli .solcher Pflanzen : baro anti- 
camente dicevasi ad un terreno p a 1 u d o s o ed incolto. 
Boerio. Ta benetska beseda ima . zatorej začetek od 
slovanske: bara, f., der Sumpf. 
,, ,, ,, beka, f. Primeri srbski: beknuti, v., blnken, bekavica, 
f., die BLikerin, bekarica, f., Ziegenname, beka, f., 
Schafsname. 
,, ,, ,, belo, a, n., die Palme. Benetsko-laški : velo, m., 
ein eigenes Tuch, womit man die Crucifixe bedeckt, 
welche in der Procession getragen werden. 
,, ,, ,, betač, m. La.ški : botte, f., das Fass, der Kiibel, 
Schlaueh, Stiefel usw., bottino, m., ein Wasserbeh;ilter 
zum Dienste der Springbrunnen : starovisokonem. : butin, 
anglosas. : byden itd. Te besede so množim jezikom 
obče. Diez I. 79. 
,, ,, ,, biba, f. Biba je vse, kar z lagotjo giblje; novoslov. 
biba tudi žival, katera počasno leze, na pr. uš, die 
Laus, polž, die Schnecke: biba leze, tovor nese. V 
Laščah. Primeri benetsko-laški : bibarazza. f., bibaron, 
m., Namen gewisser Seemuscheln, bibia, f., der Zau- 
dernde, Wankende, Langsame, bibiar, v., sich langsam 
entschliessen und handeln. Ostali slovanski narečaji 
nemajo ničesar temu podobnega , razven srbskega in 

*) Novoslov. bi se to dejalo: brez nobenega grelia. 



346 Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 



hrvatskega, kder je: biba, f., der unter den Fiissen 
wankende (siimpfige) Boden, b i b a v i c a , f., die Wellen- 
bewegung , Fluctuation , bibati se, v. , fluctuiren, 
wanken. Daničicev rječnik brv. ili srp. jezika temu pri- 
spodablja ruski: vybati, vybnuti, v. = zibati, katerega 
glagola nij v ruskih, meni dostopnih slovnikih. 
Nal97.st.:bic, m. Poleg tega: bacek, cka, m., das junge Lamm. 
Po Kranjskem in Koroškem; slišati je tudi: bagec, 
g C a, m., isto. Bavorsko-nem. : der Batz, das Biitzlein, 
Schaf, Schafchen. Schmell.-Fromm. I. 315.; laški: becco, 
m., der Bock, „schon auf einer romischen Inschrift: 
sein geschlossenes „e" verlangt ein Etyraon mit „i" : 
bic; franz. : bique, f., fiir: Ziege". Diez II. 9.; ladinski : 
becco, bec, bec, bac, der Bock. Alton 150. 

„ „ „ biri, biri, interj. Lahi kokoši kličejo: billi, billi! 

„ 198. „ bora, f. Benetsko-laški : bora, ein Baumstamm zum 
Verbrennen, der trocken von den Gebirgen kommt. 

„ „ „ božja k, m. V Laščah je „božji denar" mali novčič, 
ki se ob vsakej kupnji izgovori kakej cerkvi v „b6ga 
ime" ; bavarsko-nem. : der Gottspfenning, das Darangeld, 
arrha. Schmell.-Fromm. I. 959. 

„ „ ,, breškast, adj. Primeri: ubrečkan, part. praet. pass., 
beschmutzt im Gesichte. Morebiti od laškega: brace, 
f., die gliihende Kohle, auch eine geloschte kleine Kohle ; ^ 
benetsko-laški: brasa, f., isto, od koder utegne biti: j 
brasati, v. impf., ubrasati, v. pf., beschmutzen, ubrasan, 
part. praet. pass., beschmutzt. V Laščah. 

„ 199. „ buhav, adj. Primeri poljski: buchac, v., heftig aus- 
hauchen. 

„ „ „ buliti, v. Primeri: miiliti, v. Oboje od laškega: 
mugliare, v., kar se govori namesto in poleg : mugghi-j 
are, muggire, v., brlillen, vom Rindvieh. 

„ „ „ bužina, f. Od laškega: sbucciare, v., ausschalen, 
buccia, f., buccio, m., die Schale der Frllchte. 

„ „ „ cebada, f., cebec, m., c ebniti, v. Laški: zampata, 
f., der Schlag mit der Pfote, benetsko-laški : zampada, 
f., isto, zampa, f., die Pfote, der Fuss, besonders bei 
Thieren; ein ungesfcalteter , grosser Fuss iiberhaupt; 
auch eine derartige Hand; a semkaj ne pristoji franc. : 
tape, der Schlag mit der Hand, zaradi katere besede 
zgoranja laška nazivala Diez proizvaja od nizkont^m- 
škega imena: tappe, die Pfote. II. 419., ker se dozdeva, 
da imajo ta nazivala poprej začetek v slovanščini; 
primeri v Belostenci: capa, f., die Fusssohle, in go- 
renjesrb.: capa, f., die Pfote, ein ungeschickter Fuss, 
capac, v., schwerfallig gehen, mit ungeschickter Hand 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 347 

anfassen; češki: capati, v., trampeln. A vendev laški 
na posodo vzeti samostavnik : z a m p a služi zdaj v pod- 
stavo i našim zgoraj naštetim besedam in tudi glagolu : 
cepetati, zappeln, trippeln ; primeri laški : zampettare, 
v., anfangen zu laufen, wie Kinder; trippeln. 
Na 200. st.: za besedo: čenžiti, v., stoji tudi: čežana, f., kar je 
iz početka značilo menda samo : češpovec, Zwetschken- 
muss : der sogenannte Zweschkenpfeffer heisst in Mittel- 
und Unterkiirnten čežana. Jarnik v „ Kresu" 1883. 1. 
na 474. st, kar utegne morda biti le slovenskim ustom 
pristrojena laška beseda: susina, f., die Pflaume; be- 
netsko-laški : susm (colla „s" dolce), m., isto. 

„ 201. „ čorba, f. Srbski: čorba, novoslov. : čorba, poljski: 
ciorba, ciurba; turški: čorba, ogerski: csorba. Miklošič 
v spisu „Die Fremdworter" itd. to besedo prisvaja Tur- 
kom ; a primeriti je vender tudi še ruski : ščerba, f., die 
Fischsuppe; das Wasser, in vvelchera ein Fiscli gekocht 
wird. 

„ 203. „ govne, f. pl. morebiti namesto: guvne, giimne, in to 
namesto : gumna, n. pl. 

,5 n ,5 g'1'ap, m., od benetsko-laškega : grapa, f., die Egge. 

„ 204. „ g ur a, f. Srbski: gura, f., der Hocker, ne služi semkaj : 
naša beseda je od bavor.-nem.: die Gurr, Gurren, eine 
schlechte Stutte. Schmell.-Fromm. I. 932. 

)5 55 55 hloža, f. Staroslov. : hladu, m,, virga, hladije, n., 
virgae ; ruski: liludecu, dca, m., die Rutlie, das Reis, 
hludie, n., das Gestrauch, Buschholz; češki: chloudi, 
n., griines Tannenreisig ; novoslov. : hlod, m., der Baum- 
stamm. Kar se dostaje pojma, nij pozabiti, da beseda : 
šiba, f. Notranjcem znači: der Baumstamm, a Do- 
lenjcem in Gorenjcem: die Ruthe. Ako sem prav po- 
godil, slula bi ta beseda staroslov.: hlažda, namesto: 
hladja, kar bi se po novoslov. zakonu pravilno reklo: 
hloja, a ne: hloža. To bi do zdaj bil jedini meni 
znani slučaj, v katerem je novoslov. dj = i, namesto: 

(^j = j- 

„ „ „ h r pel a, f. V besedi: hrbet, bta, m., der Rlicken, tudi 
v starej slovenščini kdaj in kdaj nahajamo „p" na- 
mesto „b" : hripite. Menaeum olim A. de Mihanovic; 
hripiite. Psalt. Bononiae. Miki. lex. 1098. 

,, 205. ,, imec, m. kaže ,,m" namesto ,,n". Staroslov.: inij, 
m., inije, n. ; novoslov. : imje, ivje, n. ; bolg. : inej, m. ; 
srbski: inje, n. itd. Miki. lex. 256. 257. 

„ 206. „ kelj, m. Laški je : gir-o, m., der Kreis, das Umdrehen, 
die Rolle, gir-ella, f., ein Rollradchen ; benetsko-laški : 
cil-ela, f., isto. Od podstave: cil- imamo novoslov. : kelj, 



348 Fr. Erjavec : Iz potne torbe. 



namesto: kilj, cilj. Čudno je samo to, da se ,,k" iz- 
reka namesto ,,č". 
Na 207. st. : ko b a ras ki, adv. l^^aže, daje to pristrojena dolga, 
slovenskim ustom nemožna laška beseda: cavalleresco, 
adj., cavaliermiis.sig, reitermiissig. Primeri: kobara, f. 
La.ško deblo: cavallo, m., das Pferd, nam je dalo tudi 
še druge besede, na pr. : ok obalo, adv., rittlings: oko- 
balo sedeti, rittlings sitzen, od laškega: a cavallo, adv., 
rittlings, wie auf einem Pferde sitzend, od koder je 
potem novoslov.: okobaliti, v. pf., kobaliti, v., impf., 
sich rittlings setzen. „Posekano deblo je okobalil." 
„Ne kobali df^bla!" V Laščah. Semkaj prfstoji tudi 
kranjski priimek: Kobal, bala, m. 

,, „ ,, kokojare, adv. Laški: mettersi coccolone, mettersi 
coccoi, niederliocken, niederkauern ; primeri: kalinec, 
kalonec, adv. 

„ 208. „ koreze, f. pl. Od beuetsko-laškega : coreza, scoreza, 
f., kar književno-laški slove: coreggia, f., der Riemen. 

,, ,, ,, košan, m. Morda je primeriti laški: eosa, f,, ein Ding, 
ein Etwas, benetsko-laški : cossa, f. , isto ; ladinski : 
coscio, m., ein Ding, eine Sache, cosa, coša, (reci: koša), 
f. isto. Alton 183. Košan bi zatorej bil on, kdor ima le 
nekaj, a ne mnogo. 

„ „ „ košana, f. Podstava: koš, m., der Korb. 

„ 209. „ kron tej, m. kaže da ima v podstavo benetsko-laško 
besedo : graneto, m., semensko zrnije, ker je strok še 
neoružen; a krunkelj je namesto: kruntelj, kruntelj. 

„ 210. „ k rtiča, f. V Laščah je: krotovica, f . , verwickeltes 
Garn ; der Knoten an der Riemengeissel ; die Blutstrieme, 
rekše, napeta, žili podobna, s krvjo podpluta proga na 
koži od krepkega udarca z bičem ali s tenko šibo ; a 
Miklošič ima v sl()vniku novoslov. : krotovica , f. , in • 
tudi: krtovica, f . , godrehtes Garn, die Schlinge. 
Krtica zatorej stoji namesto: krotica. Korenika je: 
kret, a poleg tega se nahaja ruski tudi: krit, v gla- 
golu: skrinuti, namesto: skritnnti. Miki. lex. 320., ter 
novoslov. : krt, n. pr. : nakrniti, nem, v. pf., namesto : 
nakrtniti, neigen (poišči te besede), prikrniti, nem, v. 
pf., biegen. V Laščah; ukrnfti, v. Miki. le\. 320., katero 
stran tega slovnika je sploh treba primeriti. Od kore- 
nike: kret imamo potlej staroslov. : krat, novoslov.: 
krot, srbski, ruski : krut itd., kar znači : biegen ; wenden; 
steil (rasch ab\varts ge\vendet) ; drehen ; dick gedrehet ; 
dick; fest gedrehet ; fest, hart, streng, grausam. Ruski 
je namreč : krut(')j, adj., fest gedrehet, jilhe, steil, dick, 
hart , streng , in : krutecu , tca , m. , ein dicker Strick, 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 349 

ter k tej besedi je primeriti i novoslov. : krotovica, f., 
die Blutstrieme, in : krtica , f. , zabrekla žila na nogi. 
Primeri tudi na 315. str. tega letopisa novoslov.: 
krutnik, m., najdebelejše vrste oreh. 
Na 2 1 0. st. : k u š č a r ic a , f. Primeri laški : costiera, f., die Kilste, 
das Ufer des Meeres : unfrnchtbarer Abliang. Podstava 
je laška beseda : costa, f., dieRippe, Seite, Seekiiste, 
der Abhang, die Anhohe, kar v novo slovenščino pre- 
loženo slove: reber, rebri, f . , der Abhang, in potem: 
k rebri, bergauf. V starodavnosti so Lahi brez nobene 
dvojbe od Slovanov besede jemali Jia posodo ; a potem 
je bila velika vrsta let, v katerih je laški jezik neiz- 
merno globoko in široko zasekaval v slovenščino. 

„ „ „ lenitise, v. Novoslov. je tudi: leviti se, v. impf., 
die Haare, die Haut, die Federn verlieren, kačji lev, 
m., die abgestreifte Schlangenhaut , levka , f. , sad , ki 
nezrel pade z dreve.sa, livka, f., črešnja, ki nedozorela 
spade ; srbski: linjati, v. imi^f. , schwinden , linjati se, 
v. impf., sieh haren; ruski: linjati, v., Farbe, Haare, 
Federn verlieren ; češki : levneti , v. , gelind (schwach) 
werden , lineti, v., faul, trage werden, primeri: lenii, 
adj., faul, trage: češki tudi: linati , v., sieh hiiren, 
linati se, v., isto; lino, n., die abgelegte Schlangenhaut: 
poljski: linieč, v., Haare, Haut, Federn verlieren; go- 
re njesrb. : linac, v., isto. Lin- je namesto: livn-. Anda 
imamo dve podstavi : 1 i v , ino : lev. 

„ 211. „ I in dr a, f., das Tellereisen. Primeri: linda, f., v leto- 
pisu 1879. 1. na 143. str. 

„ 212. „ lukež, m. Primeri: luna, f . , der Mond , namesto: 
lukna; lat.: lux, f . , das Licht; novoslov.: poliikniti, 
nem, v. pf. : solnce je poluknilo iz oblakov, warf 
einen strahlenden Blick , izza vogla lukati , rekše, 
skrivaj izza vogla kake stvari gledati ; staroslov. : 
luča , f. , der Strahl ; novoslov. : luč , f. , das Licht ; 
pruski : laukit, quaerere ; lit. : laukiu, exspecto, vere : 
specto; lot. : lukot, spectare. Miki. lex. 344. 345. Be- 
seda : lukež morda stoji namesto : lukaš , ter po- 
menja „svetečo pripravo". 
„ „ madroniv, adj. Laški: madrone^ matrone, m., das 
Seitenstechen ; bavorsko-nemški : die Muetter , Ber- 
muetter, das Bauchgrimmen, die Kolik. „Andream N. 
hat die Beermuetter heftig gebissen." „Wann die Manns- 
personen das Grimmen haben, das gemein Volck es 
per errorem die Beermutter, andre aber, so was Ver- 
standiges reden wollen , und wissen , dass die Mann 
kein Beermutter haben, den Vatter zu nennen pflegen". 



360 Pr. Erjavec: Iz pdtne toih6. 

Schmell.-Fromm. I. 2G0. 1699. Beseda: madron, m., 
zatorej najprvo meri na žensko bolezen, katera se 
tudi slovenski (v Laščali) imenuje: maternica, f., 
a potlej po zmoti na moške nekake bodljaje. 
Na212.st. : maku Ij a , f. Primeri benetsko - laški : macar , v., 
zerquetschen, zerstossen. 

„ „ „ Za besedo: melek , m., čitaj : malek, malka, m., 
namesto: malik, miilka. Primeriti je ruski: melekit, 
lika, m. coll. , kleine Fisclie, melenikij , adj. , ziemlich 
fein, melkota, f., die Kleinlieit, Feinheit, meledkij, adj., 
langsam, saumselig , čemur je prispodobiti novoslov. : 
omleden (-mle- z navadnim „e"), dna, o, adj., wider- 
licli siiss ; fade (vom Geschmacke). V Laščah. 

„ 213. „ misiti se, v. Novoslov. v Laščah tudi: musati se, 
v. impf., sich mausen; bavorsko-nem. : maussen, poleg: 
sich maussen, v., Haut, Haare, Federn andern ; staro- 
visokonem.: muzon, v., mutare; novovisokonem. : sich 
mausen. Po vsej priliki od lat. : mutare, v., andern. 
Schmell.-Fromm. I. 166G. 

„ „ „ molzec, m., a pravilneje se piše: muzec, zca, m., 
od bavorsko-nemškega : der Musel, Siigeblock von Na- 
delholz ; die Musel, Miisel, ein Scheit, welches der vierte 
bis achte Theil eines nach der Lange gespaltenen Drei- 
lings (Abschnittes eines Baumstammes) ist; museln, v., 
spalten. Schmell.-Fromm. I. IG 74. 

„ 214. „ v 3. vrstici od zgoraj dolu čitaj: vrzel, namesto: 
vrzel. 

„ „ „ mucina, f. Primeri laški: mozzare, v., abhacken, ver- 
stiimmeln; bavor.-nem. : mutzen, v., stutzen, zustutzen. 
Schmell.-Fromm. I. 1707. 

„ 216. „ v 18. vrstici od zgoraj dolu popravi: prišel je niz Krn, 
namesto : prišel j n itd. 

„ ,. „ noga, krač j a, f. , pokvarjeno lice, namesto: noga 
sračja, ali: noga s t račja, f., kar uprav znači: der 
Fuss der Elster, in podstava je: sraka, straka, f., die 
Elster. Goriški Sloveni radi vtikajo „t" mej „s" in 
„r", primeri: strpača, f., strpanec, m. Staroslov. je: 
svraka, novoslov. : sraka, srbski : svraka, švraka, ruski : ; 
soroka, češki : straka, poljski in gorenj esrb. : sroka, f., 
die Elster; noga morova, namesto: morina, f., der 
Drudenfuss ; v Laščah : morska noga, isto. 

„ „ „ N olje v kruh bi pravilneje bilo pisati: nolijev 
(kruh). Okolo Gorice se to laški zove: pan di nolli; j 
a ne vem, kaj tukaj uprav znači : nolli. 

„ 217. „ obrega, i'., namesto: obriga, od laškega: riga, f., 
die Zeile, Reihe, der Streif. 



Fr. Erjavec: Iz potne torbe. 351 

Na221.st.: os oniti, osonim, v., ter tudi: nasoniti, na- 
sonim, v., trebe 23opraviti, da bode: osoniti, na- 
soniti, os 6 nem, na s onem, ker je vsa podoba, 
da to stoji namesto : osopniti, osopnem, nasopniti, na- 
sopnem, kakor : utoniti, utonem, namesto : utopniti, 
utopnem; jediiako je tudi: nahleniti , nahlenem, v., 
namesto : nahlepniti, nahlepnem. 

„ „ „ ožganki, m, pl. Ta beseda je navadna po Gori šk e j 
okolici. 

„ 232. „ v 13. vrstici od zdolaj gori čitaj : beseda, namesto: 
basada. 

„ 243. „ v 23. vrstici od zdolaj gori čitaj: try-ti, namesto : tr-y-ti. 

„ 246. „ v 26. vrstici od zgoraj dolu izbriši: ruski: šeptala, 
f. coll. ter potlej vse, do vštete besede: h ar t. 

„ 251. „ v 2. vrstici od zgoraj dolu besedi: sape dodaj: (čitaj: 
sapu). 

;, 266. „ v 2. vrstici od zgoraj dolu čitaj: duma, namesto: 
duma. 

„ 269. „ v 4. vrstici od zgoraj dolu izbriši prvo črko, namreč: v. 

„ 278. „ čitaj: Cmelj, namesto: Cmelj. 

„ 286. „ v 16. vrstici od zdolaj gori čitaj: t rut eni, tnja, 
m., namesto: trutenj, nja. 

„ 299. „ v 4. vrstici od zdolaj gori čitaj : teptanje, namesto: 
teptanje. 

„ 304. „ v 13. vrstici od zdolaj gori čitaj: rezanje s pilo, 
namesto : rezanje, s pilo. 

„ 308. „ v 8. vrstici od zgoraj dolu čitaj: Zizyphus, na- 
mesto : Zizplms. 

,, 334. „ O govorečih rastlinah. V Tirolih se malo ne do 
besede tako pripoveduje o čudovitega doktorja Teo- 
frasta Paracelsa slugi, da je nekdaj poslušal, kaj so 
govorile rastline. Alpenburg, Mythen und Sagen Tirols, 
na 304. str. 



Z v r š e t e k. 

Tudi letos je blagovolil znani , da- si neimenovani prijatelj 
pred natiskom pregledati „ potno torbo" in premnozim besedam 
priložiti svoja znanstvena pojasnila. Razboriti čitatelj mahoma 
ugane sam, kaj je dodala njega roka. Od mene mu bodi iskrena 
hvala a od strokovnjakov priznanje po zaslugi. 

Fr. E. 




Odlomek iz slovenske zgodovine devetega 

stoletja. 

Spisal dr. Fr. Kos. 
1. 

liano je, da je Karol Veliki v.se dežele, v katerih so sta- 
novali Slovenci, razdelil v dve mejni grofiji, katerima je 
postavil dva mejna grofa. Grofu Iztočne pokrajine 
je podelil zemljo na južni strani Dunava od reke Trauna 
in njegove okolice pa do izliva Drave v Dunav. Posamezni doli 
te pokrajine so se imenovali različaio, kakor Iztočna marka med 
Traunom in Dunajskim lesom, Avarija ali Hunija med Anižo in 
Rabo, Slovenska marka (Winidorum marca) i), zgornja in spodnja 
Panonija, med katerima sta tekli reki Piepcze in Raba 2). Fur- 
lanska mejna grofija je obsezala Furlanijo, Koroško, Istro, 
Liburnijo in Posavje (deželo med Savo in Dravo) ^). Vse te dežele in 
zraven .še Bavarsko je dal cesar Ludovik meseca julija 817. v Ahnu 
svojemu tretjemu jednakoimenovanemu .sinu in ga tudi povzdignil 
?a kralja navedenim pokrajinam*). Sicer je vladal stari Ludovik 
kot cesar še dalje čez vse Franke, vender novo kraljestvo ni stalo 
nikakor v tesni zvezi z drugimi deželami frankovske države. 

Slovenci in Hrvatje so prebivali takrat na jugovzhodnjem 
delu razprostranega frankovskega kraljestva. Za Ludovika Pobož- 
nega je skušal del Slovencev in Hrvatov pod poveljem posav- 
skega Ljudevita priboriti si zopet staro svobodo, kar jim pa ni 
šlo po sreči. Franki so po Ljudevitovi smrti dobili njegovo deželo 
zopet v last in z nova posedli zemljo ob Dravi in Savi. A neza- 
dovoljni s pridobljenim so si hoteli osvojiti še druge dežele in prišlo 
so tako prvikrat v dotiko z Bolgari. 

V tisti dobi so imeli Bolgari izvrstne kralje, ki so umeli 
razširjevati meje svoje države na vse strani. Mnogo slave si je 
pridobil Krum, ki je nastopil vladarstvo me 1 802—807. Iz prva 
je vladal samo na Bolgarskem med Dunavom in Balkanom in v 
Valahiji, a kmalu si je osvojil še druge dežele, kajti podvrgel si 



') Archiv f. Kunde osterr. Geschqu. X. Bd. 1853, str. 12 in 13. 

-) Beitrjige zur Kunde steierm. Gcschqu. 9. Jahrg. 1872, str. 24. 

^) Archiv f. Kunde osterr. Geschqu. X. Bd. str. 16. 

*) Mon. Germ. hist. Leg. I, p. 198 : Item Hludovicus volumus ut ha- 
beat Baioariam et C aren t an o s et Beheimos et Avaros. atque Sel a vos] 
qni ab oriontali p ar te Baioariae sunt. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek izjslov. zgodovine IX. stoletja. 853 



je vzhodnji del ogerske dežele in bizantinske pokrajine do Cari- 
grada. Tudi je oblegal nekoliko časa celo Carigrad. Ko je 13. 
aprila 815. umrl, sledil mu je nekoliko let pozneje Omortag 
ali Mortagon. ki pa je z grškim cesarjem Leonom sklenil tri- 
desetletno premirje, da bi mogel z večjo pozornostjo opazovati 
dogodbe na zapadu ^J. 

Pod bolgarsko vlado so bili B o d r i c i , majhen narod ob Du- 
navu v zdanji bačko-bodi-oški županiji na južnem Ogerskem, a 
hoteli so se oprostiti svojih dozdanjih gospodov in postati pod- 
ložniki Frankov. Poslali so že 1. 818 svoje poslance v Heristal k 
frankovskemu kralju Ludoviku, ki jih je tudi sprejel in zaslišal ^). 
V jeseni 1. 822. so prišli zopet njih poslanci v frankovsko državo 
in se udeležili zborovanja v Frankfurtu ^). 

Bolgarski kralj Omortag braneč svoja prava in hoteč od- 
straniti vsako tuje vmešavanje v svojo državo pošlje v začetku 
leta 824. k Ludoviku poslance s pismom in zahteva, da bi se 
stalno določile meje med obema kraljestvoma. Frankovski kralj 
se zelo zavzame, ko prebere pismo in vidi tuje obraze bolgarskih 
poslancev. Z izgovorom, da rad natanko pozvedel želje Omortagove, 
pošlje z bolgarskimi poslanci nekega Bavarca Machelma na Bol- 
garsko *). Najbrž pa Ludoviku ni bilo mar že takrat urediti mej, 
temveč bi bil rajši videl, da bi se bila vsa reč zavlekla in da bi 
se bile meje stalno določile še le takrat; ko bi bili Bodrici že de- 
finitivno pod oblastjo Frankov. Iz vsega se razvidi, da je bilo poče- 
njanje Omortagovo odkrito in pošteno, ker se je naravnost obrnil 
do frankovskega kralja, Ludovikovo pa ravno nasprotno, ker je 
le za hrbtom bolgarskega kralja sprejemal tuje podložnike in jih 
prej ko ne pregovarjal, prestopiti na njegovo stran. 

Ko pride Ludovik konec 1. 824. v Ahen, da bi tam obhajal 
božične praznike, naznanijo mu, da so bolgarski poslanci zopet 
prišli na Bavarsko in da žele ž njim govoriti ; a cesar jim sporoči, 
da naj tam čakajo, ker jih bo pozneje zaslišal, bodriškim poslancem 
pa, ki so tudi takrat hoteli govoriti ž njim, dovoli takoj priti k 
njemu. Pritožijo se, da jih Bolgari preveč nadlegujejo, in ga pro- 
sijo pomoči. Nato jim cesar veli iti domov iu se takrat zopet po- 
vrniti, kadar bo sprejel bolgarske poslance"). 

Štiri mesece in pol so morali čakati bolgarski poslanci, 
dokler jih ni cesar sredi maja 825. sprejel v Ahnu. Tu mu zo- 
pet naznanijo željo svojega kralja, da bi se natančno določile 



') Jireček, Gesch. d. Bulgaren, str. 143 i. d. 

2) Aiin. Einh. a. 818, Mon. Germ. Script. I. 

■') Ami. Einh. a. 822. 

*) Ann. Einh. a. 824; Ann. Faldens. a. 824, Mon. Germ. Script. I. 

5) Ann. Einh. a. 824. 

23 



354 Dr. Fr, Kos : Ocllotnek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 

meje med obema državama. Ko jili Ludovik zasliši, izpusti jih: 
zopet domov in jim da pismo do bolgarskega kralja s seboj ^). 

Omortag ni bil zadovoljen z vspebom svojih poslancev in z 
odgovorom frankovskega kralja, ker ni dosegel tega, kar je za- 
hteval. Nejevoljen pošlje v prvih mesecih 1. 82(5. zopet poslanca k 
Frankom in veli Ludoviku naznaniti, naj se določijo precej meje, 
ako pa ne, naj gleda, kako ))0 branil svojo zemljo pred Bolgari. 
Sto izjavo bolgarskega kralja je bila napovedana vojska, ako bi 
se hitro ne uravnale meje. Ker pa je počil takrat po Frankovskem 
glas, da je izgubil bolgarski kralj vlado in še celo življenje, zatO' 
Ludovik ni ničesar odgovoril bolgarskemu poslancu, temveč ga 
imel le pri sebi, dokler ne bi slišal kaj bolj gotovega. Po.slal je 
zavoljo tega palantiskega grofa Bertrika k Balderiku in Geroldu' 
na Slovensko, kjer se pa ni moglo zvedeti nič natančnega niti o 
smrti Omortagovi, niti o bolgarskem oboroževanji in pripravljanji 
na boj. Nato je cesar poslal bolgarskega poslancar brez odgovora 
in brez pisma nazaj domov -). 

Okoli 1. junija 820. je imel cesar zborovanje v Ingelheimu. 
Tjakaj sta prišla tudi mejna grofa in kraljeva nadzornika po slo- 
venskih krajih, Balderik in Gerold ter naznanila, da se nič ne čaje, 
da bi nameravali Bolgari napasti frankovske meje ^). 

Bolgari ostanejo tudi res 1. 82 G. doma, a prihodnje leto 
pridejo v velikem številu na ladijah po Dravi navzgor, pokončujejo 
slovansko zemljo po Panoniji, preženejo tam gospodujoče fran- 
kovske grofe in postavijo namesto njih bolgarske poveljnike *). 
Kakor se kaže, osvojili so si Bolgari takrat nekatere pokrajine 
pri izlivu Drave in Save v Dunav s Sremom vred. Frankovski 
grofje, nastavljeni med slovanskimi prebivalci, izkazali so se jako 
slabo pri bolgarskem napadu, kar cesarju nikakor ni moglo biti 
v.šeč. Ko je sklical meseca februvarja 828. zborovanje v Ahen, od- 
vzel je Balderiku, gospoduj očemu po Koroškem, Furlanskem, v 
Istri in Panoniji med Savo in Dravo, vse dežele in dal vrhovno 
oblast v teh krajih štirim grofom ^) Da bi se pa ubranil Bolgarov, 
poslal je proti njim svojega sina Ludovika, ki je še tisto leto šel 
na nje*^); vender nam ni znano, je li bil srečen ah nesrečen, to 
pa vemo da so Bolgari prišli prihodnje leto (829) zopet po Dravi 
navzgor in požgali nekoliko ob tej reki ležečih vasij ''). So li še 
napadali v naslednjih letih Bolgari frankovske meje, ni znano ; 

») Ann. Einh. a. 82.5; Ann. Fuld. a. 825; Vita Hhidov. imp. c. 39, 
Mon. Germ. Script. II, p. 628. 

2) Ann. Einh. a. 820; Ann. Fuld. a. 826 ; Vita Hludov. imp. c .3'J, p. 629. 

3) Ann. Einh. a. 826; Ann. Fiild. stavijo to zborovanje na mesec maj. 
„Mense autem Maia". — Vita Hludov. imp. c. 40, p. 629. 

4) Ann. Einh. a. 827; Ann. Fuld. a. 827. 

5) Ann. Einh. a. 828; Vita Hludov. imp. c. 42. p. 631. 

6) Ann. Fuld. a. 828. 
') Ann. Fuld. a. 829, 



Dir. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 365 



Diimmler ') misli, da se Ludovik, sin cesarjev, najbrž ni več bo- 
jeval ž njimi, ker je imel dovolj opraviti z notranjimi stvarmi 
frankovske države in zato prepu.stil Bolgarom njih osvojitve. 

Omenili smo, da je cesar Ludovik 1. 828. odstavil mejnega 
grofa Balderika zaradi zanikernosti in strahopetnosti v bolgarski 
vojski, razdelil njegovo deželo na štiri dele in v vsakem postavil 
posebnega grofa ^). Viri nam ne pripovedujejo, v katere dele je 
bila razdeljena Balderikova mejna grofija, najbrž v Koroško, 
Furlansko, Istro in spodnjo Panonijo med Dravo in 
Savo. Prej smo rekli, da so živeli Slovenci v Iztočni pokrajini in 
v Furlanski mejni grofiji, od 1. 828. dalje pa nam je namesto 
dveh mejnih grofij govoriti o petih pokrajinah, v katerih so pre- 
bivali Slovenci v večjem ali manjšem številu. 

2. 

V Iztočni pokrajini gospodoval je kot kraljev namestnik 
grof Gerold II., ki je nastopil svoje vladanje, če ne prej, gotovo 
že 1. 811., ko je podpisal testament Karola Velikega s). Tudi v 
poznejših letih nam ga zgodovinski viri nekaterekrati imenujejo. 
Po njegovi priprošnji sta podpisala Karol Veliki in Ludovik Po- 
božni nekaj listin*). K njemu je poslal cesar Ludovik 1. 826, pred 
bolgarsko vojsko svojega grofa Bertrika in še tistega leta meseca 
maja ali junija se je udeležil zborovanja v Ingelheimu, da bi tam 
poročal o bolgarskih stvareh ^). Leta 828 njega ni zadela tista 
usoda, kakor njegovega tovariša, da bi bil odstavljen, akoravno 
najbrž ni bil dosti menj kriv nesreče vsled bolgarskih napadov, 
nego li mejni grof Balderik. Morebiti je imel vplivne prijatelje, 
ki so na dvoru zanj prosili in tako mu je bilo za takrat prizane- 
seno. L. 831. ga pošlje cesar Ludovik z mnogo drugimi v Rim, 
da bi papež Leon III. potrdil izvolitev nadškofa Ansgarja v Ham- 
burgu in tri leta pozneje stopi v samostan korvejski •^). 

Njegov naslednik je bil Ratbod, katerega nam zgodovina 
imenuje prvikrat 1. 833^). K njemu je prišel Privina, poprej 
gospodar v Nitranjski pokrajini na denašnjem severnem Ogerskem, 
kjer je dal tudi cerkev zidati, katero je posvetil solnograški nad- 
škof Adalram ^). To se je moralo zgoditi pred 836., v katerem 
letu je Adalram umrl. Privina je bil takrat še pogan, vender kri- 
stijanom naklonjen, ker drugače jim gotovo ne bi bil sezidal cerkve. 



1) Avcliiv f. Kunde osterr. Geschqu. X. Bd. 1853, str. 29. 

2) Ann. Einh. a. 828; Vita Hludov. imp. c. 42, p. 631. 

3 j Einhavdi Vita Karoli M. c. 33, Mon. Germ. Seript. II. 
*) Pr. Archiv f. Kuiide osterr. Geschqu. X. Bd. 18.53, str. 19, op. 4. 
5) Ann. Einh. a. 826; Ann. Fuld. a. 826; Vita Hludov. imp. c. 39, 
629. 

p) Ankerskofen, Handbucli d. Gesch. d. H. Karnten, 11. Bd. str. 153. 
') Archiv f. Kunde osterr. Geschqu. X. Bd. 1853, str. 19. 
S) Conv. Bag. et. Carant. Mon. Germ. Seript. XI. p. 12. 

23* 



356 Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 



Pozneje se je vnel prepir med njim in moravskim vojvodo Moj- 
mirom in nasledek tega je bil, da je Privina moral zapustiti svojo 
pokrajino in iskati zavetja pri tujih ljudeh. Prišedši k Ratbodii 
ga je ta sprejel in pri priložnosti predstavil svojemu kralju Ln- 
doviku. Nato je ta naročil, da naj poganskega Privino poučujejo 
v sveti veri in ga potem krste, kar se je tudi zgodilo. Krščen jo 
bil v cerkvi sv. Martina v denašnjem Traisraaueru pri izlivu Trai- 
sena v Dunav. Prebival je potem nekoliko časa pri Ratbodu, do- 
kler se ni ž njim spri in zaradi tega zapustivši Iztočno pokrajino 
s svojim sinom Kocelom pobegnil na Bolgarsko. A tudi tukaj 
ni dolgo ostal, temveč šel k Ratimaru, vladarju spodnje Panonije 
med Dravo in Savoi). Pa kmalu potem 1. 838. je poslal kralj 
Ludovik Ratboda z mnogobrojno, na Bavarskem nabrano vojsko 
proti Ratimaru'-*). Ker se pa ta ni upal taki množici v bran po- 
staviti, ubežal je in tako je bil tudi Privina prisiljen rešiti se na 
ta ali oni način. Preplaval je Savo in prišel k grofu Salachu, 
stanujočemu najbrž na zdanjem spodnjem Stajarskem, kateri je 
potem pri Ratbodu posredoval, da se je ta zopet spoprijaznd s 

Privino ^). 

Ratbod se pozneje imenuje še v nekaterih listmah, kakor 
12. okt. 847^); iz neke druge listine od 1. 850^) zvedamo, .daj^e 
postal kralju nezvest in bil zaradi tega odstavljen, najbrž J. 855. 
Prej ko ne je stopil v zvezo z moravskim Rastislavom, sovražnikom 
nemškega kralja, in zato izgubil svojo deželo. Njegov naslednik v 
Iztočni pokrajini je bil Ludovikov najstarejši sin Karlman«). 

Privina je dobil okoli 1. 840. od kralja Ludovika del spod- 
nje Panonije ob reki Šali v fevd^). Ta pokrajina je bila prej le, 
malo obljudena, Privina pa je zbiral slovensko ljudstvo okoli sebe 
in kmalu se je napolnilo njegova dežela s pridnimi prebivalci. 
Sezidal je na močvirnatem kraji utrjeno mesto, ki se je iz prva 
zvalo samo Privinov grad (civitas Privinae) «) in še le pozneje 
za njegovega sina Kocela se je začelo imenovati Blato grad, 
Blatengrad, nemško Mosapurc^) in latinsko „urbs palu- 
darum"io). Tamošnji vladar Kocel se je imenoval kakor se 

1) Conv. Bag. et Garant. 1. c. p. 11. 

2) Conv. Bag. et Garant. 1. c. p. 11; Auctar. Garstens. a. 838, Mon. 
Germ. Script. IX. 

8) Gonv. Bag. et Garant. 1. c. p. U. j 

") Conv. Bag. et Garant 1. c. p. 13. J 

5) Mon. Boica, XXVIII, 1, 50. 

<") Arcliiv f. Kuncle 5sterr. Gescliqu. X. Bd. 1853, str. 34. 

') Gonv. Bag. et Garant. 1. c. p. 12 : alicjuam inferioris Panno- 

niae partem circa fJuvium qui dicitur Sala. 

8) Gonv. Bag. et Garant, p. 12. 

») Conv. Bag. et Garant, p. 14: in castro Chezilonis noviter 

Mo sap ure vocato. 

»0) Ami. Fuld. a. 896. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 357 

čita pri menihu Hrabra, knez Blatenski^) Izraz „iirbs palu- 
da^rum" ni druzega, kot slaba prestava slovenske besede „Blato- 
grad" ali pa nemške „Mosapurc, Mosabnrch" ^j^ kai- pomenja grad 
na blatu ali močvirji. Zdaj je tam S al a v ar, katera beseda je 
sestavljena iz dveh izrazov, prvi je Sala, ime zraven tekoče reke 
in drugi je var = mesto, tedaj mesto ob Šali •''). Salavar je blizu 
Blatenskega jezera *). katero je svoje ime dobilo od bližnjega mesta 
Blatograda. Nemški izraz za Blatensko jezero je Plattensee in 
madj. Balaton, očitno vseh treh besedah jedna in ista korenika. 

Privina je postavil v svojem glavnem, ravnokar sezidanem 
mestu cerkev, katero je solnograški nadškof Ljupram, obiskavši 
one kraje, 24. januarja 8.50. posvetil v čast Materi Božji. Pri tem 
opravilu je bilo navzočnih 14 slovenskih in 17 nemških pleme- 
nitašev. Pričujoči nemški žlahtniki so prišli najbrž z nadškofom 
v Privinovo deželo in šli zopet ž njim nazaj. Imena slovenskih ple- 
menitašev so se glasila: Kocel (sin Privinov), Uncat, Hotemir, 
Ljuterair, Curben, Silec, Volkina. Vitemir, Trebeč, Brisnuc, Zve- 
min, Ceska. Krimisin, Gojmir in Čistilo ■'). Privinovega kaplana Do- 
minika je postavil nadškof Ljupram za duhovna pri ravnokar po- 
svečeni cerkvi in potem šel v drug kraj, kjer je cerkev, postav- 
ljeno po duhovniku Sandratu, blagoslovil, Kocel jej pa daroval mnogo 
zemljišč v pričo slovenskih in nemških plemenitašev. ' Ravno to 
se je zgodilo tudi pri cerkvi duhovnika Ermperhta: nadškof jo 
je posvetil, Kocel pa obdaroval z zemljišči tako, da je bil Erm- 
perht brez skrbi za vsakdanji kruh "). 

Ko kralj Ludovik zve, kako goreč je Privina za čast božjo 
in skrben za blaginjo svojega ljudstva, podeli mu v listini od 12. 
oktobra 847.'^) v Regensburgu vse to, kar je ta prej imel kot fevd 
od njega, v popolno last, izvzemši ona posestva, katera so pri- 
padala solnograški cerkvi. Med pričami so omenjeni solnograški 
nadškof Ljupram, mejni grof v Iztočni pokrajini Piatbod, koroški 
grof Pabo in drugi s). 

') Kopitarjeva Spomenica, uredil J. Marft, 1880, str. 157. 

2) ^.Mosabnrch" stoji v jRegin. chrou. a. 880, Mon. Germ. Script. I, p. 591. 

^) Kopitarjeva Spomenica, str. 157. 

^) Zlati vek, 186.3, str. 55. 

'") Conv. Bag. et Carant. p. 12: Kopitarjeva Spomenica, str. 158. 

'"') Conv. Bag. et Carant. p. 12. 

~') Kar se letnice tiče, omeniti je treba, da je jedna navedenih prič, 
regeusburški škof Erchanfrid umrl že 12. januvarja 848. fAnn. St. Emmer. 
Ratisp. min. a. 848, Mon. Gorm. Script. I, p. 93) in tedaj ni mogel biti za 
pričo 12. okt. 848. Tudi stoji v. Conv. Ba;?. et Carant. p. 13 zapisano „in- 
dictione 11." Ta indikcija je trajala od 1. sept. 847 do 1. sept. 848, in če 
imamo datum 12. oktol)ra, moramo še zraven pristaviti letnico 847, ker 
12. oktobra 848. ne bi bilo več „indictione 11". Še manj pa kaže to listino 
datirati z 12. okt. 849., kakor je pri Diimmlerji. (Arcliiv f. Kunde osterr. 
Geschqu. X. Bd. str. 33, op. 5.) 

8) Conv. Bag. et Carant. p. 13. 



858 Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 



Okoli 1. 853. pride solnograški nadškof Ljupram zopet v 
Privinovo državo in posveti cerkev v Salapiugin-u (zdaj Szala 
Apathi blizu Salavara) v čast sv. Rupertu, katero potem Privina 
bogato obdarovavši za zmerom podeli solnograški cerkvi. Na proš- 
njo Privinovo je poslal nadškof iz Solnograda mnogo zidarjev, 
kovačev, tesarjev in slikarjev v njegovo državo, ki so v Blatogradu 
postavili novo cerkev, katero je tudi Ljupram posvetil in kamor 
so prinesli ostanke mučenika Adrijana. Za Ljuprama dal je Pri- 
vina v svojem glavnem mestu sezidati .še tretjo cerkev v čast sv. 
Janezu Krstniku ^). 

Pa ne samo v glavnem mestu in njegovi okolici, temveč 
tudi drugod, na deželi začelo se je po prizadevanji Privine, nje- 
govega ljudstva in nadškofa Ljuprama množiti število katoliških 
cerkva. Neznani pisatelj spisa o spreobrnenji Bavarcev in Korošcev 2) 
nam imenuje mnogo krajev, v katerih so se za Privinovega vla- 
danja postavljale cerkve, vender se dandanes ne da leža marsi- 
katerega kraja določiti, ker je v teku časa morebiti brez .sledu 
izginil ali pa dobil popolnem novo ime. Da je „ad Bettobiam" 
denašnji Ptuj na Stajarskem, to je gotovo; „ad Quinque basili- 
cas" je zdanji Pečuh (Fiinfkirchen) in „ad Keisi" je Kisek (Giins) 
na Ogerskem. „Ad Buslniza" je morebiti Pesnica in „ad Lindol- 
veschirichun" so po mnenji Dav. Terstenjaka 2) Drakonjci blizu 
Male Nedelje na Stajarskem. 

Navedena krajevna imena nam vsaj nekoliko kažejo, kako 
velika je bila Privinova država. Piaztezala se je od Ptuja pa čez 
Pečuh, od Drave pa do onstran Kiseka in mejila na zapadni strani 
s Koroškin, na severu najberž z zgornjo Panonijo, na jugu je 
delala mejo Drava in na vzhodu morebiti celo Dunav. Kaže se, 
da je Privina vladal po dolnji Panoniji na severni stani Drave, v 
dolnji Panoniji na južni strani Drave je gospodoval nekaj časa, 
kakor smo že omenili, Ratimar. 

Privina se je neprestano trudil, da bi utrdil med svojim 
ljudstvom krščanstvo in razširil omiko. Podpiral je cerkvene za- 
vode, kolikor mu je bilo mogoče. Podaril je 20. febr. 860. po do- 
voljenji kralja Ludovika samo.stann sv. Mavricija v Nieder-Alteichu 
nekaj zemlje ob reki Šali. V dotični listini je navedenih več kra- 
jevnih imen, kakor „Slongenzin, Stresmarn" itd., vender dandanes 
se ne da leža teh krajev več določiti*). 

Omenili smo, da je nadškof Ljupram postavil za duhovna 
pri cerkvi Matere Božje v Blatogradu Privinovega kaplana Domi- 



') Conv. Bag. et. Garant, p. 12. 

^) Conv. Bag. et Garant, p. 12. 

3) Novice, 1862, str. 426, op. 

*) Mon. Boica, XI. p. 119. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 359 

nika. Ko pa je ta umrl, poslal je nadškof na njegovo mesto iz 
Solnograda učenega duhovna Svarnagela in ž njim več drugih 
mašnikov in dijakonov. Za Svarnagelora je prišel duhovnik Altfrid, 
katerega je še Ljupram postavil, Adalvin, Ljupramov naslednik 
in nadškof v Solnogradu od 1. 850. sem i), pa ga je povzdignil za 
nadduhovna in mu izročil nadzorovanje vsega ljudstva v Privinovi 
deželi. Po Altfridovi smrti je izbral Adalvin ondu za nadduhov- 
nika Rihpalda, ki je ostal med Slovenci do prihoda sv. Metoda -). 

Doklej je Privina vladal, ne ve se na tanko. L. 860. je bil 
še pri življenji, kar iz zgoraj citirane listine vemo, o božiči 8G4. 
pa je že gospodoval v deželi ob Blatenskem jezeru njegov sin 
Kocel 3). Umrl je tedaj med SGO. in 864. bojuje se kot zaveznik 
kralja Ludovika z moravskim vojvodo Rastislavom ') 

Nič menj kakor Privina, bil je njegov sin Kocel vnet za 
čast božjo. K njemu jo prišel o božiči 1. 864. solnograški nadškof 
Adalvin in maševal 2.5. decembra v Blatogradu. Prihodnji dan se 
je podal v neki kraj, kateri je bil Vitemirova ^) lastnina in tam 
posvetil cerkev v čast sv. kStefanu, potem se pa vrnil nazaj h 
Kocelu in blagoslovil 1. januvarja 865. v Ortahu (ad Ortahu) 
cerkev sv. Mihaela, 13. januvarja cerkev sv. Pavla apostola v Brdu 
(ad Weride, Werde, in Werd) in 14. januvarja cerkev sv'. Marjete 
v Spižunu (ad Spizzun, ad Spizhun). Istega leta je posvetil tudi 
cerkev sv. Lavrenca v Ternbergu '') in cerkev v Fizkeru''). V po- 
sameznih cerkvah je nastavil duhovnike. 

Cez nekoliko časa je prišel nadškof Adalvin^ zopet v Koce- 
lovo deželo, da bi tam birmoval in pridigoval. Sel je najprej v 
Celje ^), Uncatovo lastnino, kjer je posvetil cerkev sv. Petra in 
jej dal svojega duhovna ; cerkev v Stradah ^) je blagoslovil v čast 
sv. Štefanu in v Brdu ^'') sv. apostolu Petru. Potem je posvetil še 
tri cerkve, jedno v Kvartinah i^) v čast sv. Janezu evangelistu, 



*) Conv. Bag. et Garant, p. 11. 

2) Conv. Bag. et Garant, p. 13. 

3) Gonv. Bag. et Garant, p. 14 : . , . Adalwinus nativitatem Christi (se. 
a. 864) celebravit in castro Ghezilonis. 

*) Gonv. Bag. et Garant, p. 14. 

') Gonv. Bag. et Garant, p. 14 : in proprietate Wittimaris.... 

Ta Vitimar zdi se mi identičen z Vitemirom, ki je bil L 850. navzočen pri 
posvečevanji neke cerkve v Blatogradu. (Gonv. Bag. et Garant, p. 12.) Za- 
radi doslednosti pišem le Vitemir. 

•'l Gonv. Bag. et Garant, p. 14: Ad Termperhc, Tremperch, Trinperch. 

') Ibid. Ad Fizkere, Ad Fiskere. 

*) Ibid in locum qui dicitur Gella". Vender ne denašnje 

Celje, kajti to ni bilo več v Kocelovi deželi in tudi ne pod solnograškimi 
škofi, temveč v južnovzhodni Karantaniji in pod oglejskimi patrijarhi. 

^) Ibid.: „Ztradach, Stradacli". Morebiti Strigovo v Medmurji. 

'^) Ibid.: „ in Weride, Werde, \Verd". 

■*) Ibid,: „ad Quartinaha, ad Qnarthinaha". Morebiti ob Blatenskem 
jezeru. Prim, Archiv f. Kunde osterr. Gescliqu. X, Bd, str. 43. 



360 Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 

drugo v „Muzzililiei5chiriehun--u" in tretjo v Jablanici ^), katerim 
je preskrbel tudi svoje duhovne. 

Anonimni pisatelj spisa „Conversio Bagoariorum et Caran- 
tanorum" "nam našteva kakih 30 cerkva, postavljeni]) za Privino- 
vega in Kocelovega vladanja in posvečenih po solnograških nad- 
škofih, Ljupramu in Adalvinu, imenuje nam tudi 23 različnih 
krajev, v katerih so stale cerkve. Vsi našteti kraji in vse ome- 
njene cerkve pa so bile v državi Privinovi in Koeelovi, ne pa 
kakor Muchar^) in mnogi drugi trde, tudi v drugih krajih, kakor 
na denašnjem gorenjem Štajerskem ali pa še celo na spodnjem 
Avstrijskem. Da je temu tako, prepričamo se prav lahko iz spisa 
anonimnega pisatelja. V tem spisu se pripoveduje s), da je Privina 
v svojem glavnem mestu najprej sezidal cerkev Matere Božje, potem : 
so mu postavili solnograški zidarji zopet jedno cerkev v ravno '< 
tistem mestu (infra civitatem Priwinae) in nazadnje so dovršili še 
tretjo cerkev sv. Janeza, tudi v Privinovem glavnem mestu (in 
eadem civitate). Potem začenja neznani pisatelj naštevati cerkve, 
postavljene po različnih krajih Privinove in pozneje Kocelove de- 
žele zunaj glavnega mesta (foris civitatem). Besedi „foris civitatem'' 
se ne smete tako tolmačiti, kakor da bi našteti kraji ležali zunaj 
Privinove države, ker beseda „civitas" je pomenjala v tistem času' 
„grad, mesto", ne pa „državo". Tudi iz stavka „ubi Priwina 
et sui voluerunt populi" *) sledi, da so vsi našteti kraji morali biti 
v Privinovi državi, ker Privina je mogel le v svoji deželi po svoji 
volji postavljati cerkve, v tujih bi se mu kaj tacega ne bilo do- 
volilo. — Vender bi še kdo utegnil oporekati in dejati, da cerkvi 
sv. Petra v Celji in sv. Štefana nista bili v deželi Privinovi ali 
Koeelovi, temveč prva na zemlji Uncato vi •'^), druga pa v po- 
krajini Vi te mir o vi *'). Kdo pa .sta bila Uncat in Vitemir? Bila 
sta slovenska plemenitaša, navzočna 24. januvarja 850. pri po- 
svečevanji cerkve Matere Božje v Blatogradu '^) in brez dvojbe iz : 
prva Privinova podložnika, potem pa Kocelova. — Znano je, da 
je Privina v svoji deželi daroval nekaj zemlje ob Šali samostanu 
v Nieder-Alteich ^), bogato obdarovano cerkev sv. Ruperta v Sa- 
lapiuginu je podelil solnograški cerkvi ''), brez dvojbe je dal tudi 
marsikateri kos svoje zemlje v last ali pa v fevd temu ali onemu 



*) Ibid. : „ad Ablanza, ad Alansa." Vender ne Aflenz na gorenjem Šta- 
jarskem, katero mesto ni bilo v Privinovi deželi. 

2) Geschichte d. Steierm. IV. p. 219. 

3) Conv. Bag. et Garant. 1. c. p. 12. 
*) Conv. Bag. et Garant, p. 12. 

=) Conv. Bag. et Garant. 1. c. p. 14: . . , Gella, proprium videlicet 
Unzatonis. 

^) Ibid. p. 14 : . . . . in propietate Wittimaris. 

') Ibid. p. 12. 

«) Monura. Boica, XI, p. 119. 

^) Conv. Bag. et Garant, p. 12. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 361 

zvestemu podložniku. Na ta način sta prišla po mojih mislih prišla 
do svoje zemlje slovenska plemenitaša Vitemir in Uncat. 

L. 865. se je mudil v Kocelovi deželi solnograški nadškof 
Adalvin, a že dve leti pozneje sta prišla tjakaj sveta brata Ciril 
in Metod, potovaje v Rim in prinesla s seboj v slovenskem jeziku 
spisane cerkvene knjige. Kocel ju je prav častno sprejel in z ve- 
likim veseljem prebiral v domačem jeziku spisane knjige. Ni se 
čuditi, če sta se mu solunska brata v kratkem času bolj prilju- 
bila, nego pa nemški duhovni, ki so kmalu potem začeli zapu- 
ščati njegovo deželo. 

3. 

Do leta 828. je bilo Koroško pod poveljem Balderikovim '^) 
in tedaj združeno s Furlanijo, Istro in Posavjem. Ko pa je cesar 
Balderika odstranil^ oslabela je vez med Koroškimi in drugimi 
imenovanimi deželami na jugu, postala pa tesnejša med Koroško 
deželo in Iztočno mejno pokrajino. Iz prva so vladali po Koroškem 
domači slovenski knezi in še le pozneje so prišli na njih mesto 
tuji bavarski grofje, izmed katerih so nam znani Helmvin, 
Albgarij in Pabo^). 

Zadnji izmed teh se omenja že 1. 844. v neki listini '). Bil 
je potem 12. oktobra 847. priča, ko je Ludovik, kralj bavarski, 
prepustil knezu Privini kraljeve fevde v popolno last *). V listini 
od 1. oktobra 860. zopet naletimo na njegovo ime, ko kralj Lu- 
dovik po njegovi priprošuji daruje nekoliko posestev v Admontski 
dolini grofu Vitagovi"). Že naslednje leto pa ga je Karlman, sin 
kralja Ludovika, pregnal s Koroškega in se sam polastil dežele ^). 

Ne ve se, so li imenovani grofje vladali po vsem Koroškem 
ali pa samo v posameznih okrajih. Mogoče je, da so zapovedovali 
po vsej deželi in njim bili pokorni manjši grofje v posameznih 
županijah, kakor grof Vitagova, ki je bival okoli 1. 860. v 
Admontski dolini ob Aniži na zdanjem severnem Stajarskem ') 
in prej ko ne tudi grof Salacho, ki je živel okoli ^838. in sta- 
noval blizu Save, mogoče na zdanjem spodnjem »Stajarskem ^). 
Ker nam pa je iz 9. stoletja malo grofov znanih-, kateri bi imeli 
pod seboj le posamezne županije, misli Diimmler ^), da pod Karo- 

') Ann. Einh. a. 819 : Cui cum Baldricus esset subrogatus, et in Ca- 
rantanorum regionem, quac a d ipsius curam pcrtinebat, fuisset in- 
gressus . . 

-) Conv. Bag. et Garant, p. 11. 

^) Pr. Archiv f. Kuiide osterr. Geschqu. X. Bd. str. 31. 

■*) Conv. Bag. et Garant, p. 13. 

^) Muchar, Gescli. d. Steierm. IV. p. 223—224. 

'') Ghron. Salisb. a. 861, Mon. Germ. Script. IX, p. 870 ; Auctar. Garst. 
a. 861. M. G. S. IX, p. 565. 

') Muchar, Gescli. d. Steierm. IV, p. 223—224. 

**) Gonv. Bag. et Garant, p. 11. 

«) Archiv f. Kunde oaterr. Geschcju. X. Bd. str. 32. 



362 JDr. Fr. Kos : Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 



lingi še ni bilo vse Koroško razdeljeno v županije, temveč da so 
bili le nekateri okraji v rokah manjših grofov. 

V cerkvenem oziru i?talo je Koroško od 14. junija 811. 
dalje deloma pod solnograško nadškoiijo, deloma pod oglejskim 
patriarhatom, ker takrat je Karol Veliki naredil med oglejskim 
patrijarliom Maksencijem in solnograškim nadškofom Arnom konec 
prepiru, ki se je bil vnel med Maksencijevim prednikom Ursom, 
in nadškofom Arnom zaradi mej, ter je določil, da ima zemlja 
na severnem bregu Drave pripadati pod solnograško nadškoiijo, 
na južni strani pa pod oglejski patrijarhat. Izjema je bila le pri 
tistih cerkvah, ki so stale blizu Drave in imele na drugi strani 
kaka po.sestva, katera so ostala še na dalje lastnina dozdanjih 
cerkva^). Pozneje je nadškof Arno svojega naddijakona Adal- 
rama poslal k cesarju Ludoviku in ta je 27. decembra 819. v 
Almu ponovil razsodbo svojega očeta glede mej med oglejsko 
patrijarhijo in solnograško nadškofijo 2). Tudi je 5. febr. 8 Ki. v 
Ahnu na priprošnjo nadškofa Arna potrdil po Karolu Velikem; 
podeljeno imunitetno pismo, v katerem je stalo, da nobeden kra- ; 
Ijev sodnik ali drug sodnijsk uradnik nima pravice soditi niti na] 
zemlji solnograške cerkve (tedaj tudi ne na zemlji solnograške 
cerkve v slovenskih pokrajinah), niti prebivalce, svobodne ali ne- 
svobodne, stanujoče na tej zemlji '-'). ^ 

Solnograški nadškofje so imeli nekaj časa navado, da so po- 
stavljali svoje podškofe in jih pošiljali na Slovensko. Arno je po- 
slal med Slovence podškofa Teodor ika, ki je med njimi živel 
in učil nad dvajset let, ker prišel je tjakaj v začetku 1. 799.^), in 
24. januvarja 821., ko je Arno umrl''), bil je še med živimi«). 

Za Arnom sledil je A d al ram, ki je bil pred dvema letoma 
kot naddijakon poslan k cesarju Ludoviku. O božiči 824. je prejel 
od papeža Evgenija II. palij. Po smrti podškofa Teodorika, ki je 
najbrž kmalu za Arnom umrl, poslal je Slovencem podškofa Otona, 
ki je svojega nadškofa Adalrama preživel, akoravno je ta petnajst 
let pastiroval in umrl še le 4. januvarja 836 ''). 

Za nadškofa Adalrama in podškofa Otona je darovala 20. junija 
830. neka koroška Slovenka, z imenom Baz (Baaz de genere Caran- 



') Ankershofen, Handb. d, Gesch d. H. Karnteu, II. Bd. Reg. u Urk. 
str. 9—11, št. 7; Schnmi, Avchiv f. Heimatkiinde, I. Bd. str. 58— (50, št. 2o. 

^) Schurai, Reg. u. Urkb. I. str. 2—4. 

3) Ankershofen, Handb. d. Gesch. d. H. Kanite n, II Bd Reg. u. Irk. 
str. 52. št. 52. 

■*) Conv. Bag. et Csrant. p. 10. 

5) Conv. Bag. et Garant, p. 10.; Ann. Jnvav. maj. a. 821, Mon. Germ. 
Script. 1: obiit Arn episcopus 9. Kal. Febr. 

6) Prim. Conv. Bag. et Garant, p. 10. 
') Conv. Bag. et Garant, p. 10. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 363 



tania Selavaniorum) svoje podedovano posestvo v Malchindorfu ^) 
z vsemi pripadajočimi družinami brizinški cerkvi ^). Leto pozneje, 
19. junija 831., je podelil bavarski kralj Ludovik solnograški 
cerkvi nekaj posestev na Koroškem pri izlivu Gorčice v Krko 
(ubi Kurciza in Kurcam influit).^). 

Adalram je posvetil, kakor je bilo že rečeno, v Nitri cerkev, 
katero je postavil Privina, predno je moral zapustiti svojo domo- 
vino *). Za Adalramom je sledil v Solnogradu Ljupram, ki je 
pastiroval od 836 — 859. in dobil palij od papeža Gregorija IV. ^) 
O Ljupramu smo že povedali, da je večkrat prišel v Privinovo 
deželo, tam posvečeval cerkve in postavljal po različnih krajih 
duhovne. Tudi je poslal po smrti Otonovi novega podškofa na 
Slovensko, Osvalda, ki je živel med Slovenci za Ljuprama in 
Adalvina '^) in si najbrž pridobil mnogo zaslug za slovenski narod, 
ker še dandanes ga verni Slovenci radi slave in njemu v čast 
zidajo cerkve in kapele po hribih in dolih. Tudi s papežem Ni- 
kolajem I. je občeval, ker ta mu je na njegovi vprašanji, kako 
je treba ravnati z duhovnom, kateri bi braneč se ubil neverca, in 
kako je treba postopati z dijakonom, katerega bi obdolžili, da je 
usmrtil mašnika, primerno odgovoril ''). 

Po smrti Ljupramovi (859) je postal nadškof v Solnogradu 
Adalvin, o katerega delovanji po Panoniji smo že govorili. 
Palij mu je podelil papež Nikolaj I. ^) Za njegovega vladanja sta 
prišla solunska brata med Slovane in Slovence, kar pa Adalvinu 
nikakor ni bilo všeč in ravno on bil je jeden njijinih največjih 
nasprotnikov. 

4. 

Druga četrtina, v katero je cesar Ludovik 1. 828. razkosal 
Balderikovo mejno grofijo, bila je po mnenji marsikaterega no- 
vejšega zgodovinopisca Furlanija. Ker so v vzhodnjih krajih 
furlanske dežele prebivali Slovenci, zato hočemo izpregovoriti tudi 
o njej nekaj malega. 



^) Morebiti jedna ali druga Mala ves (Majhena ves) v dober loveški 
dekaniji, kajti ondu so tri vasi tega imena, jedna je pri Št. Kocijanu, drnga 
pri Kamnu in tretja pri Klobasnici. 

2) Ankersliofen, Handb. d. Gesch. d. H. Kiirnten, II. Bd. Reg. u. Urk. 
str. 6. 

2) Ankershofen, ravno tam, str. 26, št. 32. 

■*) Conv. Bag. et Garant, p. 12. 

'=>) Conv. Bag. et Garant, p. 10. 

<^) Conv. Bag. et Garant, p. 11 : Quorum temporibus, Liuprammi vi- 
delicet ac Adalwini archiepiscoporum, Osbaldus episcopus Sclavo- 
r u m r e g e b a t g e n t e m. 

') Archiv f. vaterl. Goseh. u. Topogr., Hist. V. f. Kiirnten, I. Jahrg. 
1849, str. 67 in 68, št. 9. in 10. 

^) Conv. Bag. et Garant, p. 11, 



364 Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 



Na Furlanskem je postavil cesar Lotar za vojvodo svojega 
svaka, grofa Eberliarda, vender ne vemo natančno, kedaj. Ta 
je prišel iz denašnje Belgije in bil oženjen z Gizelo, hčerjo Lu- 
dovika Pobožnega ^). Predno ga je cesar poslal na Furlansko, pre- 
bili so ondotni prebivalci, kakor nam neki Andreas Presbyter, 
pisatelj 9. stoletja, pripoveduje, mnogo napadov od Slovencev 2). 
Kaže se, da se je vnela nekaka vojska na meji med Slovenci in 
Furlani in da so ti, obrnivši .se do cesarja, dobili pomoč v osobi 
grofa Eberliarda, ki pa ni prazen pri.šel na Furlansko, temveč 
pripeljal s seboj mnogo vojakov in končal na ta način prepir. 

Vsled priporočila furlanskega vojvode Fjberharda je potrdil 
cesar Ludovik II. 30. oktobra 855. oglejskemu patrijarhu Tevti- 
maru za zmeraj metropolsko oblast čez isterske škofe in cerkve ^). 
V tej listini nazivlje cesar Eberliarda s priimkom „compater" zato, 
ker je bila Eberhardova žena njegova teta. 

Pred svojo smrtjo je razdelil Kberhard svoja posestva med 
četiri sinove in tri hčere. Umrl je pred 1. 869.,. ker takrat je bila 
njegova žena Gizela že vdova, kar se razvidi iz njenega testamenta *). 
Za f^berhardom gospodoval je po Furlaniji njegov najstarejši sin 
Hunroli ali Henrik in za tem Hunrohov brat Berengar, ki 
pa je bil izvoljen 1. 888. italijanskim kraljem ■'). 

Bližnji sosedje furlanskih vojvod so bili patrijarhi v 
Oglej i in Gradu. Kar se oglejskih tiče, imenovali smo že 
dva, Urša in Maksencija, ko smo govorili, da je Karol Veliki 14. 
junija 811. določil, da ima med solnograško nadškofijo in oglej- 
sko patrijarhijo mejiti Drava. Ur s (Ursus) je pričel prepir 
s solnograškim nadškofom Arnom zarad mej in se skliceval na 
to, da so imeli že od nekdaj, še predno so Langobardi prišli v 
Italijo, oglejski patrijarhi višjo cerkveno oblast^ po vsej Karanta- 
niji; Arno pa je trdil, da so papeži Caharija, Štefan III. (II.) in 
Pavel I. podelili škofovsko oblast po vsem Koroškem njegovim 
prednikom. Ker je Urs najbrž v prvi polovici 1. 811. umrl, bil je 
njegov naslednik Maksencij v Ahnu navzoč, ko je cesar s svojo 
razsodbo pomiril solnograškega in oglejskega cerkvenega pa-stirja*^). 
Karolova določitev zarad mej med solnograško in oglejsko cerkvijo 
veljala je skoro tisoč let, do 1787 ''). 



*) Avchiv f. Kuiide iistei-r. Gesclii|u. X. Bd. sti-, ^0. 

"j De Rubeis, Monum. eccl. Af juilejensis, p. 427 : Multam fatigationem 
Langobardi, et oppressionem a Sclavorum <i;ente sustinuerant, usquednra Im- 
perator (Lothavius) Foi-oiulianorum Eberavdum Priiioipera constituit. 

3) De Rubeis. Mon. eccl. Aquil p. 4:38— ilO. 

*) De Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 428. 

■") Avcliiv f Kunde ostcrr. Greschqu. X. Bd. str. .'il. 

^) Ankevshofen, Handb. d. Gesch. d. H. Karaten, II. Bd. Reg. u. Urk. 
str. 9 — 11, št. 7; Schurai, Avchiv f. Heimatkunde, I Bd. str. 58 — (iO, št. 23, 

') Zlati vek, 1863, str. 28. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 365 



Patrijarh Makseiicij je vladal od 811 — 833. in njemu je bil 
cesar Karol posebno naklonjen. Daroval mu je v listini od 21. 
decembra 811. po njegovi priprošnji v Ogleji, njegovi okolici in 
pri izlivu reke Nediže (Natisone) v Ter nekaj po.sestev, katera 
so bila prej lastnina dveh nezvestih langobardskih bratov, Rot- 
gavda in Feliksa, ki sta se bila s furlanskim vojvodo, Rotgavdom, 
vzdignila zoper Karola in zavoljo tega izgubila svoja posestva ^). 
Ker se je cesar spomnil Maksencija tudi v svojem testamentu, 
bilo mu je toliko laže postaviti v Belenji blizo Ogleja samostan 
in ga bogato obdarovati ^). Maksencij je iz nova z vso odločnostjo 
začel stari prepir med oglejsko in gradensko cerkvijo in nekaj 
časa je kazalo, da bode tudi zmogel. V pojasnilo tega prepira 
nekaj malega iz prejšnjih stoletij ! 

Peti cerkveni zbor v Carigradu 1. 553. je zavrgel tri verska 
poglavja, katera je bila potrdila 1. 451. sinoda v Kalcedonu. Vsled 
tega sta se rodili po katoliškem svetu dve stranki, jedna, ki je 
tri poglavja zagovarjala in peti občni zbor smatrala neveljavnim, 
druga pa, ki je tri poglavja imela za kriva in se zve.sto držala 
sklepov petega cerkvenega zbora. Papež Gregorij Veliki in drugi 
njegovi nasledniki so pripoznavali veljavnost petega občnega zbora 
in zavrgli tri poglavja oglejski nadškofje pa so bili znani privr- 
ženci treh poglavij. Kmalu potem, 1. 569. so prigrmeli na Laško 
arijanski Langobardi, veliki nasprotniki katoliške cerkve. Takratni 
oglejski nadškof Pavlin, ki se je prvi prilastil patrijarhov naslov, 
moral je v.sled prihoda Langobardov zapustiti svoj sedež v Ogleji 
in bežati. Sel je, vzemši s seboj cerkvene zaklade, na bližnji otok 
Grado. Po Pavlinovi smrti so živeli tudi njegovi nasledniki Probin, 
Elija in Sever na gradenskem otoku. Vsi štirje so zagovarjali ve- 
ljavo treh poglavij in zato so papeži vse te smatrali za razkol- 
nike (šismatike). Po Severovi smrti 1. 606. je izvolilo ljudstvo 
na Gradu po prizadevanji papeža in bizantinskega eksarha Sma- 
ragda za patrijarha nekega vnetega katoličana Kandidijana. Pri- 
vrženci treh poglavij pa s to izvolitvijo niso bili zadovoljni in so 
se obrnili do bližnjih Langobardov, ki so, kot arijanci, radi pod- 
pirali razkolnike in na ta način kljubovali rimskemu i3apežu in 
bizantinskemu cesarju. Dovolili so razkolnikom, da so v na pol 
podrtem Ogleji izvolili novega patrijarha Janeza, neutrudljivega 
zagovornika treh poglavij. Od tega časa sta vladala v Istri, Fur- 
laniji in na otocih Jadranskega Morja po dva patrijarha, jeden 
katoličan in stanujoč na otoku Gradu, drugi pa razkolnik in pre- 
bivajoč v Ogleji, ki sta se večji del sovražila in drug drugemu 
hotela škodovati. Gradenski patrijarh je napadal oglejskega in 
oglejski je jednako vračal gradenskemu. Ker se pa oglejski patri- 



1) De Rubeis, Mon. eccl. Aqiiil. p. 401—403. 

'^) Czoriiig, Das Land Gorz und Gradišča, str, 209. 



366 Dr. Fr. Kos: Ocllomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 

jarhi niso dosti varne čutili v Ogleji pred napadi gradenskih 
patrijarliov, prestavili so svoj sedež iz Ogleja v Kormin, a tudi 
tukaj niso bili brez nevarnosti^, ker napadali so jih bližnji Slovenci 
in zato so šli iz Kormina v Čedad. Oglejski patrijarli Peter L, ki 
je vladal G!J8 — 711., dal je slovo razkolništvu in postal veren 
ud katoliške cerkve. V.sled tega se je očitno sovraštvo med so- 
sednjima patrijarhoma nekoliko zmanjšalo in le sera ter tja močno 
zopet vzkipelo. 

Ze 1. 804. določila sta papež Leon HI, in Karol Veliki pri 
nekem zborovanji v Ahnu, da imajo biti isterski škofje pokorni 
gradenskim patrijarhom. Takrat je bil na otoku Gradu za patri- 
jarha Tržačan Fortunat, ki se je, posluživši se pravice podeljene 
mu po papeži in cesarji, vtikal tudi v isterske stvari, tako n. pr. 
takrat, ko je bil isterski vojvoda Ivan odstavljen. Oglejski patri- 
jarli Maksencij je pa pregovoril isterske škofe, da so zapustili 
gradenskega patrijarha in stopili na njegovo stran. Tudi bi bil 
rad Grado pod se spravil in za zmeraj odstranil ondotnega pa- 
trijarha. Obrnil se je v tej stvari do cesarja Ludovika Pobožnega 
in mu rekel, da Grado mora biti v političnem oziru podložen 
cesarju, v cerkvenem pa njemu, ker le on je pravi patrijarh, gra- 
denski pa le vsiljen. Ludovik na to ni nič odgovoril, naznanil pa , 
je vso stvar papežu Evgeniju II., da bi on razsodil ^). 

Papež pokliče oba patrijarha v Rim^ da bi ja zaslišal. Ta- 
kratni gradenski patrijarh Venerij precej uboga in gre v Rim, da 
bi pred papežem zagovarjal svojo pravico, Maksencij pa, ki je 
najbrž mislil, da ga v Rimu ne čaka nič dobrega, ostane doma." 
Ker je pa Maksencija podpiral cesar Lotar, sin Ludovika Pobož- 
nega, in pri papeži za njega govoril, dovolil je Evgenij II., da se 
je zbrala v Mantovi 6. junija 827. sinoda, katera bi imela nare- 
diti konec prepiru med patrijarhoma. K tej sinodi Venerij ni hotel 
priti, ker se so je udeležili večinoma privrženci oglejskega patri- 
jarha in ker se je zborovalo kolikor toliko pod cesarskim vplivom ; 
samo svojega dijakona Tiberija je tjakaj poslal. Prišli so v Man- 
tovo tudi isterski duhovni in plemenitaši, izvoljeni od isterskega 
ljudstva, in prosili, da bi jih osvobodili grškega jarma in zdru- 
žili z oglejsko patrijarhijo ^). Sinoda je na zadnje sklenila, da 
naj se oglejska metropola, ki se je v teku časa razdelila v dve 
patrijarhiji, zopet zjedini in. povrne v prejšnji stan in da naj 
imajo oglejski patrijarh Maksencij in njegovi nasledniki pravico 



') De Rubeis, Monum. eccl. Aquil. p. 408; Czornig, Das Land Gorz 
und Gradišča str. 210. 

2) De Rubeis, Monum. eccl. Aquil. p. 417: quod et Clerici et 

Nobiles ex laicis Viris electi ab Istriensi populo, Sanctam Synodum suppli- 
cantes venerunt, ut eos a GraecovTim iiequissimo vinculo liberatos ad Aquile- 
jani suam Metropolim, cui antiquitus subditi fuerant, redire concedat, . . , 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 367 

tudi v isterskih cerkvah od duhovnov in ljudstva izvoljene škofe 
posvečevati ^). 

Gradenski patrijarh Venerij se je obrnil nato v Rim in 
prosil papeža, naj razsodi med njim in Maksencijem. Gregor IV., 
drugi naslednik papeža Evgenija II., prepu.stil mu je tudi 1. 830., 
ne ozirajoč se na sklepe mantovanske sinode, metropolitansko 
oblast čez Benetke in Istro-). Maksencij tedaj takrat še ni prišel 
do svojega smotra, vender je svojemu nasprotniku mnogo škodoval 
v moraličnem oziru, ker gradenskega patrijarha so smatrali odslej 
sploh njegovi sovražniki kot vsiljenca in nepravega patrijarha. 

Cesarja Ludovik Pobožni in Lotar sta v marsičem skazovala 
svojo naklonjenost do oglejskega patrijarha Maksencija. Prepove- 
dala sta svojim preglednikom (missi regii) soditi v onih krajih, 
kateri so bili lastnina oglejskih patrijarhov in potrdila oglejski, 
cerkvi vse poprej pridobljene imunitete in svoboščine ^). 

Za Maksencijem je sledil v Ogleji patrijarh Andrej, ki je 
najbrž vladal od 834 — 847. Rad bi si bil Istro za zmeraj zago- 
tovil in zato se je obrnil po posredovanji furlanskega vojvode 
Eberharda do cesarja Lotarja, da bi mu ta potrdil metropolsko 
oblast čez isterske škofe*). Tudi Andrej je nadaljeval stari prepir 
z gradenskim patrijarhom Venerijem. Tedanji papež Sergij II. bi 
bil rad oba pomiril, pisal jima je in ja opominjal, da bi tako 
dolgo drug drugega ne nadlegovala, dokler ne bo sklical cerkve- 
nega zbora, katerega bi se oba osobno v navzočnosti cesarjevi 
udeležila in se tam pogodila. Ker je pa papež prezgodaj umrl, 
ni pri.šlo do tega^). 

Za Andrejem je prišel na patrijarško stolico Venancij, ki 
pa je le malo časa vladal (847 — 850). O njem se ne ve nič po- 
sebnega*^). 

Njegov naslednik bil je Te v ti mar (850 — 871). Udeležil 
se je 1. 850. sinode v Paviji in ravno tako tudi 1. 855 '). Cesar 
Ludovik II. je potrdil njemu in njegovim naslednikom v listini 
od 30. oktobra 855. vsled priporočila furlanskega vojvode Eber- 
harda za zmeraj metropolske pravice čez isterske škofe in cerkve, 
kar so že tudi prej storili različni cesarji in papeži oglejskim pa- 
trijarhom s). 

Kar se g radenski h patrijarhov tiče, bile so nekatere 
točke o njih že omenjene, samo nekaj malega nam je še dosta- 
viti. Imenovali smo že patrijarha Portunata, po rodu Tržačana, 

») De Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 408—420. 

^) Cžornig, Das Land Gorz und Gradišča, str. 210. 

^) Ravno tam, str. 211, op. 2. 

*) Gl. list. od 30. olct. 855, De Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 438—440. 

°) De Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 436. 

^) Ravno tam, p. 437. 

') Ravno tam. 

») Ravno tam, p. 438—440. 



368 Dr. fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 



ki je vladal od 803—825. Bil je brez dyojbe najznamenitejši pa- 
trijarh, kar jih je bilo na otoku Gradu, kajti bil je ob jednem 
izvrsten politik, nadarjen diplomat, uljuden dvornik, vnet cerkven 
pastir in tudi zvit intrigant, ki je bil zmerom pripravljen, delati 
nove spletke med vladajočimi osobami. Držal se je iz prva 
zvesto Karola Velikega in nasprotoval beneški Ijudovladi. Ker na 
otoku Gradu nekaj časa ni bil varen pred Benečani, šel je v Istro 
in prebival pri svojih škofih, kateri so mu na vso moč izkazovali 
čast in spoštovanje. Cesar ga je takrat imenoval za kraljevega 
preglednika, da bi napravil red v isterskih stvareh in sodil rav- 
nokar odstavljenega vojvodo Ivana i). Tega so namreč njegovi 
velikaši tožili pri cesarji in sodišče, sestavljeno iz svetnih in du- 
hovnih gospodov, med katerim sta bila Fortunat in mejni grof 
furlanski Kadolaj, spoznalo ga je za krivega. To se je zgodilo 
še pred smrtjo Karolovega sina Pipina, tedaj pred 1. 810. 2) Cesar 
je nat() Ivana odstavil in isterskim prebivalcem dovolil svobodno 
volitev njih škofov in opatov, županov in drugih uradnikov ; ravno 
to je potrdil pozneje Karolov sin in naslednik, Ludovik Pobožni ■■). 

Ker se je ravno takrat, ko je Fortunat bival v Istri in ni 
smel priti na gradenski otok nazaj, izpraznila puljska škofija, 
dobil je po prizadevanji cesarjevem od papeža Leona IIL .dovo- 
ljenje, da sme tako dolgo nadomestovati puljskega škofa in dobi- 
vati njegove dohodke, dokler se ne bo zopet povrnil na Grado. 
Pozneje se je toliko spoprijaznil z Benečani, da je smel na svoj 
otok nazaj. Dokler je cesar Karol živel, bil mu je naklonjen in 
še celo v svojem testamentu je daroval gradenski cerkvi mnogo 
zlatih in srebernih posod in drugih vrednostij. Fortunat sam se 
je tudi jako trudil, da je popravil in olepšal svoje cerkve na gra- 
denskem otoku*). 

V poznejših letih je Fortunat popolnem predrugačil svojo 
politiko. Cesar Ludovik ni bil več tako po njegovih mislih, kakor 
Karol. Tudi se je podal neki duhoven z Grada, Tiberij, na cesar- 
jev dvor in ga tožil, da na skrivnem podpira vstajo hrvatskega 
Ljudevita, ker mu je poslal zidarjev in kovačev, da bi mu^ po- 
magali utrjevati gradove in ker ga vzpodbuja k vztrajnosti. Cesar 
je nato 1. 82 L poklical Fortunata na svoj dvor in ta seje delal, 
kakor da bi bil tudi pripravljen priti tjakaj, vender še zraven 
pristavil, da se mora prej podati v Istro. Zapustivši Istro delal 
se je, kot da bi hotel iti na gradenski otok nazaj, a skrivaj 
je pobegnil s svojimi somišljeniki v Zader k bizantinskemu na- 
mestniku Ivanu. Temu je naznanil uzrok svojega bega in on ga 



») Czornig, das Land Gorz und Gradišča, str. 225 i. d. 

2) De Rubeis, Mon. eccl. Aquil. p. 396, 397. 

3) Archiv f. Kiinde osterr. Geschgu. X. Bd. str. 18. 

•') Czornig, Das Land Gorz und Gradišča, str. 227 i. d. 



Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgodovine IX. stoletja. 369 

je precej poslal v Carigrad k cesarju i). Čez tri leta (824) je 
prišel Portunat zopet v frankovsko državo v družbi bizantinskih 
poslancev, ki so šli k Ludoviku v Rouen. Fortunat se je hotel 
opravičiti pri cesarji, česar pa ni dosegel, ker bizantinski poslanci 
niso hoteli nič zanj storiti. Cesar ga je poslal k papežu v Rim, 
da bi se tam zagovarjal ^). 

Kar se Fortunatovega naslednika Veneri j a tiče, ki je pa- 
stiroval od 830 — 848., povedali smo že najznamenitejše stvari, ko 
smo govorili o patrijarhu Maksenciji in njegovem nasledniku. 

5. 

Tretja četrtina Balderikove mejne grofije bila je morebiti 
Istra. Kaki grofje so tam vladali od I. 828. naprej, nam ni 
znano. Pozneje za cesarja Arnulfa naletimo v Istri na mejnega 
grofa Odelrika, privrženca furlanskega Berengarja ^). 

Kar se Posavja ali spodnje Panonije med Dravo 
in Savo tiče, naletimo tu 1. 838. na vojvodo Ratimara, h 
kateremu je pribežal za malo časa Privina in s katerim se je 
vojskoval Ratbod, mejni grof Iztočne pokrajine*). Sicer pa je 
bila ta dežela v tem času skoro po polnem samostojna in bol- 
garski vpliv je bil tam malo da ne izdatnejši, kot pa frankovski. 

6. 

Izpregovoriti hočemo še nekaj besed o Liburniji ob zda- 
njem Reškem zalivu in njenih vladarjih. Liburnija je bila 821. za 
vladanja vojvode Borne združena s hrvatsko država v Dalmaciji ^). 
Tudi v poznejših časih je Hrvatski pripadala. Liburnija in še celo 
precejšnji del denašnje Istre, ker bizantinski pisatelj Konstantin nam 
pravi, da se je hrvatska država raztezala ob morji do isterske 
meje in sicer do gorovja pri mestu Labinu v Istri ^). 

Leta 821. umrl je Borna, vojvoda v Dalmaciji in Libur- 
niji. Po želji ljudstva in kraljevem dovoljenji sledil mu je njegov 
netjak Ladislav''). Tega naslednik je bil najbrž Mojslav ali 
Mi sla v, ki si je znal za bolgarsko-frankovske vojske pridobiti 
samostojnost in mu ni bilo treba več pokornemu biti frankovskim 
grofom. Cesar je ostal njegov pokrovitelj, a le po imenu ^). Moj- 
slav se je tudi bojeval z benečanskim doždom Tradonikom in potem 
ž njim mir sklenil v tretjem letu Tradonikovega vladanja ^). Ako 

') Ann. Einh. a. 821, Mon. Germ. Script. I. 
^) Ann. Einh. a. 824. 

^) Archiv f. Kunde osterr. Geschqn. X. Bd. str. 31. 
*) Conv. Bag. et Garant., Mon. Germ. Ser. XI., p. 11; Ann. St. Rud- 
berti Salisb. a. 838; Auctar. Garst. a. 838, Mon. Germ. Ser. IX. 

') Ann. Einh. a. 821 : Borna dux Dalmatiae atque L i b u r n i a e. 

'M Pr. Arcliiv f. Knnde osterr. Geschqn. X. Bd. str. 31. 

') Ann. Einh. a. 821 ; Vita Ludov. imp. c. 34. 

**) Rački, Viek i djelovanje sv. Cyr. i Meth. I, str. 40. 

'■') Mon. Germ. Script. VE. p. 17. 

24 



370 Dr. Fr. Kos: Odlomek iz slov. zgoctovine IX. stoletja. 

je tedaj Tradoniko, kakor nam benečanski zgodovinarji pripove- 
dujejo, vladal od 88G — 8G4., sklenen je bil mir med Hrvati in 
Benečani I. 839. Za Mojslavom je sledil Trpimir, ki nam je 
znan iz neke listine od 4. marca 852 M, v kateri čitamo, da je 
daroval nadbiskupiji spletski cerkev sv. Jurija v Putali in nekaj 
zemljišč z njih kmeti in desetinami ^j. Trpimirov naslednik je bil 
najprvo njegov sin Kresimir in potem Miroslav. Vladanje 
obeh bilo je le kratko, zadnjega je trajalo samo štiri leta. Okoli 
1. 865. je zapovedoval bojevni knez Domogoj. 



») Pr. Rad jugoslav. akademije, knj. XXVII, 1874, str. 201 i. d. 
2) Arkiv za poviest. jugosl., knj. XI. 1872, str. 207. 




Pregovori in reki. 

(Nabral na Notranjskem Jakob Žnidaršič.) 

^^iednaki ptiči vlcupe letajo. (Jednaki ljudje se druže.) 
Hrani (štedi) v kotu (doma), vživaj na potu. 
Kdor kam gre, od kod pride. (Kdor kaj poskuša, tudi 
kaj ve.) 

Človek fali, blago (živina) krepa. 

V.saka slama svojo burjo, vsaka glava svojo pamet. 

Goni konja čez most, če .sili pod most. (Zastonj se trudiš.) 

Najbolj je bolan, kdor nema (revež). 

Kadar sečeš, me kličeš, kadar nakladaš, me čaka.š. (To velja 
tatu, kateri krade drva.) 

Kdor meče izdira, od njih umira. 

Zime volk ne uje. (Zime ni moči zatreti.) 

Kdor v tujo barko eveke (žreblje) zabija, pride ob nje. (Kdor 
tujo hišo popravlja, sploh tujo lastnino zboljšuje, dela za druge.) 

-ilaj-ši gre voda tri dni okolo, kakor jeden dan v reber. 

Kdor v dežji žehta, v lepem vremenu pere. 

Ni rože na vrti, da b' obvarVala smrti. 

Bi .šla baba v Rim, pa nema s čim. 

Kadar se svinja v zelje navadi, treba je ali svinjo ubiti, ali 
zelje poseči. 

Pamet pride, blago zgine. (Človek se spameti, ko je že vse 
zapravil.) 

Kdor je dolžan, je na zdravem bolan. 
— Ako koza laže, rog ne laže. (Človek ne more zakrivati svo- 
jega slabega značaja, izdajo ga njegova slaba dela.) 
--Volk volka ne uje. 

Bolje, da vol pogine pri hiši, kakor pa miš od glada. 
- Za konjem naj gre še uzda. (Tako govori zapravljivec.) 

Pošlji osla križem svet, nazaj ti pride uhat, ko pred. (Martin 
v Zagreb, Martin iz Zagreba.) 

Kar med tednom udobi, v nedeljo zdrobi. 

Kdor nazaj gleda, naprej pade. 

Naduha spravi človeka od kruha. 

Kdor ima dosti sala, steno maže ž njim. (Kdor je bogat, 
kupuje si lehko nepotrebnih rečij.) 

Dosti gospodarjev, malo sukenj. (Posel, kateri pogosto menjava 
gospodarje, prisluži si malo.) 

24* 



372 Jakob ŽnidaršiČ: Pregovori in reki. 

Ne bo bos umrl. (Ubili ga bodo. Tako pravijo o onih, ki se 
radi pretepavajo.) 

Kdor se z gospodo brati, nema s čim orati. 

Kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajajo mu repi. 

Kar vrag ne more, mu baba pripomore. 

Beži zlodej, baba gre. 

Skušnja plača (velja). 

Kdor skak, tisti hap. (Kdor je marljiv in uren, ta si kaj 
pridobi.) 

Kjer je večji kupec, tija gre vrag srat. (Tako se pravi, kadar 
bogatina sreča doleti, a reveža ne.) 

Vsaka kača ima svoj strup. (Vsak človek ima kako slabost.) 

Pri vsacem uboštvu je pol lenobe. 

Ljubezen ima štiri oči, pa je vender slepa. 

Ženski jezik je iz pasjega repa; zat(5 ženske vedno migajo 
ž njim. 

Bog je ženski iztrgal jezik, ter ga usadil, in vzrastel je hren. 

Ako hočeš imeti lepo ženo , stavi dobro vanjo , stavi lepo 
nanjo. 

Privezi konja, kamor ti ukažem ; ako ga poje volk, kaj tebi 
mar? (Tako govori gospodar hlapc-u ali delavcu, kateri ne posluša 
njegovih ukazov.) 

Prvo leto pravi posel : to je gospodarjevo ; drugo leto : to 
je naše ; tretje leto : to .[e moje. 

Ako vprašaš hlapca: „Cegav je konj?" — odgovori ti prvo 
leto: gospodarjev; drugo leto: naš; tretje leto: moj. 

Kadar ogenj na ognjišči buči, pravijo : Nekdo pride v hišo. 

Ako se hočeš ubraniti volkodlaku, nastavi mu j eden črevelj. 
Ta črevelj obuje on na jedno nogo, potem ga sezuje, ter obuje 
na drugo nogo itd. Tako prej de čas, in ne more te mučiti. 

Ni naše paše. (Ni pri nas vzrastlo.) 

Burja veje, snegom seje, moj'ga srca nič ne greje. (Tako je 
govoril tožen mož.) 

Jesti in piti drži dušo pri telesu. (Tako govore, kadar gostu 
ponujajo jedi in pijače.) 

-Živ ne bom šel v jamo (v grob), tudi mrtev ne iz nje. (Tako 
se tolaži velik siromak.) 

Vino pravi : Jaz sem dobro, dokler ti mene z moreš (zmagaš), 
kadar pa jaz tebe (zmorem), gorje tebi! 

Pojdi mu kaj, no ! (Ne moreš mu nič storiti ali ubraniti.) 

Boga imej v srci, svet pod nogami, smrt pred očmi, pa ne 
boš falil. (Tako me je učil moj kuni.) 

O preljuba vinska kaplja ti, moj'ga srca veselje si. (Tako 
de vesel pivec.) 

To je grad in pristava. (To je vse. Tako se reče^ kadar je 
česa (na pr, pridelka) malo.) 



Jakob Znidaršič: Pregovori in reki. 373 



Živ se hoče pojesti. (Hudo se kesa.) 

Prej bi se bil smrti umislil. (Tako pravi, komur se kaj ne- 
nadejanega dogodi.) 

Kdor ritinsko hodi, svoji materi trugo meri. 

Tiček moj zlati, sinek moj dični ! (Tako se dobrikajo detetu.) 

Mala maša, v vsacem grmu paša. 

Kadar se začne post, vrzi preslico v gozd. (Ostavi prejo, in 
delaj kaj drnzega.) 

Fermenta (turšica) pravi : Odkrij me do niih (nog) , zasuj 
me do uh (ušes). Ali : Odkrij me do nohtov, zasuj me do rogov. 

Kadar v dveh lunah cvete, sadja ni. 

Sv. Gregor je materi kožuh prinesel. (O sv. Gregorji je še 
zima.) 

Dva sv. Janeza sta: jeden dan krči, drugi ga izteže. 

Ako se človek iztegne, v dan dregne. (Tako pravijo po letu, 
ko je jako kratka noč.) 

Zori ali zgori. (Tako govori kmet v največji vročini.) 

Po zimi se pravi: Iz vsacega oblaka sneg, iz vsacega grma 
volk. 

Kadar se bolska (bliska) od Kopra, je suknja mokra 
(gotov dež.) 

Celo leto pedi (pojdi, hodi), kvaterni teden doma sedi (kva- 
terni teden je gotovo mraz ali slabo vreme.) 

V spomladi: sto vozov dežja, jeden voz blata; v jeseni: 
jeden voz dežja, sto vozov blata. 



-^^^-^^^ 







Zgodovinski pregled kranjskega trgovstva in 
obrta do francoske okupacije. 

Spisal Ivan Vrhovec. 

O clolzih zadregah , križih in težavah oddahnil se je zopet 
srednjeevropski svet, ko je prevzel gospodarstvo sveta 
vztrajni in mogočni vladar Rudolf I. Habsburžan. Zdaj je zopet 
jelo po cestah in potih postajati varneje; trgovstvo, katero 
so hotele homatije niedvladja skoro udnšiti, pokazati se je smelo 
zopet na dan. Dobroto krepke vlade je čutila med avstrijskimi 
deželami tudi naša Kranjska, kjer je trgovstvo, ta živa žila bla- 
gostanja in najizdatnejši pripomoček narodovega napredka , sicer 
že tudi prej cvelo. Trgovske oči vse južne in srednje Evrope so 
bile obrnene na Adrijansko Morje in severno Italijo, kjer so. cvele 
mogočne Benetke — Venezia la dominante — ponosna Genova 
la superba, Florencija la bella, Piza, Milan in druga sloveča 
laška mesta. Trgovstvo vseh nemških mest, ležečih na jugu reke 
Mene je bilo naslonjeno samo na Benetke in zgornje Laško. Nji- 
hovo trgovsko blago je moralo iti preko Tirol , Goriškega mnogo 
pak tudi preko Kranjskega, kjer je Ljubljana, glavno mesto in 
središče vsega trgovstva v deželi kmalu zelo obogatelo. Ze jako 
zgodaj, že tekom 11. stoletja so živeli v. Ljubljani bogati trgovci. 
Neki Peter Berlach je sezidal 1. 1048. s pritrženim denarjem siro- 
tišnico za dečke^) in neki Peter Baldaviz je ustanovil ž njim celo 
cerkev sv. Filipa^). Ta dva sta prva imenoma nam znana ljub- 
ljanska meščana. 

Viri za zgodovino srednjeveškega trgovstva teko jako skromno, 
vender pak se posnema vsaj iz njih lehko, da je bilo trgovstvo 
že v zgodnjem srednjem veku po Kranjskem jako razvito. Naj- 
jasneje dokazuje to trditev obilo število Zidov , ki so živeli po 
deželi, zlasti pa v Ljubljani. Trgovstvo jih je privabilo v tolicem 
številu semkaj, da so si sezidali leta 1213. lepšo in dragocenejšo 
sinagogo, kakor so jo imeli doslej^). Zidje so bili jako nevarni 
konkurentie in morebiti največ zaradi tega je nastalo 1. 1290. pre- 
ganjanje Zidov*). 



n Valvasor, XI. 709. 

2) ibid. XI. 691. 

3) ibid. 710. 

*) Laibacher Zeit, 1866. p. 342. 



i 



Ivan Vrhovec: Zgod. pregled kranj. trgovstva in obrta. 376 

A nova doba se je pričela za kranjsko trgovstvo, ko je sel 
prvi Habsburžan na prestol nemških cesarjev. Kranjska je prešla 
sicer že 1. 1282. v avstrij.sko last, a do leta 1335. so uživali njene 
dohodke koroški knezi; ko pak je poslednji koroški knez Henrik 
umrl, prevzeli so jo zopet Habsburžani. Je li ta koro.ška vlada 
od 1. 1282—1335. storila kaj za povzdigo kranjskega trgovstva, 
ne vemo, ker ohranila se ni niti jedna listina o tej stvari; mo- 
goče, da so zgorele v velicem požaru, ki je upepelil 1. 1371. cel(5 
mestni arhiv^). A že iz prvih let avstrijske vlade se je ohranila 
trgovstvo varujoča in pospešujoča listina od 1. 1360 , ko se je po- 
tegnil Rudolf IV. za meščane in njihovo trgovstvo. Po srednje- 
veških nazorih so imeli pravico trgovstva samo mesta in trgi ; 
prepovedano je bilo gospodi^ po kmetih, prelatom in plemičem. Na 
Dolenjskem je bil tisti čas St. Vid jako živahen kraj. Ob nedeljah 
in praznikih se je pričel okoli cerkve po končani službi božji 
šumeč somenj. Sicer je motil nedeljski mir, a ker je donašal oglej- 
skemu patrijarhu dober dobiček, ni ga hotel prepovedati. Trgovali 
pak so kmetski trgovci z dovoljenjem .svojih plemenitih go.spodarjev, 
ki so si pri tem tudi svoje žepe polnili. Meščansko trgovstvo je 
trpelo s tem škodo ; vsled tega se pritožijo zlasti Ljubljančanje ter 
prosijo Rudolfa IV., naj to nepostavno trgovstvo prepove. Rudolf je 
res takoj prepove, ne le v Si Vidu, ampak tudi sicer po kmetih. 
Trgovati naj bi smeli odslej jedino le mesta in trgi, kajti le ti 
trgovci plačujejo od svoje trgovine done.ske v kneževo blagajnico, 
med tem ko se kmetje izogibajo vseh carin in cestnin. 

In takoj leto za tem se je potegnil Rudolf IV. v novic za 
kranjsko trgovstvo. ' Stara pravica je zabičevala tujim trgovcem, 
da morajo vse iz Trsta proti iztoku namenjeno blago skozi Ljub- 
ljano voziti, kjer se je pobirala od njega carina in cestnina. A bas 
zaradi tega so se je ogibali kolikor mogoče; vrhu tega pak je bila 
pot preko Štajerske za trgovce, namenjene na Ogersko ali više gori 
na Poljsko, mnogo ugodnejša. Zaradi tega je ponovil Rudolf 1. 1361. 
staro pravico ter prepovedal izogibati se Ljubljane, ker po Štajer- 
ski hoditi dovoljeno je bilo le samo Zgornjeavstrijcem^). 

S takimi pravicami so se pa se ve da škodile druge avstrijske 
dežele ; kar je pridobila jedna, izgubila je druga. Tesna in nezrela 
trgovska politika srednjega veka ni znala še tacih nasprotij spri- 
jazniti. Posebnih pravic so želele tudi Kranjski sosednje dežele. 
Jedna takih Koroški podeljena pravica je zadela tudi Kranjce. V 
koroški Št. Vid in mimo njega dalje so izvozili Kranjci mnogo do- 
mačega železa, ter uživali v Št. Vidu posebne pravice, ki pa jih je 
Rudolf IV. s tem omejil, da je Korošcem dovolil pobiranje novih 



') Valvasor, XI. 710. 
2) Klun, Dipl. Carn. 16. 



376 Ivan Vrhovec: Zgod. pregled kranj, trgovstva in obrta. 



carin in cestnin od kranjskega železa. Korošcem in Kranjcem ob 
jednem ustrezati avstrijski knezi niso mogli, a ker jim je bila po- 
vzdiga po plemstvu zatiranega ter habsburški dinastiji z vsem 
srcem vdanega meščanskega stanu v prvi vrsti v skrbeh, odpravil 
je naslednik prezgodaj umrlega Rudolfa IV. Albert nove carine na 
Koroškem ter ukazal 1. 1366., naj se od kranjskih trgovcev ne terja 
več novo uvedena ce.stnina, ampak plačujejo naj le toliko, kakor 
poprej^). 

Mimo Ljubljane je bilo Novo Mesto takrat najvažnejši 
trgovski kraj. Od davnih časov sera že je trgovalo s Hrvaško in 
Ogersko, ter pobiralo pristojbine od raznega tod skozi voženega blaga. 
Novo življenje pak mu je vlil Rudolf IV. s tem, da je dal temu kraju 
meščanske pravice. Le zatiški menihi, ki so popravili neki že 1. 1237. 
omenjeni stolp ter ga izpremenili v magazin za žito, bili so odslej 
v Rudolfovo imenovanem mestu carine in cestnine oproščeni. 

Zaradi že po prirodi zelo utrjene leže je postalo Rudolfovo 
brzo bogato in mogočno mesto, je ter zlasti z žitom na Ogersko jako 
živahno trgovalo. Tako bogate zaloge vsakovrstnega blaga so se 
nahajale le še v Ljubljani^). 

Dobrodelni upliv habsburške vlade je čutila v prvi vrsti 
Ljubljana, ki je postala že za Rudolfa IV. veliko mesto, vsaj v 
zmislu srednjega veka. Richter 3) jo ceni na 4 — .5000 prebivalcev; 
pošiljala je v vojsko habsburških knezov po .500 vojakov. Ko se 
je mudil Rudolf IV. 1. 1860. v Ljubljani, bilo je prostora dovolj 
za veliko njegovo spremstvo in za jako obilo dostojanstvenikov 
in velikašev duhovskega in svetovnega stanu; kajti mimo obilice 
grofov in vitezov je bil navzočen oglejski patrijarh, nadškof sol- 
nograški in šest škofov*). Se ve da je mesto bilo po večjem še 
leseno. Leta 1361. in 1373. je pogorel velik del Ljubljane. 

S prezgodnjo smrtjo Rudolfa IV. je izgubil kranjski trgovski 
in meščanski stan jednega svojih najboljših pospeševateljev, a k 
sreči ga. tudi njegovi nasledniki niso pustili vnemar. Njegov brat 
Albreht III. je odpravil celo takoj v prvem letu svojega vladanja 
ono prej imenovano kranjskem trgovcem neugodno cestnino v St. 
Vidu na Koroškem in tri leta zatem, 1. 1369. je ukazal odpraviti 
nekemu Schiirfenbergu cestnino, ki jo je samovlastno pod svojim 
gradom^ Mirno uvedel •"'). Trgovstvo v sosednjih deželah po Koro- 
škem, Štajerskem in Hrvaškem je bilo za Kranjsko se ve da naj- 
važnejše in kranjski trgovci so se brigali zato, da so dosegli pra- 
vice in svobodo za trgovanje po teh deželah. Leta 1376. je dovolil 



') Klun, Dipl. Carn. p. 16. 

2) Mittheil. 1859. p. 4. 

^) Richter, Gesch. Laibach's im Mittelalter, Klun, Avchiv I. 208. 

*) Dimitz, I. 229. 

') Mittheil. des hist. Vereins f. Krain 1866, p. 29. 



Ivan Vi-hovec: Zgod. pregled kranj. trgovstva in obrta, 377 



vojvoda Leopold, da smejo Ljnbljančanje trgovati po Koroškem 
in Štajerskem z vsem blagom razven s ptujskim vinom ^). Toda 
kranjski pridelki so šli tačas celo do Dunaja in še dalje. L. 1389 
dal je Ljubljančanom pravico, da smejo trgovati z benečanskim 
blagom po vseh njegovih mestih, ceh) na Dunaji kakor in s komer 
hočejo, izvzeraši sploh prepovedanega blaga in vina, ki ga ne smejo iz 
Ptuja voziti 2). Ko je odhajal leta 1377. vojvoda Albreht v kri- 
ževniško vojsko na pogansko Prnse, pilo se je pri vitežki slav- 
nosti vipavsko in ljutomersko vino. P. Suchenwirt, ki je opisal 
to vojsko, pravi: 

Nicht andev traiick man tzn den mal 
Nur Wippaclier nnd Rainfal 
Dnd Luttenberger guten 'Wein, 
Der sach wil ich getzeug sein. 

Se ve da so ga avstrijski vitezi s seboj vzeli, a tudi pri 
tujcih je bila Kranjska kapljica poznana in se je je pri njih 
mnogo izpilo. Otokar plemeniti Horneck stavi vipavsko vino v 
jedno vrsto s teranom, malvazijem in muškatelcem, ter ga slavi, 
da greje srce in podžiga pogum. 

In Valvasor pravi o kranjskem vinu, da so je daleč po svetu 
poznali, ter je na Nemškem n. pr. prodajali za malvazija in za 
vino iz Kandije ^). 

Trgovstvo je prinašalo meščanom toliko dobička in se je raz- 
vilo tako, da so se ga poprijeli tudi kmetovalci vkljub strogi pre- 
povedi. Trgovali so se ve samo po kmetih in v domačiji, vender 
pa prestregli s tem marsikak meščanom namenjen dobiček. Že v 
prvih letih habsbur.škega vladanja so se pričele pritožbe meščanov 
proti kmetskemu trgovstvu, in .skoraj ga ni avstrijskega kneza, 
ki ne bi se moral mešati v to nasprotovanje kmetskih trgovstve- 
nih prizadevanj. Največ so se te prepovedi v kratkem pozabile 
in kmetje so trgovali z nova, ne meneč se niti za meščane, niti 
za kneževske prepovedi, kajti njihovi gospodarji, grofje in vitezi, 
podpirali so jih nalašč proti meščanom. Z živino, ki so jo gonili 
s Hrvaškega, ogibali so se vseh cestnin ter tem potem mesta v 
njih trgovini z živino jako škodovali. Že Leopold IIL Pobožni je 
prepovedal to, a kmalu se je pozabilo in po njegovi smrti dre- 
zala so mesta v njegovega brata Albrehta IIT., naj prepoved po- 
novi ; ponovil jo je sicer *), a koristila ni mnogo, ker take in 
jednake pritožbe meščanov ponavljajo se vedno. 

Tako razvita je bila kranjska trgovina že v drugi polovici 
14. stoletja, a nova še lepša doba obetala se jej je, ko je 



') Klun, Dipl. Carn. p. 18. 
-') Klun, Dipl. Carn. 20. 
') Valvasor, II. 265, 
*) Klun, Dipl, Carn. p. 21. 



378 Ivan Vrhovec: Zgod. pregled kranj. trgovstva in obrta. 



prišel od Benečanov vedno nadlegovani Trst leta 1382. pod habs- 
burško oblast. Trst je bil popolnem svoboden. Benečani bi ga 
bili spravili radi pod se, kakor so si prisvojili Istro, ker spoznali 
so njegovo važnost za svoje trgovstvo, a ravno tako so jo spo- 
znali avstrijski vojvode ter Trst od prvega trenutka z vsemi 
močmi^ podpirali, največkrat kranjskim trgovcem na kvar. 

Še dve in tri sto let za tem so smatrali kranjski stanovi 
Trst za del kranjske ter zahtevali od njega, naj pripomaga 
kranjskim davkom in kranjskim težnjam. Se ve da se je Trst 
temu protivil, naslanjaje se na obširne pravice, ki so mu jih po- 
delili avstrijski knezi, sprejemaje to svobodno mesto v svojo last. 
Trst je bil takrat manjši od Ljubljane, ker v teku srednjega veka 
ni imel nikoli več ko 4000 prebivalcev in še leta 1719. ne več 
ko 6000 ^), med tem ko je imela Ljubljana že o Valvasorjevem času 
do 20.000 Ijudij. Ne takoj od pričetka, vender pa kmalu je na- 
stala med Trstom in kranjskimi trgovci dolgotrajna razprtija. Od 
pričetka je nosilo novopridobljeno mesto kranjskemu trgovstvu 
velik dobiček, ker iz prve roke so prejemali naši trgovci v Trst 
pripeljano blago, ki je šlo po večjem vse skozi Kranjsko. Bene- 
čanom je bilo žal po Kranjskem in Trstu so skušali škoditi z lepa 
in z grda. * 

Kranjci so trgovali z Benečani že prej jako živahno. Za 
tuje dežele, deloma pa tudi zase so kupovali v Benetkah zlate in 
sreberne orijentalske dragocenosti, bisere, žlahtno kamenje in pri- 
delke indijskega rastlinstva, dišave i. t. d. A tudi po umetno 
zdelano orožje so hodili tjekaj ter vozili na Kranjsko drage tka- 
nine, prte, svilene zdelke, fino usnje i. t. d. Za te potratne stvari 
pa so prodajali v Benetkah po večjem domačo surovino, platno, 
živo srebro iz Idrije, kožuhovino, največ pa so stržili za železo 
iz Železnikov, kjer so ustanovili 1. 1348. Lahi fužine. Prvi lastniki 
Železnikov so Giacomo i Bartlraa Zhab, Muron Silvester in Mon- 
siodin. Sicer so Slovenci že davno prej tu rudarili, a v tehnični 
dovršenosti se njihovo blago ni moglo skušati z beneškimi zdelki. 
Tujci so jih naučili finejšega obdelovanja in odslej se kaže, da je 
postala kupčija z Benetkami še živahnejša. Odkar so se Tržačani 
Habsburžanom poklonili, poskušali so Benečani svoje trgovstvo 
mimo Trsta proti iztoku in zapadu navoditi, ter se ozirali pri tem 
zlasti na Kranjsko. L, 1408. so prosili ljubljanski ti-govci bene- 
škega vojvodo Mocenigo, naj se jim v Benetkah dajo pravice, kakor 
jih imajo nemški trgovci iz Ulma, Augsburga, Regensburga, No- 
rimberga, Dunaja in iz druzih mest. 

Habsburški vojvoda Ernst sam ne spoznavši , da škodi s 
tem Trstu samemu, potegoval se je v Benetkah za Kranjce. Nem- 
ški trgovci so imeli v Benetke svoj vhod, kjer so se jim dovolile 
posebne pravice glede carine in cestnine. V poseben magazin 

1) MittheU. 1847 p. 2. 



Ivan Vrhovec: Zgod. pregled kranj. trgovstva in obrta. 879 



„fonticum Theutonicorum" (fondaco dei Tedeschi), se je vozilo 
blago nemških trgovcev. Jednake pravice so zahtevali tudi Kranjci, 
in Benečani so jim jih dali radi, ker kranjsko trgovstvo jim je vrglo 
mnogo. Odslej so privažali Kranjci svoje blago v nemško za- 
kladnico ^). 

A baš takrat, ko se je kranjska trgovina na vseh koncih 
in krajih opomogla in se na vse strani razcvetati začela, pritisnila 
je od vzhoda nanjo turška sila, ki jo je skoro do dobra zadušila. 
Takoj v pričetku XV. stoletja so napali 1. 1408. Metliko in Čr- 
nomelj 2), torej ravno tisto leto, ko je beneški vojvoda Mocenigo 
dal ljubljanskim trgovcem v Benetkah take pravice, kakor so jih 
uživali Nemci. Vsa pozornost kranjskih mest se je morala odslej 
obračati od trgovstva k bojevanju. Ko so pridrli leta 141(3. sov- 
ražniki ^na Kranjsko, ukazal je knez Ernst deželnemu glavarju 
Ulriku Šenku z Ostrice, naj se mesto utrdi in obzida in da naj 
mu pri tem pripomagajo tudi plemiči, ki imajo svoje hi.še v mestu; 
vsa dežela naj se udeleži zgrade mestnih zidov ^). Plemiči so se 
branili zidanja, a Ernst dovoli Ljubljančanom, da smejo celo 
njihove hiše podreti. Z ograjo mesta je habsburški knez zavaroval 
mesto še le proti nepričakovanim in hudim napadom turškim, 
zagotoviti se je moralo še na drugo stran. Da ne bi mestu kdaj 
živež pošel, zlasti ko bi trgovske zadruge se sporazumele ter živež 
predrago prodajati začele, ukaže vojvoda Ernst, da je dvakrat na 
tednu, v sredo in soboto, vsakemu dovoljeno meso v mestu 
prodajati*), kajti zaradi obilega ljudstva, ki je pritisnilo k zidanju, 
nastala je dragina. Zidovje je stalo mnogo in da se Ljubljanča- 
nom vsaj nekoliko troški povrnejo, dovolil je vojvoda Ernst 
Ljubljančanom dohodke in užitek od mesnic pri mostu ^). 

Turki so nadlegovali odslej deželo pogostokrat, ter pridrli 
n. pr. 1. 1425. in 14.31. vanjo '^). Trgovska pota so se popolnem 
zaprla, kar dokazuje velika cenota, ki je nastala v Ljubljani. En 
star (2 vagana) pšenice veljal je 26 soldov, en star rži 4, en star 
ajde 2 „Batzen". En tovor vipavskega vina se je prodajal po 30 
grošev, za 1 .sold kupilo se je 12 jajec ^). K sreči pa je bil novi 
gospod Kranjske Friderik IV. jeden največjih pospeševateljev dežele. 
Sicer se delovanje tega moža jako razno opisuje, a vsaj za Kranj- 
sko si je zaslužil pridevek „modrega kralja" v vseh ozirih. 
Mnogo njegovih ustanov se je ohranilo do denašnjega dne ; do- 
brote, ki jih je delil, bile so velike. Zaradi turških napadov sta 
pojemala trgovina in obrt bolj in bolj. A pretila je še druga ne- 

1) Mittheil. 18G5. p. 1. 

'') Valvasor XI. 389. 

^) Klun, Dipl. Čaru. p. 23. 

^) Klun, Dipl. Carn. p. 23. 

*) ibid. p. 27. 

'■') Dimitz, I. 263. 

') RicMei*, Gesch. d. Stadt Laibach, Klun, Archiv 222, 



380 Ivan Vrhovec: Zgod. pregled kvanj. trgovstva in obvta. 



varnost. Od avstrijskih knezov podpirani Trst je potiskal ki-anjsko 
trgovstvo, zlasti odkar se je prepovedalo uvaževanje kranjskih 
pridelkov v Trst. Ker sta bila sinova prejšnjega gospoda Kranjske 
še premlada za vladanje, prevzel je njihov strijc tirolski Friderik 
„s prazno mošno" ta posel, a za Kranjsko se ni dosti brigal; 
niti jedne listine v })rid dežele se ni našlo. Ko pa je mladi Fri- 
IV. prevzel gospodarstvo na Kranjskem, pritožili se se kranjski tr- 
govci takoj. Friderik IV. usliši njihovo ])ravično prošnjo, ter ukaže 
Trstu, naj brez ovir dopušča kranjskim trgovcem vvažati svoje blago 
v Trst, kadar in kakor se jim poljubi ^). A ne samo Tržačani so ovi- 
rali kranjsko trgovino, nego tudi lastniki cestnin po cestah, ki so 
držale v Trst in na Laško. Zlasti je tri Kranjce Mihael Reichen- 
berger na Hasbergu, in sicer s tem, da je novce, kakor so bili 
Kranjcem navadni, drugače zaračunjeval — v škodo Kranjcem. 
Friderik je prepir tako končal, da je Reichenbergerju na tanko 
določil, kako naj se denar prejema in uračunja 2). Sploh so delali 
plemiči trgovcem zapreke, kolikor so jih mogli. 

Kranjci so trgovali jako živahno z živino, ki so jo Hrvatje 
in Madjari priganjali proti Ljubljani. Zunaj mesta je bil priprav- 
ljen zanjo velik pašnik, da ni bilo skrbeti za živež, a Jurij Cerno- 
maljski in Jurij Višnjegorec (We